rr> co 66* IteTÌlka. Hüf8 itawilka §taae 12 t. Maribor, due 19« avgusta 1918. Letnik X. Naroömna listu: — Celo leto . . K 12 — Po! leta . . . „ (r— Četrt ieta . . » 3’— Mesečno. . . , 1'20 Zrniaf Avstrije : -----Celo leto . . ,, 15'— Posamezne številke — 16 vinarjev. — uussMrsmKxsuafamBiesMmmwmKKKWsaKmtBaaBBKMexaiesastswtKt Inserat! ali oznanila se računajo po 18 viru od öredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust — ,,Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldnem Rokopisi se ne vračajo. 1 Neodvisen političen li*t *a slovensko ljudstvo, j Pz^redništvotn se more govoriti f vsak dan id 11.—12. ure dopoldn«. Stotnik 9 kij® ukazal ustreliti vojaka — oproščen. (Poročilo iz sodne dvora se.) V sredo, dne 14. avgusta t. 1., se je vršila pred graškim armadnim. divizijskim sodiščem kazenska obravnava zaradi umora proti aktivnemu stotniku 87. pešpolka Maksimilijanu Wolfgang, ker je zapovedal kratfcomak) ustreliti večkrat otUikiovairega desetnika imenovanega pešpolka T ušaka, ki je bil oženjen in dee več otrok. Desetnik Tušak je bil ustreljen radi »ega, ker se ni hotel pokoriti povelju četovodje Eriia-ea, ki je bil njegov tovariš in prijatelj še predno sta trna upoklioana v vojake. Ko je pozneje nek častnik izročil desetniku Tušaku isto povelje, kakor poprej četovodja ErhatiČ, se Tušak ni prav nič branil izvršili mu naročeno nalogo ter iti na patruljo, toda io povelje častnikovo je bilo za Tušaka že, prepozno — kajti stotnik Wolfgang je zapovedal kljub prošnjam m protestom vseh drugih častnikov, da mora biti Tušak ustreljen. . Vojaškemu sodišču, pred katerim se je zagova-i]a1 stotnik Wolfgang, je predsedoval polkovnik. Kapelici s, 'kot prisedn.ka pa major-avditor dr. Oberhäuser, nadporočnik dr, Schelfernegger in kot zagovornik nijjdporočnik-asvditor dr. Cless. Obtožba proti stotniku Wolfganga se glasi sledeče: Dne 28. julija 1917 je prejel četovodja ErhatiČ, poveljnik na-fckakovalnega voj a štev. 4 imenovanega, pešpolka, ki se je takrat nahajal na ozemlju Colbrioona, od stot .-bika Wolfganga povelje, da mora iti zvečer, ko se bo stemnilo, na patruljo na ozemlje Ceremaua. Namen ie patrulje, ki se je, sodeč po 'danih razmerah, zdel o-betajoč malo uspeha, je bil, da ujame nekaj sovraž -nih vojakov, od katerih se bi naj izvedelo, je-li prihajajo sovražne čete na soško fronto in kako daleč da so izgotovljene sovražne mine. Ta patrulja bi naj sestoj ala iz Četovodje Erhatiča, še enega podčastnika , in iz štirih mož, katere bi naj določil Erhatič, Na -daljna tozaidevna povelja bi naj dobila patrulja oj poročnika Tlureka. Na Erhatičev predlog je določil poročnik Turek desetnika Tušaka kot drugega podčastnika za patruljo. Se istega dne predpoldne je v zasebnem pogovoru naznanil četovodja Erhatič de -setniku Tušaku, ki je bil njegov rojak in osebni prijatelj še pre'dno sta bila upoklioana v vojaško sluz -bo, da ga. je poročnik Turek določil za patruljo,. Tušak je rekel nato Erhatiču: „Veš ti kaj, povej gosp. poročniku Tureku, da ne grem s patruljo.“ Glasom 'Zpovedi prič, ki so. izpovedale pod prisego, pa te izjave Tušakove ni bilo smatrati za resno. Ko je to povedal četoiviodja Erhatič poročniku Tureku, je poslednji poklical Tušaka službeno na zagovor, poročnik Meister, ki je šel slučajno mimo, je rekel proti Tušaku: „Fei, taka osrana patrulja'', nakar je Tuša!? odgovoril: „Vsrana patrulja lahko reče vsak, a z njo iti!“ Te Tušakove besede so dale poročniku Tureku povod, da je poklical Tušaka pred bataljonskega poveljnika stotnika Wolfganga. Tušak je stotniku Wolf-gangu priznaj takoj, da je izustil imenovane besede. totnik Wolfgang se Je pa takoj odločil, da mora biti desetnik Tušak takoj ustreljen, je izvršil sam vse potrebno f»r prisostvoval smrtni kazni. Ko so peljali Tušaka z zavezanimi očmi pred moštvo, sta poročnika Turek in Meister prosila stotnika Wolfganga, naj vsaj napravi s Tušakom zapisnik, predno se ga usmrti. Prošnjo je pa Wolfgang odbil krotkom alo z besedami: „Službeno pravilo ne pozna nobenega zapisnika, ampak samo smrt z ustre -iitmjo* Edino, kar je storil stotnik Wolfgang, je bilo, ker Jje telefonano vprašaj nadporočnika Scheiden -bauerja, kakšnega zadržanja je Tušak, Ko je nad-, nročnifc Scheiohenbauer naznanil Wolfgangu, da jo desetnik .Tušak „nekoliko socialističen“, je pa bila Tušakova usoda zapečatena, fcajti stotnik Wolfgang je, čeprav je Tušak z povzdignjenima rokama tri -krat zaklical „Gospod stotnik!“ in je očividno hotel Je nekaj povedati, komandiral salvo. S krvjo oblit se m Tušak zgrudil na tla ter dve uri pozne j e u- rL Utis usmrtitve. TJtis, katerega je napravila na vse navzoče častnike m moštvo usmrtitev tega dvakrat radi hrabro di odlikovanega podčastnika, ki je bil skozi 26 me -ecev na fronti in bil oženjen ter imel otroke, je bil krajno mučen, vse je prevevalo odkritosrčno žalo -vanje za stotnikovo žrtev, Zvečer je šel četovodja Erhatič na zapovedano patruljo, pri ‘čemer se je dognalo, da je tamkaj že . eč mesecev bilo sploh vse mirno ter da tudi ni bilo ujetih nobenih sovražnih vojakov. Obtožba slika nadalje težke posledice usmrtitve desetnika Tušaka, ki je bil oženjen in oče več otrok, or naglaša zle posledice te usmrtitve za vojaško dipiino. Obtoženi! e v zagovor. Obtoženi stotnik Wolfgang se je zagovarjal, češ ■ n je ime! pravico ustreliti Tlišaka, ker je odpravljo- s - kazen privezovanja, kar je po njegovem mren m obžalovanja vredno in ker nima on (Wolfgang) nobenega zah an’a v - r ra vično't vojaških sodišč na fronti, vsled česar jé on