dsllj year XXIV. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LrvdslSkt ta ■ pravniški prastsili MIT B/Uwail za- vojaške Topovi ukrotili čete, ld so napadle Ško palačo * Uma, Peru, 25. marca. — Nova vojaika revolta je včeraj izbruhnila v Umi, glavnem meatu ropubljke Peru (Juina Ameri- „ urah, bilo približno 200 mož ubitih v srditih bojih na ulicah. Vojški polk, nastanjen v barakah v Santa Catalini, ae je uprl avojim poveljnikom in vojaški uporniki ao odkorakali proti vladni palači, da strmoglavijo za-časno vlado Samaneza Ocompa. Predno pa ao rebeli prišli do palače, ao jih na ulicah ustavile lojalne čete in začela ae je bitka med divjim streljanjem. Civilno prebivalstvo, ki ga Je vstaja iz-nenadila, je presenečeno bežalo na vse strani, ko so pričele deževati krogle in drobi šipe. Vstaši so bili temeljito prema-gani, ko je vladna posadka privlekla strojnica in neksj topov in začela kositi bežeče rebele, ki so se podali. Voditelji vstaje ao bili ujeti in ustreljeni. Vlada je rasglaaila obsedno stsnje v Limi, ki je še v moči. Ubiti gasigaf svečano pokopan Chicago. — William Rooney, raketir in diktator kleparske u nlje, ki je bil pred nekaj dnevi ustreljen od neznanih gangcicv na oesti prod svojo hišo, je bil slovesno pokopan po katoliških obredih. Cerkev av. Petra v njegovi fari Je bila natlačena ljudstva, ko ao prineali dragoceno krsto z ubitim raketirjem pred oltar. Rooney Je bil intimen prijatelj Antona J. Cermaka, demokratskega kandidata sa župana, za katerega Je agitiral. Radi tega je prišel v konflikt s svojo organizacijo "Wage Earn-ers* League", ki dela štafažo Thompsonu. Spor z raketi rji radi plena ln politično presedlanje je krivo, da so gs ubili. Springfield, IIL — Ugislstur-ni odsek, ki preiskuje, kaj je narobe v illinoiskih državnih kaznilnicah, ni sam a seboj na jasnem glede rezultata dosedanje preiskave. Med člani odseka ni soglasja. V torek, drugi dan potem, ko se je odsek vrnil v Springfield, je predsednik odseka, Roger F. Little, predlagal, da odsek izjavi v zbornici, da je u-prava obeh kaznilnic v Jolietu dobra in da ne morebiti odgovorna sa zadnje upore ln izgrede jetnikov. Večina odseka se ni strinjala a tem poudarjajoč, da prelakovalni odsek ne sme prati nikogar, dokler ni preiskava temeljito zaključena in dokler niso na jaa-nem, kdo je odgovoren. Predlog je bil zavržen. Odsek je pa sklenil, da opozori ravnatelja jolietskth kaznilnic Hilla, naj drži svojega pomočnika, kapitana Davenporta, doma toliko čaaa, da bo preiakava končana. Davenporta ao uporni kaznjenci zadnji teden pretepli in zdaj leži doma. Jetniki ao med zaslišanjem povedali odseku, da je kapitan iDavenport pravi tiran in da ga ubijejo, če ae še vr^ ne v službo. Drugi sklep je bil, da oprostit veni odbor izroči vse svoje knjige in rekorde glede statusa vseh 10,000 kaznjencev v državnih zavodih, da jih odsek progieda. V petek ae vrne odsek v Joliet. Izjavlja, da ae v direktnem ns- sprotju z ameriškimi Ideali Chicago, — (FP> — Cikašk) komitej Unije sa civilne svobod-ščine je v posebni okroinkl obsodil priporočila Fishevega kongresnega komiteja, ki Je preisko val komuniatlčno propagando v Združenih ddavah in v katerih zahteva drastično akcijo, da se zatre radikalno gibanje. Okrožnico je podpisal Arthur Fisher, poznan odvetnik, ter več drugih prominentnih državljanov. "Ako bi seMizakonlla Fisheva priporočila", je rečeno v okrož-niči, "zatrlo radikalno časopisje ter proglasilo komunistično stranko sa nelegalno, ne bi eamo pritisnilo pečat sramote na ame riški kongres, temveč bi se s tem doseglo bsš nasproten učinek kot ga protirsdikalni krogi pričakujejo." Člani komiteja končno poudarjajo, da nI noben od njih komunist niti pristaš komunistlč nih metod, v kolikor ss to tiče zagovarjanja ali pozivov na na-sllstva. ' . 