kazen sam izvršil. Obtoženčevo stike o dogodku preveva velika častihlepnost. On izjavlja, da je prišel nekako tri mesece pred imenovanim dogodkom na dotično ozemlje, vsled česar mu še ni bilo zna- o. Položaj slika, kot zelo kritičen. Briga-dno poveljstvo mu je reklo, da zavživa popolno za.u -panje ter da mu je znano, koga so imenovali na to og rože va-" o postojanko Coibrieona. Služba za moštvo c bila zelo naporna, kajti imelo je samo po šest ur počitka. Disciplina je nazadovala, tako n. pr. |e nekoč zaspala straža. Takrat je on še prizanesel strazi. čeprav bi jo smel takoj ustreliti. To mora on — Wolfgang — izpovedati vsled (ega, ker se ga slika kot krutega. Se le v slučaju Tušaka mu je velevala vest in dolžnost, da ga. ustreli. Sicer pa zaukazani pohod patrulje ni bil težak in nevaren, nasprotno — Lil je lahko izvedljiv m ne nevaren. Trditev, da 'e rekel on sam, češ, tudi v Srbiji je velel ustreliti ljudi, ni resnična, to je zaslišajoči avdifor gotovo napačno razumel. Četudi on obžaluje, da je moralo pač !.**iti do usmrtitve Tušaka, se nah aia še sleikotpoprej na stališču, da je pravica na njegojvi strani, kajti on bil vselej mož čutenja. Poročnik Meister je sicer izpovedal, da je on Wolfgang) bil žrtev svojega last -ega temperamenta, toda temu nasprotno mora on poudarjati, da je ta častnik zelo mlad in neizkušen človek, kateremu so še celo morali nekoč odvzeti povelj-:vo. Temu gospodu da on odreka vsako zmožnost za 'sojevanje« Zoper tak način zagovarjanja je ugovarjal vo 'Wi pravdnik, kajti obtoženec nima pravice nolemi frati na tak način s pričami. Ko je stopil' pred njc-a desetnik Tu slak, ga je vprašal , je-li je vse res , s. 'T se ga obdolžuje. Ko je Tušak v drznem tonu odgovoril: ..Dia!“ je bila ta TuŠakova. izpoved merodajna za, obtoženca, da, ga je velel ustreliti terga.je reoričala, da, se ne moti. Po službenem pravilu mu di ni bilo treba napraviti zapisnika- Vodja razprave major dr. Oberhäuser: Na kari službeni pravilnik se sklicujete? Obtoženec: Na kazenski zakon. Vod mi razprave : Je-it takrat obstojala kakšna irenotna. nevarnost ? Obtoženec: Da, ne samo za trenotek, ajnptv snloh. Vodi a razprave: V čem pa je obstojala taka nevarnost? Obtoženec: Ker je Tušak revel, da ne gre na patruljo in jo je imenoval „osra.no oatrnljo“, kajti ta 'tušakova izjava ic utegnila vzbuditi pri moštvu ne vcujo. (Sai je vendar ni nihče slišal!) Vocija razprave: Nevarnost torci ni bila v ta:č-;.ifnem, ampak v moraličnem položaju ■* Obtoženec: Tudi glede taktičnega položaja. Vodja ronrave: Obtoženec pravi, da v trenot-i;. ko ie odrekel Tušak pokorščino, ni bilo nobene irenotne nevarnosti. Vi torej napram Tušaku zanikujte namen ga usmrtiti? Obtoženec: Ne, tega ne zanikujem. Bil sem si popolnoma s \ eri, Kar sem storil, da ve poslužujem kazenske praGce, ki mi je šla. Alò se častnik v ta-? pm trenotlču ne posluži te pravice, url m ne vem, zakaj ima, pri sebi še kak samokres ali sablo! Predsednik: Ali ste bili pod-e jeni brigadnemo poveljstvu ? Obtoženec: Da, nekemu odse vi » rigadnega po \ eljstva. Predsednik: Ali ste bili telefon ino v zvezi z dm? Obtož-^e«: D«. Predsednik: Ali bi torej ne bili mogli vpraša o I rigadnega poveljstva, predno ste usmrtili desetnika Tušaka? Obtoženec- To bi bil sicer .'.liikr storil, toda ■ oslužil sem s*, le svoje pravice. Izpovedbe prič,. Nad mroòink Turek, inženir .z Prage, je izno-ttdal, Sa je izročil četovodji Erhatiču ob 10. uri du- ! potane povero da mora priti z desetnikom Tušakom j m še z enim podčastnikom do kamr ite barake, kjao bo dobil navodila za pom, .no patruljo ob 9. uri po« poldne. Prišel je samo Erhatič, ki mu je naznanil • da Tušak ni imel veselja'iti z njim. Nato je poslal po Tušaka in ga vprašal, je-li res, ria ni hotel iti z Er-i a tičem, nakar je Tušak odgovoril: „Da!“ On (Ta-jek) je nato opozoril Tušaka na pisledice, slučajno jo pa prišei mimo poročnik Meister in takrat so padle že poprej ra’ edene besede. Tušakov drzni odgovor je bil vzroK, da je moral Tušak pred stotnika Wolf ’ ganga. Stotnik W cllgang je takoj rekel, da bo zapove-f al Tušaka ustreliti. Cin (Turek) jo odgovoril stotniku, da je bil pogovor med Erhatičc.u in Tušakom pc vor dveh dobrih prijateljev in tu ni vse v redu. I-di je Wolfgangu rekel tudi poročnik Meister, toda sictnik Wolfgang je kratkomalo izjavil, da bo zapo vedel Tušaka u.-?1 peliti ter da bo. sam vse potrebno u-:- f enih Wolfgang je sam določil prostor in vojake, ki bi naj Tušaka ustrelili. Njemu (i ureku) kakor tudi v f e m drugim častnikom je bila zelo mučno. Častniki so njega (Turek,)) f kot naj staju Wega ,določili, da. gre prosit Wollganca i za pomilošČonje Tušakovo. Prosil je stotnika, da saj I napravi zap snik s Tušakom in je govoril tudi tako, f kakor da ni p rotil za Tušaka. Toda Wolfgang mu p I rekel: „Ne, gospod poročnik, hvala!“ Vodja razprave: Kakšen utis je napravila ta i usmrtitev? Nadporomik Turek: Ako se moram spominjati j na to žalostno dogodbo, sem vselej- ganjen. Nahajam i se že dolgo na fronti, toda videl sem kaj takega ta-j ki at prvikrat. lih sem mnenja, da bo stotnik ta do -1 godete naznanil poveljstvu, da se uvede redno kazea-S sko postopan.