1 Firma lav*jevala tajmkcijo preti uniji Atlanta, Oa. — Marcu* Loeb Mfg. Co., ki Izdeluje vrhnje delavske hlače. Je Ispoalovala In. jnnkcijo proti članom Unlt«i Garment Workers unije, ki Jim prepoveduje plketiranjc Oblačilni delavci so zastavkali 27. februarja. Tovarna Je bila u-nI Jaka do prostega decembra m pogajanja za obnovitev pogodbe so se vrllls več tednov, potem pa se je uprava odločila, da prekin* etike t unijo In proglasila Je, da bo operirala svoje podjetje po sistemu odprte delavnice. Naval na čikaške rezorte Chlesgo. — Ns odredbo Izredne veieporote, ki ae bavl s policijsko korupcijo, je v torek zvečer 60 detektivov v službi držsv-negs prsvdništvs nsvalllo na bordele, igralnice sa denar In bu. tlegarske pivnice v policijskem distriktu Despiaines ulicf. Detektivi, razdeljeni v skupine, so oblsksli 41 lokalov In aretirali 42 moških In 11 žensk Ur zaple-nill veliko talogo alkoholne plja-če. Igralnih naprav In dokumentarne evidence. Poročilo ss glasi, ds je mrs. Kub, bivša polldjska vohunka. dala navodila za naval. Slavka tekstilcev m širi PaM Rlver, Mass. — SUvks tekstilnih delavcev pri Amerkan Teztlle Co. se bo razširila tudi aa druge tekstilne tovsrne v tem mestu, sto ne bodo deloda-jalci umaknili meadnih reduksij. Tekstilni delavci v dveh drugih tovarnah so še pustili delo Is se pridružili stavkarjem. Hillman pojasnil Sistem zavarovanja. k! jo bil p-ihI leti sprejet v oblačilni Industriji Albany, N. Y. - (FP) — Poudarjajoč, da izmed 90,000,000 ameriških delavoev komaj četrt milijona uživa protekcijo, ki jo nudi zavarovanje proti breapo-selnosti, ker se delodajalci upirajo socialni zakonrnioo. "Mi Imamo dolrolj Izkušenj glede brespoaelnos|nega zavarovanja, da lahko Ustanovimo u-činkovit sistem, kl bo protektiral delavce v slučaju brezposelnosti," je dejal Iftllman v svojem odgovoru delodajalcem; ki so zahtevali, da m zadeva odloži aa dve leti, medtem pa naj se proučuje sistem drikvnnga zavarovanja proti bresposelnosti, ki je bil u-peljan v nekaterih evropskih državah. N Hillman je povafal, da so obls-čllnl dela vej v Chlcagu prejeli v prošllh osmih letih Iz brezposelnega sklada. Več kot en milijon dolarjev podpore Je unija Izplačala brezposelnim članom v preteklem letu, da jim ni bilo treba Iskati pomoči pri mi-loščinaklh organizacijah in stati v krušnih vrstah, liot so v to prisiljeni brezposelni delavci v drugih in.kisINMk,,; Pripomnil je da je bil čikaškl eksperiment teko uspešen, da Je bil aličen na-črt s sodelovanjem delodajalcev sprejet tudi v oblačilni industriji v New Yorku in Roohesterju, ki sedaj nudi protekcijo vs&Jiot 70,000 delavcem. Noel Sargent, direktor Narod-ne asociacije tovarnarjev in profesionalen nasprotnik delavske zakonodaje, je pobijal načrt z znanimi argumenti, lcl as Jih o-bičajno poffuftujejo nasprotniki zavarovanja proti