-e. Vodja, razprave: Je-li bila takrat zrahljana disciplina? Priča: Vem samo, da ni bila vedno v ìedu, — kajti nekoč je straža zaspala. Vojaški pravdnik: Ali ste, gospod nadporočnik, desetniku Tušaku pri kamniti barala povelje ponovili? Penas Vodja raznrave:'Kaj je rekel nato Tušak? Priga: „Da, že grem." Vojaški pravdnik: Ali je stotnik osebno ponovil Tušaku povelje? Prida: Ho. Tovariševo „povelj e." Priča četovodja Erhatič opisuje označeno za - n evo. Vodja razprave: Ali ste smatrali Tušakovo o-botavbanje za resno in ali ste bili mnenja, 'da res noče iti t-.a patruljo? Priča: Ne, nisem bil tega prepričanja, _ kajti Tušak je še tudi rekel nadporočniku Tureku, Ha bo že šel. Vodja raepaar«: Ali Je bilo to naznanjeno stotniku ? Priča,: Tega ne vem. Vodja razprave: Ali ste zapovedali Tušaku v zapovedujočem tonu ? Priča: Ne, ampak kot tovarišu, toda na poročnikovo povelje. Zagovornik: 'Ali ste Tušaka še enkrat pozival! m sicer takrat, ko ste šli po navodila za patruljo? Priča: Ne, rekel sem samo: Sedaj grem. Tušak ni prav nič rekel in je še nadalje ležal, (Morda e spal!) Za svarilo in vzg le d. V poročilu na brigadino poveljstvo je poročal stotnik Wolfga g, 'da je zaukazal Tušaka ustreliti za svarilni vzgled za vsakega. Izpovedbe prič ugodne za Tušaka. Vse nadali ne priče kot poročniki Scheichenbau-er, Meister, Weitzer in Keller so izpovedali slično , kakor Turek in sicer ugodno za Tušaka, ki je bii hraber in dvjaiknat odlikovan podča^jfiik. Poročnik Weitzer je izpovedal, da so se vsi dogodki odigravali naravnost po bliskovo in da je stotnik Wolfgang z mrzlično naglico zaukazal ustreliti Tušaka. Po sklepu razprave je rekel obtoženec, da ne a« gelu je na milost, ampak na pravičnost. Vojaški pravdnik je izjavil, da se strinja z ot-teženčevim apelom na pravičnost, toda opozarjati pa mora, da gre v tem slučaju za navadno hudodelstvo, kajti umor je zločin in te?a se naj drži sodni dvors Žal, da ima čestokrat moč prednost pred pravico* toda pravosodstvo mora skrbeti za tp, da so sila in moč umakneta pravici. Obtoženec se silno moti, če je mogoče mnenja, da sme koga enostavno umoriti, če ima pravico k temu. Desetnik' Točak ni odrekel pokorščine stotniku anu ak Tušakova nepokorščina mu je bica samo naznanjena, Obložmev je smeti al vsako temeljito ir-eisiunje te zadeve &tt odveč, kajti sicer ni bil laiiko izvedel, da je :mel Tušak do 9, ure «.večer Časa do\ ol j as ustreže povPlju iti na patruljo in bi bii tudi gotovo še. kakor se je lejavil uaprom Ture-Ku, Pravo povelje za Tu'ita !o bilo ii 1« oao, kaw>? rega je slišal iz ust poročnik.: «Tne paoko, aiterò mu je v tovariškem pogr>voru na.'*anil četovodjp Erbai tič. Ko je prišli i ašak k stotniku, ee nj Brano ustreči povelju, najti stotnik ga tudi ni pozival k temu. •.Obtoženec m ponovil svojega povelja, marveč je zapovedal Tušaka enostavno ustreliti. Vrbu tega je Se pa izšla od vrhovnega armadnega poveljstva na redba, katera razločno prepoveduje usmrtitev, ne ds tu s® vršila poprej kaka razprava. Obtoženec se tudi ni nič oziral na prošnje častnikov. Stotnikovo pokopani e ima vse znake navadnega zločinstva. ; Razsodba. Po posvetovanju vojaškega sodišča, ki je traja-' lo tri Četrt ure, je vodja razprave razglasil, da je obtoženec oproščen vsake krivde, ker se je poslužil le samo pravice, ki mu je šla in ker ni kršil predpisov vojnega prava v, sili. Proti tej neumljivi razsodbi je vložil vojaški pravÖnik ničnostno pritožbo. Škandal! Ptuj, 15, avg. 1918. V sredo, dne 14. avgusta, se je od tukaj peljalo večje število romarjev z vlakom ob 11. uri v, Ma-ribor.i Homarji in romance, ki so imele vozne listke Sa H- razred, so se tudi v sedle v vozove II. razreda-Neka nemška babura se je proti temu pritožila, da-siravno je imela Še dovolj prostora in takoj je bilo izdano povelje: „Komarice vunl“ Dasiravno so romance pošteno plačale vožnjo v II. razredu in so se tudi pred kondukterjem izkazale z voznimi listki, vendar jih je izganjal sprevodnik naravnost po prostaško iz vozov. Suval jih je, psoval, rentačil, klel ih postopal ž njimi tako, da se je vsem studilo Ko niso marale vse romance takoj ubogati oblastnega gospoda sprevodnika in so ugovarjale proti takemu ostudne -mu postopanju, je prišel Še trebušati „gospod revi -zor“, M pa je znal dobro slovensko govoriti in je na ljubo nemčurskim baburam pomagal s silo tirati ženske iz vozov, Ker se nekatere bolj odločne še vedno niso marale udati, je prišel sprevodnik z vojakom , kateri je po vojaško, s puško in nasajenim bajonetom na rami, suval in tiral romance iz vozov. Ko so konečno vendar izbrali Slovenke iz vo -zov, so se prešerno vsedle Nemke in nemčurke ter Madžarke v vozove Tik razreda, Slovenke pa so stlačili v vozove III. razreda in na stopnice. To je pač res škandal, ki nima nobene primere. Kot popolnoma nepristranski opazovalec sem bil priča vsega dogodka. Studilo se mi je postopanje nemčurk in Madžark, še bolj pa se mi je studilo surovo postopanje konduk-terja, revizorja in vojaka. Tako postopajo meščanke in uradniki ter železniški uslužbenci proti slovenskemu kmetskemu ljudstvu, ki prideluje kruh in druga živila za vse sloje, tudi za tiste, ki gonijo naše ljudi iz železniških vozov. Vprašamo g. načelnika Železniške postaje v Ptuju, kdo je dal povelje sprevodniku, revizorju in vojaku, da so s silo tirali romarioe iz IL razreda, dasiravno so imele vozne listke za IL razred? Kako hočete zagovarjati tako postopanje? Kdo bo dal zadoščenje našim ljudem za grdo in ostudno psovanje ? In kaj pravi k temu vojaško poveljstvo v Ptuju? Ali ima vojak pravico na kondukterjevoi povelje s silo in s puškinim kopitom tirati poštene in mirne ljudi ,i'z železniških vozov in sicer samo radi tega, da se napravi prostor za, prešerno mestno gospodo? Ko Vam kmetski ljudje pridelujejo kruh, so Vam dobri, a si-c,er postopate z njimi kot s kakimi sužnji. Zapomnite si, da ne bo več