brezposelnosti. Med drugimi, ki so se izrekli za načrt, je bile Franoes Perkins. državna detftvska komisarka, A. braham Lefkowltz, predsednik Ameriške učiteljske federacije, Joa. P. Chsmberluin, profesor e-konomij« na Columbla univerzi-teti, ter večje število unijskih voditeljev. Večina se je izrekla za modifikacijo predloženega načrta, nekateri eO pa ssgovarjali osnutek, ki ga je >d< lala socialistična jtranka in kateri določa, da Industrije In država vzdržujejo sklad za podpiranje brezposelnih. m___i i____i ^u.i.iu.. OMOTI |K00 MlIVlOfltTIOlO MIHtarisll as pripravljajo na sa-hotaše rsserožit vene konferen« New Vork. — (FP) — Bdwand P. WaiW, blvii |>omoŽni Ujnik v zveznem momaričnem depart-mentu. Je im banketu, ki ga je priredila orfknizarija pristašev i.lge narodov, pokazal na priprava millUriStov, ki bodo epet vodili sabotašo - na razorožKvsni konferenci, ki ee bo v prihodnjem letu otvorils v 2enevl. Militari-etl ao že pričeli e kampanjo v interesu vojnih dobtčksrjsv, ki se ogrevsjo ss oboroševsnj^ ns suhem in na morju. . Warner Je prip^ročsl, naj pri* j s tel j l svetovnegs miru organ J-airajo kontraofenzivo proti mili-tsrističnl propsfsndi, ds se med nsrodi evropskih ^ držav ustvari mirovno razpoloženje, ki bo olaj šalo delo rszorožltveal konferenci. Po končani svetovni I vojni ss Js vršile že pet rasorožitvenih konferenc, ki ps ns izkazujejo posebnih uspehov rsdi rasSJrjeo« vojne propagande W Je podfHrs-jo militsristL 14. IVIS ----- ^TBt^NUMBER 72 ZaUovo zo oipoMoi kfizpmlilM Starši sspuščaje otroke, ker ne morejo skrbeti sanje, la vae bolnišnice, ječe In ubošnlce so prenapolnjene ■ New Vork. — (v ! ' j Sodi aa, da Je v New Yorku več kot 700,000 fbrezposelViih. Vsota 18,000,000, ki Jo je tbral Proaserjev komitej za podpiran, je brssposelnih, je že potrošsns in drugI skladi ao tudi že Izčrpani. Ta vaota js navidssno velika toda če ae pomisli, da breSpoael-nl izgubijo krog I HA,000,000 na mnaec na mesdah, Je to malen* koat. Napovedujejo, da bo komltfj o. pral administracijo In opravičil njeno postopanje s Jetniki Joliet, 111. — (FP) — Poučeni opazovalci odkrito napovedujejo, da bo legislaturni odeek, ki preiekuje vzroke lagredov v državni jot n Uniči potlačil obdolži-t ve proti admlnlaracijl ln da bu ostalo vae po atarem. V odaeku so trije republikanci in dva demokrata ln snumonju kažejo, ds republikanska veČina ne bo hotela obsoditi jetnlškega režima ali raskritl brutalnosti, ker noče metati "reftekclj" na republikanskega governerja Em meraona, kajti on je vsekakor odgovoren za gnile razmere v jot-nUnlci, ker ni odstranil administracije, o kateri Je moral vedeti, ds nima čistih rok. Michasl L Igoe, demokratski član komiteja, zasluži pekvalo, ker Je seanani) Javnoat s razmerami v Jetnlšnl* cl. Njemu gre zasluga, da as je uvedlo lasManjs kaznjencev. frelakava Je doeedaj ugotovi* I® slodofio ftikt« i Zapiranje jotnikov v verigah v samotne oslloe, kazen, ki je povzročila amrt Jetnika Joaepih Cos. kleyja, Je običajno postopanje Kaznjence se je držaio v teh celicah po vtč dni. Odkrit je bil slučsj jetnika, ki je bil priklon-jen v samotni celici oeemlndvaj* eet dnL Ta kasen ja določena sa "ProoporiMt ot imifr" _____t zdrave, IHM fvipiMf "Tovarne se odpirajo in kladivo epat poJe"t poje odbor reaerv. Washlngton, 11. C. - Odbor federalnega reservnega bančnega sistema Je v torek nasnanll, da vidi snamonja vračajoče ee prosperitete. "Kolesa v tovarnah se spet obračajo ln kladivo poje" pravi odbor veselo in nsštevft slučaje naraščajoče produkeije v raznih industrijah. Odbor poroča, da Je v februar ju naraatla produkcija v Jeklar-skl Industriji ln precej poskočila tudi v tovarnah avtomobilov. Dalje je produkeija v februarju na* predovala v čevljarski ln tekstil-ski Industriji. Produkcija pre-mogs stalno i>ada. Ameriško bogastvo i na prebivalca New York. — National Confe-renče Board poroča, da ss zdaj ceni narodno bogastvo Združenih držav na 851 milijard ln 800 milijonov dolarjev, kar Je 16S odstotkov več kot je bilo leta »14. Takrat so cenili narodno bogastvo na 1164000,000. Ako bi sedenje bogastvo rszdellll na enake dele med 123 milijonov priblval-cev, tedaj bi Imel vaak mož, žena In otrok $2977. DrŽava Neva-da ima največ bogastva no prebivalcih i tam pride po $6918 na vsako osebo. Uta J929 sognašsil skupni dohodki V Ameriki $4 ml-lljard dolarjev ali $902 na vsakega prebivalca. « New Vork. — fttiri tisoč del»v| cev, katere je uposHI Trt**\* komitej prt rasnih mestnih delih In eo delali dva ali tri dni v tednu, Je bile odpuščenih, radi pomanjkanje sredstev v sadevrurm skladu. Omenjeni komitej Je u posili krog dvajset tteoč delavcev, največ očetov velikih družin, ki ao se nekajsll v pomanjkanju. V prihodnjih par tednih bodo o-drejene nadaljnje drastične redukcije. županov komitej sa psbijan je bresposelnosti ne zaznamuje Jetnlški stražniki nočejo pre prečiti Jetnikom načrta sa beg, o katerem vodo, da ee pripravlja, temveč jih počakajo v zasadi in ubijejo. Trije kasnjsnei so bili pred psr tedni umorjeni na ta način. Itttrsžnlk B. A. Davenport, ki Je najbolj obeovrsžena oseba v jetnlšnlcl, je ispovedal, da Je vedel o nameravanem begu tri tedne prej, predno ee Je poskus Izvršil. Jetnike ea sili, da poatanejo špionl in provokaterjl; če ea ta* mu protivijo, jih pošljejo v aa-motno celioo. Hrana je neužitna In Jetniki zapuščajo jedilnico lačni in to ee ponavlja dan za dnevom. Nepošteno postopanje parolne. ga odbora. Jetniki eo Izjavili, da so potrebne podkupnine pri iz po-slovenju oprostitve. Take in slišne krivice, ki ee gode Jetnikom, so glavni vzrok izgrsdom, ki eo isbruhnlli v ssdnjem času, Stavki tekstilnih do- Puetlli so dele, ker Jim Je družbe podaljkls deloval teden VVarrea, ft t — (FP) — Dva-sto teketttnih delavcev pri Mount Hopa Spinnlng Mills Je zsstavkalo, ker js družba podaljšala delovni teden od 48 na 64 ur, ne da bi Jim sorazmerno zvišala mezde. Stavko Je okli-cela United Teztlle Workevs u-rtijs, ki obtožuje komtmnljo, da Je kršila pogodlio, ki Je blls skls-njene pred enim letom. Tekstilna družba navaja v zagovor svojega postopanje konkurenco neunijsklh tekstilnih to-varen v južnih državah, ki silijo delavce, da morajo delati od do 90 ur v tednu. Pravi, da bo morala ustaviti obrat tovarne, ako ne delavci ne premislijo In vrnejo ns delo. Kompaaijs je pr*d dvems me-srcema znftals mezdo za pft odstotkov. nlkakih uspehi v In število brezposelnih V Men Vorku še vedno narašča. PacMaž pravi, da as pripravlja mednarodna vojna proti boljše vikom Waahkigton, 1). C. — (FP) -K.vderick J. Ubby, tajnik iNa-r od nega aveta ss preprečitev vojn, oposarja na propagando, ki