dolgo tako! Dostavek uredništva: D škandalu v Ptuju smo dobili več poročil, ki vsa dokazujejo o surovem postopanju z našimi ljudmi. Pozivamo dotične romarje in romarice, ki so imele karto II, razreda, a so jib kondukter, revizor ali vojak s silo tirali iz vo-zöv, da nam takoj ekspresno pošljejo svoj naslov, in opišejo vse natanko kako je bilo. Napišite posebno še ene besede, ki sta jih rabila sprevodnik in revizor! Poskrbeli bomo, da bodo ljudje, ki sramotijo in psujejo ter suvajo pošteno kmetsko ljudstvo, eksemplarično kaznovani. Dve „hrbtenici*4. Eden piska, drugi skače, tretji nosi zadnje hla- e. IT o je znamenje našega Časa, Človek res ne ve , aj da je dandanes resnica in kaj da naj bi požrl! državnem zboru smo slišali od poklicane strani, a je kriza v prehrani prestana in da se ne — vrne eč, [O zunanji telesni preskrbi pa menda poročilo še i sestavljeno in bo oddano morda še le ob pustnem asu na poSto, Do tistega časa bodo pač morale vz-ržatt — zadnje hlofie« Culi srno tudi v državnem z-oru poročilo, da bo — ali je — prevzela ogrska vla-a vso preskrbo naše hrabre armade. Ta muzikalna irtuoznost napravila je na nas poslušalce dolber u-is. Toda Že dne L. t, m. smo čitali sledeč® časniško croSte: „Ogrska žetev je letos mnogo slabša, kakor je bila pred vojno. Letošnji pridelek pšenice se ceni na 28 milijonov mé terskih stotov, normalno 45; rži na 9.5 proti 16 in ječmena na 3.5 proti 7 milijonov met. stotov, torej skoraj na 41 proti 68 milijonov meters -kih stotov predi vojno. Upa pa se, da bo koruzna žetev bolj obilna, kakor normalna, tako da bo vsaj del primanjkljaja nadomeščen, nikakor pa se ne bo dosegla povpreBna žetev vsega krušnega žita. —. Ogrski minister za ljudsko prebrano knez Windischgrätz je odgovoril na vprašanje grofa Tisze, da bo Ogrska dajalo žito in druga živila Avstriji samo za sirovine m industrijske produkte in ne za denar. Ogrska so je popolnoma osamosvojila ter nastopa proti Avstriji, ! kor prtrfi Inozemski državi* Dala nam bo živež, če ji bomo mogli preskrbeti sirovine, ki nam itak že na Vseh koncih in krajih primanjkujejo, in industrijske produkte. Končno je pripomnil knez WindisohgräU , da bo morala dati Avstrija tüdi za ono žito, ki ga.do-liavlja Ogrska na račun avstrijske kvote armadi, sirovine. in industrijske produkte. Armada porabi lei na kakih 15 milijonov meterskih stotov žita, od tega p,-:de na avstrijsko polovico 10 milijonov.“ ; To je torej vsa tista hvalisana pomoč, ki jo i-maino pričakovati od stràni Madžarov, kateri so pestali vsled doiiivt naše monarhije v „Avstro-Ogrsko državo“, naši gospodarski poveljniki, Če ne celo v appetì, To je sad dualizma, katerega je ustvarila nemška „hrbtenica“ Avstrije, da bi s tem vzdržala železno pest — nadvlado — nad. vsemi nenemškimi narodi naše državne polovice. To je uspeh, prizadevanja zastopnikov one^a naroda, ki hoče po besedah bivšega ministrskega predsednika dr. pl. Seidlerja v Avstriji „samo mirno živeti in se nemoteno razvijati!“ Zares, razcepljenje avstrijske monarhije v dva dela, ter naša gospodarska, odvisnost od Madžarov sta jasen dokaz, da hoče „avstri|ska hrbtenica“ to oboje doseči na — račun slovanskega telesa. Na podlagi obletnih izkušenj pa izjavam avstrijskih brbteničnikov itak ne pripisujemo drugega pomena kot ga navadno imajo, namreč — nasprotnega in zahrbtnega. Le politični idijoti so druge vere. „Mir.“ Jngoskf asski veleizdaj alci. Italijani so na gorski fronti na jugo;.upadnem bopšcu dn* 13. avgusta z< pet pričeli z napadi. Prav poseuio si dl. «o bili sovražni navali v odseku Tonai e. Uradno poročile ‘•ra vi o bojih v tem važnem od seku : „Ilaojan^iv«. krdela, ld so napredovala severa' od ceste v sedi«/, r- omagam že v na,šem obrambnem ognju s težkimi izgubami, lužno od ceste se je sov ražniku posrečilo, da je pridobil po večkratnih brezuspešnih poskusih opirališče na Monticeli", ki so mu ga pa zopet kmalu iztrgali južni Štajerci 26. strelskega polka.“ Tako je bil generalni Štab bil prim vran zop_et enkrat v uradnem poročilu pohvaliti „jugoslovanske izdajalce.“ V našem strelskem polku služijo skoro sami 'Slovenci. In kljub temu, da naši slovenski junak4 v najbolj kritičnih trenotkih' in na najbolj nevarnih mestih rešijo Čast naše armade, bodo jih listi, kakor D „Marhurger Zeitung“ itd.., imenovali „Jugoslovan ske izdajalce!“ Ustanovite v Marodnega sveta» V Ljubljani so se dne 16. in 17, avgusta zbrali zastopniki slovenskih in hrvatskih strank ter zastopniki jugoslovanskih dežel, da ustanovijo novo, veliko skupno organizacijo za obrambo življenjskih in nedotakljivih pravic celokupnega jugoslbvanskeea naroda. Kot obmeini Slovenci, ki najbolj čutimo po-lrebo Narodnega sveta, s prisrčnim veseljem pozdravljamo one resne rodoljube, ki so zadnje dni preteklega tedna položili v beli Ljubljani temeljni kamen za uspešno in smotreno narodno obrambo. Posebno vz -radošČeni smo 'Slovenci na severni meji, da. so se našle vse resne slovenske stranke v lepi slogi in bratski edinosti. Dal Bog, da bi vedno tako ostalo! V naslednjem podamo kratko poročilo o ustanovitvi Narodnega sveta: öd strank imenovani člani Narodnega sveta so se zbrali v posvetovalnici mestnega magistrata ljub 1 lanskega. Ob 10. uri otvori načelnik Jugoslovanskega kluba zborovanje z nagovorom, iz katerega pov -zemamo: „V važnem trenotku smo se zbrali, 'Sedaj tudi tam, kjer so bili dosedaj gluhi in slepi, ko se že na vseh straneh uvideva, da se jugoslovansko vprašati-je mora rešiti. Celo oni, ki so dosedaj se najbolj branili priznati, da je