se širi v vseh kapitalističnih državen ln katera lahko Izzove mednarodno vojno proti sovjetski Rusiji, V Ameriki vodi to propagando Narodna clvlčna fe-tirtaclja. ki jI načeluje Mathew Woll, podpredsednik Ameriške delavake federacije. "2e dolgo čaaa opaaujem JjuJ-akajočo pro|>agando proti eovjo-tom, ki ae očltuje v vesteh v kapitalističnih časopisih in preganjanju radikaioev", pravi Ltbby. h Ker ja akoro povaod enega v metodah ln akcijah, je to dokaa mednarodne kapitalistične zarote. "Mornlng Poet v Londonu, trobilo britekih imperlaliatov, je ne-kega dne 'odkril', da ao komunistični voditelji ateisti ln js takoj podveel kampanjo, ne da Jih sproobrn«, temveč da nahujaka krščanakl avet na svsto vojno. Na svojo atran Je dobU oanter-buryjakaga nadškofa, škofa Man-ninga v New Yorku in druge oer. k vene veličine, da eo v avojl go-rečnoatl pjičell hujekati proti brezbožnim bdljševlkom. ^ - "Versko vprašanje Je eno sredstvo propagande proti eo« vjetakl vladi, drugo pa Js eovjot-skl "dumping" blafft v Združenih državsti, Čeprav Js ta veliko msnjšlod "dumplngs" ameriških bdalkov v evropskih državah StraHlo i "dumplngom" Jo dobro eredstvo protisovjetsko propagande b blsnlškl Interesi as ga pridno poslužujejo. ."Flshev komitej se v splošnem smatre za učinkovito sredstvu propagande. Kar nI mogel pogoltniti W hale novih "dokumentov" na veliko žalost avtorjev, Je eprojel drugi materija! In ga proglasil za pristnega, ki je bil prsv tako fabrloiran kol Jelenovi "dokumenti". Flshev komitej je veliko pripomogel, ds se je zaneslo sovraštvo proti sovjetom mod ameriško ljudstvo. "Storije o krutosti ln brutalnosti, s katerimi se jo obkladalo Neme« v svetovni vojni, se sedaj ponavljajo proti Sovjetski uniji. To vse ima namen uatvarltl vojno rnzis»lož4Mijf, katerega podpira temeljito organlilrana In plačana propagando tako v K v ropi kot v Združenih drŽavah. Ameriška vlada vztrajno odklanja priznanje sovjetske vlade, medtem pa govori o svetovnem miru, dasi prš v dobro ve, ds je mir nemogoč. Če bodo sovjeti isklju« leni Iz konferenc, na katerih se razpravlja o razorožitvi." Tekstilna unija aa vrgla odlok arbitražna komisije Philadrlphls, Ps, — United Teztil« Workers unija bo naJM izgublls krajevno unijo tapetni-kov, ki šteje 1,1100 članov ln so bili Izprtl V 28 delavnicah pred enim musecem, ker niso hoteli pristati na znižanje mezde. Zadeva Je bila potem iaročena v rešit*v arbitražni komisiji, ki Ja odločila, da morajo tapetnikl pri-stati v znižanje meade sa 14%. Tspetniki so odlok M vrgli in ns-daUuJejo s stavko. United Teztlle Workers unija je sedaj zegrozils, ds bo odpokll* cela čsrter Podpredsedniku te u-nlje VVilliam F. Fofl!eyJu Je bilo naro^«no, naj prevzame lastnino krajevne unije, ki se ceni na |4A,-000, toda pod vzel nI že nobsns akrlj«-. ker upa, da bo prlšb do sporazuma. Krajevna unija se pripre vlja na odpor ln bo gnala zadevo, če bo potrebno, pred eo-dlšč* V to svrho Je že najela od-vetniks Uradniki pravijo, da Je odlok srbitrašne komUlJe krivi-Aen In pomeni izdajstvo etavkar-Jex. PROSVETA - THE OUCHTimiSNT rouroa- * m »rw rt^fc. as, •M. šm mm h • Um mit, »m Ste Mk MM«. l nnihHi, *•*>> tM M MU Novice pripovedujejo ■■■ii Kaj je novega? Well. poglejmo. V trti koloni čitamo, d« bo »trie Sam Wto* v luknji w sedemsto milijonov dolarjev. Poloni na boriah in konaekven-taa industrijska kriza J« prikrajšala dohod-ninekl davek. Ali m nam stric »mili? V drtifi koloni čitsmo, da ima stric Sam baš v tem trenutku največji kup zlata v tvojem življ« njo. Ameriška ilata zaloga znaša dane« fttiri milijarde (milijarda je tiaoč milijonov) in šest KtojM-t i nosemdeset milijonov dolarjev. Največji delal vsega ilata na »vetu je v Združenih driavah. Revni stric! Gledamo dalje in beremo, da se narodno bogastvo Združenih držav danes ceni na tri-stoenainšestdeset milijard in osemsto milijonov dolarjev. Ako i ms*, fitalelj. v ftepu $2977, tedaj imaš pravilni dele« tega bogastva; če nima« ta vsote (jas je nimam), tedaj jo ima nekdo drugi in ti se obriši. Se ena novica: V letu 1*29 so znašali dohodki vseh prebivalcev Združenih držav fttiri-Inoeemdeset milijard dolarjev. Kako velik je bil tvoj delež? Ako je bil med največjimi, tedaj spadft* med one, ki so omenjeni v sledeči novici: Se ena: med onimi, ki so prijavili stricu Samu milijon dolarjev In več dohodkov la leto 1MI, je Mft posametnikov. To so posameiniki; korporadje niso vžtete. Cltamo dalje in najdemo tole: "Poročanje v listih, koliko posametnikov je imela milijon dolarjev in več dohodkov, je nesmiselno. Taka poročila povtročajo nezadovoljnost med bretpselnimi delavci, katerih je bilo nekaj čet lest milijonov v zadnjem januarju kot poroča trgovinski tajnik Lamont... KŠJ jt treba takih poročil T J » "i". ' " j Tako torej isvemo med novicami, da je čet Aeat milijonov (oflclelno število) delavotv bret dela In bogati stric Bara j« »daj v luknji ta sedemsto milijonov dolarjev, ker je toliko njegovih nečakov bret vsakih dohodkov v deželi, ki ima največji kup tlata na svetu, največje narodno bogastvo in največ dohodkov!... Ali nI dobro, da pridno čltamo novice? ki SuMJ-ftantfrfrv k-SrtT Detroit* T Detroit, Mich. — IVoevetne prireditve bodo za , to tetono da "dobe odpadke, ki Jih niao mogli »rudnti n tudi peti trta. V Chicagu imamo tdaj volilno borbo ta Župana. Stari Župan Big Ilill paradira po mestu svojo čredo oslov (itirinožnih in dvono*-nlh) In pripoveduje, kaj žele naredi v prihod* njih Atirih letih, če bo ponovno itvoljen. Kaj je naredil v dvanajstih letih svojega župano-vanja. ni važno. NI treba gledati natajl Na drugi strani je kandidat Cermak, ki potiva vo-lilee, naj itkidajo mestno hišo. Zsdnjl teden je Cermak Itgubil prijatelje, ki ne bo nič kidal. Prijateljevi prijatelji gangeži so ga ubili na eeati in imel je lep katoliški pogreb. Prijatelji gangežl pravijo, da prihranijo bombe ta tad-nje dni volilne kampanje. Državs Ncvada je legalitirala igralnice ta denar In skrajšala retldem'no pravico ta raz-poroko na Šest tednov. Prej so morali možje In žene Is drugih držav čakati tri meeset nt lthko ločitev v Nevtdl. tdtj bodo čakali polo-vlro manj In da ne bo dolg čas med čakanjem v slavnem Renu, imajo na stežaj odprte lgrtl-nlff, t, fcupsn mesta Rena je ponosen na to veliko reformo. Rekel jt, da odslej "bomo delali po-stavno, kar smo prej deltli nepostavno." Zakaj bi Mil hinavci? Saj res, zakaj bi bili hlnav-d! Človek bi skoro ne verjel, da je Nevada v Zdruienih državah. Fllotofija starega ftojea: Naš prijatelj revertnd Klorljan Bunk je mnenja, da Je hretpoatlnost posledica lenobe in greha. Delavci nočejo delati, kadar Imajo delo