rešitev našega, vprašanja nujna, iščejo rešitve, To' šo Nemci in Madžari. Seveda iščejo take rešitve, da bi jim obdržala njih nadvlado, — možnost za nadaljnjo tlačenje. V tem Času, ko stopa naše vprašanje v Stadij vsestranskega zanimanja, •> važno, da se, vse one naše politične organizacije, k'1 so za jedinstvo 'SHS, zberejo skupaj ter nastopajo e notno. Sedaj je čas, da kažemo svetu notranjo konso-lidiranost. Sedaj je pa tudi potreba, da se pripravimo za trenotek, ko se bo nas vprašalo: Povejte na -tanko, kaj in kako hočete ... V to svrho smo 89 tu zbrali v Narodni svet, da hranimo to, kar nam je s kupno in sveto, da iščemo in se trudimo za to, kar še moramo doseči,“ Nato dpr. K o r o š e c pozdravi navzoče zastopnice fz vBefi stoviensEIB pokrajin, odposlance iz Dalmacije In odposlanca iz banovine, Načelnikovemu pozdravu južnih' bratov se navzoči Slovenci prisrčno ruddiuiilljo. Dr. Korošec je nato naštel organizacijo, ki bo«, do zastopane v N. S, Te organizacije so: Vseslovenska ljudska strain ka, 'Jugoslova/aska demokratska stranka, Jugoslcvjanska socialnodemokratska Stranka, ki sicer ne pošlje svojih delegatov kot člane N. S , a se bo življenja in delovanja N. S. vendar: udeleževala, Dalje so poslali v N, S. svoje odposlanca tržaško politično društvo „Edinost“, Politično in gospodarsko društvo za Istro, Katoliško politično društvo za Slovence na Koroškem. Dalmacija ne pristopi formalno k našemu N. S., ker bi vsled prevelikih prometnih težkoč dalmatinskim poslancem ne bilo mogoče prihajati k sejam N. S., a stalno bodo prihajal: nekateri delegati k posvetovanjem N. S. v Ljubljani in bodo tako vzdrževali zvezo med N, S. v Ljubljani in N. S. v Dalmaciji, Upati je, da bo naš N. S. blagodejno deloval tudi na ureditev razmer na Hrvats -kem, kjer se bo, kakor upamo,, tudi kmalu našla baza za narodno koncentracijo ter. tako za skupni Nar odbor v Zagrebu. Zelo razveseljivo je, da tudi Bos na, k*jub ooiuičiiemu mrtvilu, ki tamkaj vlada, sodeluje z nami, upati je, da se tudi ta najbolj za,, "š-fcena zemlja;>i"te,gne k našemu skupnemu narodnemu živ!jen!u. Nate razvija načelnik dr. Korošec delovni načrt N. S, Najprej bo N. S. moral urediti vp-8?an,o svojih 'inane® Obračali bo moral svojo oLj»L"3 pozornost na narodno gospodarstvo, katerega čakajo v prihodnje največje naloge. Skrbeti bo moral N. S. za lavno upravo, zlasti na uradniško vprašanje. 'Terne-luto se bo moral baviti z ustavno-upravnimi vprašani!, zlasti pa bo moral zbirati statistični materijal za naše meje.,: Vi ta namen bo treba ustanoviti različne odseke. Dr. Kramer je nato prečita! delovni načrt za N. S. Predsednik je odločil, da se bo razprava delila v dva dela: gospodarski in politični. Nato so govorili in podali izjave: dr. Cervar v imena Političnega in gospodarskega društva za Istro,, zastopnic jugoslovanske socialdemokraške stranke Kristan, tajnik Narodnega sveta za Dalmacijo Dujo MikačiČ, ld je siovesno povdarjal, da Dalmatinci brezp -gojno od klanjajo vsako rešitev jugoslovanskega, vprašanja — brez Slovencev;, prof. Vesenjak govori o severni meji- urednik Smodej pozdravlja, ustanovitev N. S. v imenu koroških, poslanec Škulj pa v ijnemi kočevs -kih Slovencev. iz Štajerske in Koroške so bili navzoči, dr. i. Benkovič, dr. Verstovšek, L Vesenjak, Fr Smodej, Ivan Kejžar, Lovro. Petovar, Matej Prosokar in dr Franjo Bosma* * * Nadaljno poročilo o posvetovanjih Narodnega Sveta, Jugoslovanskega kluba jin o skupnem posvetovanju slovanskih poslancev priobčimo prihodnjič. * * * V soboto zvečer se je v Unionovi dvorani vršil slavnostni komers na Čast slovanskim gostom.-Ozaljšana dvorana je bila nabito polna. Ko so došli poslanci Jugoslovanskega kluba, bratje Hrvati in Srbi ter Čehi in Poljaki, jih je občinstvo sprejelo s takim navdušenjem in s tako frenetičnim, oduševljenim pozdravljanjem, kakoršnega še nismo videli. Navdušenje nepopisno. Dasiravno so bili govori od policije prepovedani, vendar je občinstvo hotelo slišati besede milih gostov. Komers je otvoril pevski zbor s pesmijo »Morje Adrijansko ... « Nato se je dvignil načelnik Jugoslovanskega kluba in je povdarjal: Prepovedali jo nam govoriti, a prepovedano nam ni čitati pisem. Prečita pismo vladike dr. Jegliča, ki prisrčno pozdravlja zbrane Jugoslovane, Čehe in Poljake. Nato so še imeli pozdravne govore poslanci: Klo-fač, minister Glombinski, Stanek, dr. Sunarič, grof Skarbek, Waniek in dr. Rybar. Občinstvo je prirejalo posameznim govornikom orkanske ovacije. Posebno ni bilo ne konca ne kraja gromovitemu ploskanju, živijo-klicev in in navdušenemu vsklikanju, ko je podpredsed. bosanskega sabora dr. Joso Sunarič slovesno zaklical: Bosna i Hercegovina če in mora bit v Jugoslaviji! Srbi i Hrvati dajemo za Slovence če treba zadnjo kapljo krvi. Ni je sile na svetu, ki bi ločila Slovence od ostalih Jugoslovanov. - Slovesnost je trajala do 11. ure. ITažma posvetovanja i nemškem glavnem stanu. V nemškem velikem glavnem stanu so se pričela te dni izredno važna posvetovanja, ki bodo morda vsai nekoliko razbistrila sedanje viharno mednarodno ozračj’e. V nemškem glavnem stanu se nahajajo sedai poleg obeh zveznih vladarjev in bolgarskega kraljeviča Borisa tildi vsi vodilni državniki osrednjih v-lasti in več odličnih generalov. 'Politični in vojaški dogodki zadnjih tednov so tako velikega pomena, da je postala izmena misli nujno potrebna. Kühlmanno-vq načelo, da svetovnega miru ne bo mogoče izsiliti le z orožjem, ampak da so potrebna tudi diplomatic na pogajanja, je dobilo v zadnjih dveh Fochovih o-fenzivah proti nemškim armadam najmogočnejšo za -slombo in oporo v Nemčiji in zdi se, da bo to načelo* katerega prva žrtev je postal Kühlmann sam, prav v krafkem popolntwra zmagalo tudi % dosedanjih a~ 19. avgusta 1918. S® BEŽ®* Stran S» mPksijonističnih krogih nemške Vaterl&ndspartei, Pa ne samo dogodki na zapadu, še bolj sili osrednja velesile k previdnosti grozeči prevrat v Rusiji, M zamor® öcz noč raztrgati s tolikim trudom sktrpucajni brestovski mir. V Rusiji so se izvršile v zadnjem času izredno važne politične izpreinemlm. Stranka, ki jé sklenila z osrednjim velesilama mir v Brestu* naglo propalila-. Njena slabost se je pokazala že tedaj , ko je bil umorjen bivši car, še bolj pa se kaže v se-flajnem boju s socijalnimi revolucionarji levega krila, ki postajajo dam za dnem mogočnejša stranka v Rusiji. Umor poslanika Mirbach a in maršala Eich -borna, beg Hellfericha in za njim tudi beg Lenina in (Trockega iz vročih moskovskih tal, so najboljši napovedovalci grozeč® težke nevihte. Naravno, da je v očigled takemu položaju' na zapadu in vzhodu postala politična, gospodarska in vojaška skupnost za o-srednji velesili še bolj potrebna kakor kedaj poprej, ogromne sovražna sil® na zapadu so, zbrane sedaj pod enotnim in kakor se zdi tudi jako spretnim vodstvom, na vzhodu, četudi še v veliki daljavi, se po -javljajo obrisi nove fronte in zato morate tudi naši ©srednji velevlasti storiti vse, da ne boste morda iz-nonadeni N» bojiiiih. Na italijanskem bojišču razven hudih artilerijskih bojev nobenih važnejših dogodkov. Iz premikanja čet je sklepati, da se Italijani pripravljajo na novo ofenzivo. Na francoskem bojišču skrajno srditi boji vzhodno in južnovzhodno od Amiens in vzhodno od mesta Montdidier istotako na severnem bregu reke Aisne, kjer se je Francozom severno od mesta Autriches posrečilo doseči nekaj vspehov in vdreti v prednje nemške postojanke. Pri Frapellesu v Vo-gezih so se Nemci umaknili Nemške izgube. Angleško uradno poročilo z dne IB. avgusta zvečer pravi: 1. francoska in 4. angleška armada sta od dne 8. avgusta sem vjeli nad 20.000 mož, med njimi 800 častnikov, vštevši 8 polkovnih poveljnikov, ter vplenili 600 topov, med njimi mnogo težkih, več tisoč strojnih pušk, številne mož-narje za jarke in med vojnim materijalom tri popolne železniške vlake z obleko in drugim vojnim materijalom. Angleži pred mestom Baku. Angleške čete, ki prodirajo od Bagdada proti Kaspiškemu morju, so se tam vkrcale na parnik, ki jih je prepeljal pred mesto Baku (na zahodnem bregu Kaspiškega morja) na pomoč ruski posadki. Turki (10.000 mož) namreč napadajo mesto, kije bilo v nevarnosti, da ga vzamejo. Artilerije nimajo ne Turki in ne četverosporazumove čete. Y Nemčiji se ne sme pisati o miru. Nemško generalno poveljstvo je prepovedalo širiti spise profesorja dr. Metzgerja o miru. Cela vrsta knjig, ki so se smele dosedaj nemoteno širiti, je naenkrat zapadla strogi vojaški cenzuri. Posebno prepoveduje vojaška oblast spise katoliških pisateljev o potrebi miru Prepovedala je te dni časopis »Die Neue Zeit«, ki se je izrekal za sporazumen mir. PoKit&e vesti. — - l-— ev-*J Cesarjev rojstni dan v Mariboru. Slavili smo .ga različno: Slovenci po svoje in Nemci po — svoje. ¥ stolnici je prevzvišeni knezoškof daroval ob Številni asistenci in obilni udeležbi vernikov ob 9. uri slovesno sv. mašo z zahvalno pesmijo. — Slovenske hiše in nekatera javna poslopja so bila oknica,n a z zastavami. Nemci pa za avstrijskega cesarja niso imeli veliko zastav, V celem Mariboru si lahko na prstin ene roke seštel vse zasebne nemške hiše, ki so razobesile zastave. Se celo župan dr, Schmiderer,' ki je nedavno hodil z deputacijo nemčurjev na Dunaj to-žarit in denuncirat Slovence, ni imel raz svojih hiš razobešene ne ene zastave, To je tisti dr. Schmiderer ki ob priliki nemških Voikstagov ali o godu, oziroma rojstnem dnevu nemškega-cesarja V-i jema ali ob obisku pretepajočih se nemških buršov v dolgove znih oklicih poziva mariborsko meščanstvo, naj okiu čajo svoje hiše. In cel Maribor od ■■■<*«— ' šoiiskih zave do ■’ do sle- hernega Nemca, vse cffizoSesi amatavi EIs za BESlri.p akega cesarja* ti „patrioti“ nimajo nobenih zasta A mi beležimo to za poznejše čase! — Slovenci pa smo proslavili cesarjev rojstni dan ge posebej % lepo sla-mostjo v Narodnem domu, In BjuB tenui smo državi „nevaren element“! Gospoda Dreflaka. Gospod Dreflak je okrajni šolski nadzornik za mariborski okraj. V tem okra- ju je tudi nekaj dvojezičnih šol, kakor v Rušah, pri Sv. Lovrencu itd. V teh šolah bi se moralp v nitjih razredih podučevati izključno ali saj po ve liki večini v slovenskem jeziku. Pa se to ne godi, marveč se nežne otroške glavice mučijo z blaženo nemščino, vsled česar dušni uspeh zelo zaostaja G. Dreflaku pa še ni dovolj nemščine. Ko je nedavno inspirira! te šole, je samo v 1. razredu dovolil, da se je govorilo slovenski, v 2. in B. razredu pa ne, marveč je učiteljskemu osobju zabiče-val: Več nemščine, več nemščine! G. Dreflaka pa vprašamo: Kaj je za Vas merodajno, ali Statut dvojezičnih šol ali pa vsenemška vnema in skrb za ponemčevanje ? Ali ste Vi avstrijski nadzornik ali pa nadzornik v službi vsenemške klike in nemš kutarske stranke? Če menite, da smo se Slovenci v tej vojni zato tako junaško bojevali za Avstrijo in zato toliko trpeli ter še vedno trpimo, da bi se kot plačilo ponemčevali slovenski otroci, se zelo, zelo motite. O svoji zmoti se bote kmalu prepriča- li. Preverili se bote, kako odločni smo Slovenci v obrambi svojih pravic zoper vse ponemčevalne nakane. Če Vas dosedajni potek svetovne vojne ni dovolj podučil, da je vsako raznarodovanje, vsako zatiranje narodnih pravic sramota in zločin, Vas pa bo podučila bližnja bodočnost. Toliko za zdaj, slsdfeo ljubeznjivi g iV-flak! GornjeŠtajerei o dr. Korošcu. Kako slabo so poučeni naSi gornještajerski o naši jugoslovanski l -deii, zlasti o dr, Korošcu, svedoči sledeča, epizoda: Nedavno se je mudil blizu Maribora duhovnik iz G Štajerske, ki je imel glede jugoslovanske politike posebno čudne nazore. O Jugoslovanih in o dr. Korošcu je bil mnenja, da so veleizdajalci, ker hoče'o razkosati državo. Se le ko je bil primerna poučen o stvarnosti jugoslovanskega vprašanja, je rekel doslovno: v,A so, des is wos onderes, des hob i nit gewusst“ (a tako, to je kaj drugega, tega nisem vedel). To so pač sadovi nemških Voikstagov, kjer se ljudstvo zapeljuje in sistematično hujska zoper Slovan©. Napad na 'Ormož, Schulverein bo ustanovil v ieseni šestrazredno ljudsko šolo za 'Ormož in okolico. Agitacija za šolo je velika. Opozarjamo starše in rodoljube, da se takoj vržejo odločno na delo zoper nesramne Šulfereinov® nakane. Izdajalec je vsak Slo -\ enee, kdor pošilja svojega otroka v nemško Šolo. Nemščina nčai jezik na hmtskem Primorja. — Hrvatska naučna uprava razglaša, da bo v prihodnjem šolskem letu upeljana nemščina kot učni jezik na vseh višjih ljudskih šolah v hrvatskem Primorju. N Jugoslovanska socijalna demokracija priredi dne 25. avgusta popoldne v Gaberju pri Celju v gostilni Plevčak za Slovenski Staj er deželno konferenco slovenskih sodrugov in sodruginj. Poročajo sodru-gi: Sitter, Kopač, Petejan, Čohal, Malovrh in Pečnik. Istočasno se bo vršilo tudi ustanovno zborovanje jugoslovanskega socialnodemokratičnega konzumnega društva za Slov. Štajersko s sedežem v Celju. Slovaki vstajajo. Literarno kulturno življenje med Slovaki je silno oživelo, kakor bi hotelo dohiteti zamude prvih vojnih let. Najaktuelaejša je pač akcija za izdajanje ljudske literature. Ta se je doslej silno zanemarjala, zato pa je tudi politična zavest naroda bila nizka. Madžari so pač za Slovake »skrbeli«, a tako kakor »štajerc« za Slovence. V nezavednih krajih se bodo spisi zastonj delili iz posebnega velikega fonda, ki ga je ustanovil nek m ec*3 n. Poljaki v Par uniji, južnoameriški državi (tato piše list „Kraj“), ki je dvakrat ta.-,z .velika kakor 'e Kongresna Poljska in je zelo rodovi"na, štejejo Krog 120.000 izmed 450,000 prebivalcev ter imajo GO odst. zemlje v svoji posesti in so sploh poleg miijsko-por-tugalskih 'domačinov, ©dini kulturno-produktivni element. Skoro povsod imajo poljske šole, društva, razne knjižnic©. — Poljski časopisi marljivo razpravljajo o bodočih poljskih gospodarskih odnošajih do Balkana -ter pravijo: „Prvii ppgoj in trdna podlaga bo, učiti se srbo-hrvatskega, bolgarskega,, turškega m grškega jezika. Moramo ,pa nadalje tudi s svoje strani narodom na Balkanu ipokazati, da nam je res mnogo dp tega, spoznati njjh razmere in probleme; i lokler nas Bo vsak» boljševička ali ameriška spi lili bolj zanimala, kakor najvažnejše balkanske reči, iotlej nam na Balkanu na beala verjeli« Maršal Foch, generalisim cetverosporazumove armade na zapadnem bojišču, je zvest in veren katoličan. Šolal se je pri jezuitih. Mož je v Franciji in v drugih četverosporazumovih deželah radi svojih velikih zmožnosti zelo priljubljen. Zelje maršala Foche,. Pariški listi poročajo, da je pisal francoski maršel Foch, generalisim enten-tinih armad na francoskem bojišču, pismo domačemu župnika v vasi Ploujeau v Bretanji, v katerem izraža svojo željo, da bi se prav kmalu vrnil v svojo domačijo, lqer bi izrazil svojo zahvalo Bogu v družbi z onimi, ki so se vrnili z bojišč, ter da po izvojevani zmagi objokuje z njimi slavne mučenike, ki so s svojo krvjo plačali zmago. — Maršal Foch je izgubil v vojni svojega edinega sina in zeta. Vojna še leta 1919? Italijanski finančni minister Meda je imel dne 14. avgusta v Milanu o vojnem položaju iri o vojnih ciljih govor, v katerem je rekel med drugim, da se sedaj nahajajo na italijanskem bojišču tudi angleške, francoske in ameriške čete kot znak solidarnosti ententinih držav. Vsak bi bil vesel, ako bi bil sklenjen mir že v nekaterih mesecih in sicer mir, v katerem bi zmagala dobra pravica Italijo. Ako pa bo trajala vojna Še leta 1919, bomo čakali z zaupanjem, ker je nova in večja usoda Italije v na-rofiju zgodovine. Tedenske novice. Odlikovanje. Preč. o. Polikarp Vaupotič, naš rojak, sedaj prijor usmiljenih bratov v Kandiji, je bil odlikovan s častnim znakom H. razreda Rdečega križa. Mladinska organizacija. Na praznik Marijinega vnebovzetja je bil velik dekliški shod na Tinskigo-ri pri Zibiki. Obiskan je bil od ogromne ljadske množice. Govorila sta prof. dr. Hohnjec in župnik Fr. Gomilšek. Nastopila je tudi cela vrsta deklet z navdušenimi in prelepimi govori. Nekaj nemšku-tarskih fantalinov in sicer večinoma tisti, ki so jo že nedavno pošteno skupili na shodu Kmetske zveze pri Sv. Emi, je čutilo potrebo, da so tudi na Tinski gori z neumnimi vmes-klici kazali svojo ptujsko-šnopsarsko, nemškutarsko oliko. Pa so dobili tak odgovor, da se jim je vse smejalo ter so jo nato odkurili kakor z vodo politi kužeki. Ljudje so zopet na lastne oči videli, kakšna podivjana sodrga se zbira v taboru ptujskega »Štajerca.* Za našo mladino je bil shod zelo podučen ter bo gotovo prinesel lepe sadove. Dramatično drnštvo.v Maribora priredi dne 1. sept. 191S društveni izlet k Sv. Arehu na Pohorje ter vabi občinstvo k mnogobrojni ndeležbi. V prid Dijaške kuhinje v Maribora priredi Čitalnica v Slov. Bistrici dne 25. t. m., ob 4. uri popoldne v hotelu »Avstrija« gledališko predstavo in koncert »Celjskega pevskega društva.« Za prireditev vlada v celem okraju tako izredno zanimanje, da bomo imeli prihodnjo nedeljo v Slov. Bistrici gotovo vssj tako časten obisk, kakor na zadnji slavnosti. Pomiloščeni kaznjenci. Naš cesar jo pomilostil 101 kaznjenca; od teh pripadajo na mariborsko moško kaznilnico 4 osebe, na graško 9 in na žensko kaznilnico v Begunjah na Kranjskem (Gor.) B osebe. Kdor zaničuje se sam ... V bližini Maribora je prav čuden mrliški ogleda, ki mora seveda svoje mrliške izkaze spisati v blaženi nemščini, Evo vzgledov: Umrl je otrok. O njem zapiše: Kcu-Nilersgat -tin (žena kočarja). Pred leti je umrl učitelj, v mrliškem zapisku ga je označil kot „Učitelgaln“ (žena u-čitelja), če pa umrje posestnik, potem pa napiše ta -ko: „Belzicergatin“ (posestnikova žena). Včasi Še pa ludi napiše: Die Verstorbene hat schau liber, misli najbrž povedati, da je že pogledal mrliča. Ljudje božji, spametujte se vendar enkrat in ne bodite tako smešni! Papež za vojne vjolnike. Papež Benedikt XV. je stavil avstrijski vladi predlog, da bi se naj med Avstrijo in Italijo izmenjali taki vojni vietriiki, ki se nahajajo že delj kakor eno leto v avstrijskem, oziroma v italijanskem vjetništvu, Avstro-ogrska vlada a sprejela papežev predlog in ako bo isto storila tudi italijanska vlada, se bo zopet na tisoče vojnih vjet -nikov vrnilo v svojo domovino in na tisoče druži n bo vnovič slavilo božjo Previdnost, ki je sedajnemu velikemu Času primerno posaidilo na prestol sv. Petim tako velikega papeža. Petje in Igra v Slov. Bistrici. Celjsko pevsko društvo oriredi v nedeljo, dne 25. t. m., v Slov, Bistrici ob štirih popoldne v tamkajšnji Čitalnici koncert v prid Dijaške kuhinje v Mariboru, Proizvajale se bock) krasne narodne in umetne slovenske pesmi, Čitainičarji pa bodo tgrali veseloigro „Malomestne Tradicije“, pa še druge prijetnosti so na programu. Nai tore1 nihče ne zamudi ta dan prihiteti med naše slovenjebistriške Slovence, saj je tudi zveza z vlaki zelo ugodna na obe strani. 'Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Tečaj za babice.’ Na c. kr, šoli za babice vi Ljubljani se prične dne 1, oktobra t. 1. učni tečaj « slovenskim učnim jezikom, (Sprejmejo se ženske, ki se niso prestopile 40. leta svoje starosti in Katere, ge so še ueomožene, so dopolnile 24. leto. Prosilke se morajo do dne 30, septembra osebno zglasiti pri ravnateljstvu imenovane šole s potrebnimi dokumenti. Za tečaj je razpisanih tudi sedem ustanov po 105 kron* krošnje za ustanove do dne 10, septembra pri dotiè-nem okrajnem glavarstvu. Bogat tobačni pridelek v BosnTT Letos se bode pridelalo v Bosni in Hercegovini izvanredno veliko tobaka. Ceni se, da se ga bo pridelalo do 60.000 snet. stotov, dočim se ga je v preteklem letu pridelalo samo 20.000 met. stotov. Tobak se ne podraži. Te dni so poročali razni dunajski listi, da so bo zopet podražil tobak. Sedaj pa poročajo iz Dnnaja, da so vse take vesti brez vsake podlage in da ne misli na povišanj» tobačnih cen ne avatr isk s in ne ogrsko finančno m V i Cene za vžigalice zvišane. Dunajski listi, ki so o .podraženju raznih tovarniških izdelkov navadno precej cSobro poučeni, poročajo, 'da je zveza tovarnarjev za izdelovanje vžigalic sklenila, da vnovič z-viša cene za vžigalice in sicer bo stala škatljica. 10 v Sedaj si pa prav lahko razložimo, kaj je Lemu bil vzrok, da že več mesecev ni dobiti vžigalic. Tovar -narji in razni veletrgovci so si nakupičili velike zaloge vžigalic, katere bodo prodajali sedaj, ko so zvišane cene,. Ni dvomiti, da bo sedaj naenkrat zadosti vžigalic!, Dopisi« Maribor. Včerajšnja cesarska slavnost je izpad la nad vsako pričakovanje lepo. Vrt »Narodnega doma« je bil do zadnjega kotička nabito poln. Med izvajanjem pevskih točk se je vlila ploha in hite lo je vse v notranje prostore, kjer je v hipu nastala taka gneča, da se ni bilo mogoče gibati. Kmalu pa se je zvedrilo in vrt je bil ravnotako hitro na novo zaseden, kakor prej izpraznjen. Predsednik »Dramatičnega društva« je imel patrijotičen govor, v katerem je povdarjal tradicijonelno zve stobo Slovencev do vladarske hiše. Po govoru je godba zasvirala cesarsko himno, ki jo je ljudstvo poslušalo stoje ia odkritih glav.. Na prsdiog prof. g Voglarja se je odposlala cesarju udancstna br zojavka. »*— Ostale točke programa so se vršile po programu. Prosta zabava je bila prav živahna in je trajala pozno v noč. Vsi udeleženci so ponesli gotovo nabjbolje spomine iz te slavnosti, Hoče. Dne 12. avgusta se je poročila g. Neža Fluher zg. dr. Alojzijem Greisdorf er jem. Obilo sre če! — Dne 11. avgusta je po dolgi in mučni bolezni umrla blaga gospa I^ana Tomažič, gostilni čarka v Gornjih Hočah, v &6. letu svoje starosti. Da je bila priljubljena pri ljudeh, je svedočii njen pogreb, katerega so se ljudje udeležili v prav obil nem številu. Blaga gospa naj počiva sladko v naši sredini in svetila ji večna luč! Jarenina. Dne 25. avg. priredi bralno društvo veliko cesarsko slavnost z govorom, igro, petjem srečolovom in šaljivo pošto. Gostje, ki naj prihitijo od vseh krajev, bodo preskrbljeni tudi z jestvi n?mi. Št. Ilj v Slov. gor. Našo cerkev bodo prenovili, posebno oltarje. Delo je prevzel mladi domači u-metnik g. kipar Hohn,jec iz Celja. Sv. Barbara v Halozah. Šolski vodja g. Ciril Vobič je nabral'med tukajšnjim kmetskim prebivalstvom 'prj zadnjih šh