Rajši ee vottrljo v fordklh na piknike In tam lešnike nabirajo In as po ženskah oalra-4 jo . To je bilo krivo, da so kapitalisti taprll tovarne. Odpro Jih, kadar sa delavci spoko-rljo In račnejo spet plačevati davek (logu . . . Oeapod Rnnk je proti sv t .mobilnm In lešnikom, samo rsdlo ima rad. _\*š*n\t Hooeer je odpotoval n« Portoriko. Ttm petek« ml»t Pfneperlteto. ki prihaja ftt esdem Meaerev « lune. tnftenlr je že ves ob. upan. Včasih opasujem te **e*,*J čaka In prosi in nszsdnje nič do-debk Tudi ne smem pozabiti omeniti da je bU zadnji Thnakagi ving — Basket Day ior the Poor In tisti, ki so pobili košarice, ne bodo nikdar poaabill tega d m* va. Tudi veliki hoteli in rast a v renti se niao pozabili odzvati -J poslali so takozvatfl "zore" alt zgoščeno kavo. katero jt pr !< Urška masa Še enkrat pTtkuhala. o Čemur aem ae sam prepri-■■■■■■■■ ||ker se je v tej bogati In zlaU Ameriki delavec tako dale« ponižal, da ae zadovolji t odpadki. Komentar je nepotreben.—Jacob Htantič. kmalu taki j učene. Datumi pri« | brega ne redb, ki le pridejo na o* že obelodanjeni. Ena naj bnejših. katera mor« zainteresirati vso slovensko javnost, bo gotovo Šubelj-Banovdtf koncert, ki Ae vrši v nedeljo £9. marca v Slovenskem delavske« domu na 487 So. Artillery. Pričetek ob S. po poldne. Kdo sta Stibelj in Banovec ni potrebno pojasnjevati. Oba sta te gostovala v Detroit« in v svo- Čel Žalostna slika, Jih nastopih Izpričala nam, kakor tudi s koncerti pred ameriško javnostjo pokaada, da slovenska pesem zavzema na klasičnem polju odMčno mesto. Noben-krat se pa niso Slovenci v Detri* tu zadostno odtvsli koncertu prvega ali drugega Gotovo je, da bo to prvi in zadnji skupni nastop Banovca in Rublja v Detrol-tu, ker f. Banovec odpotuje v maju nataj v Ljubljano. Zato je nas vseh dolžnost,#da posetimo ta koncert in napolnimo dvorano do zadnjega sedeža. Proznim vsebuje 14 točk, katere bosta izvajala kot solista in skupno. Odlomke it,oper pojeta v duetih. Uverjeni smo lahko že naprej, da nam bo nudil ta koncert par ur resničnega duševnega užitka. Pozvana so vsa slovenska društva v Detroitu na sodelovanja in upati je, da se bodo tudi temu odtvala. Prezrimo o-kolščine, ne bodimo pesimisti, ampak pokažimo, da ju cenimo vsaj toliko kot jima dajo priznanje drugi narodi. Slovenski narod, ubog po avojem rojstvu, vetfno tlačen in teptan, se je žrt-vovsl po svojih skromnih močeh, da se je mogel dvigniti na tt duševni nivo, da danes lahko stopi na javno potomico pred druge narode. Potrebno je. da ae Žrtvuje tudi danes, da si pridobi častno mesto tam, kjer je upraviči. Tudi Slovenci v Detroitu naj se zavedajo tega. ko bo na programu konoert slovenskih pev cev-umetnikov. Narodi ne štejejo po številu, ampak po ioobrszbi umetnosti, kulturi. Ce pomislimo, da jima je ameriška javnost, katera je v tem o* siru napram drugim narodom jato skopa, dala prignan je in so se kritiki pohvalno izražali v ocenah njunih konoertov, je ntšt dolžnost, dati jima vso moralno oporo — delovati, da bo koncert čim uspešnejši Nabavite si vstopnice že sedaj, katere so naprodaj pri vseh društvenih tajnikih o koncertu pitata zabava In >laa. katere čisti 4nbiček bo 75% sa 81ovenski narodni dom. Zato vsi na Bsnovčev-Aubljev koncert. K Jih uspeh bo naš uspeh. — Za Slov. nar. dom—Jakob (iorup. Razmere v ftt. Louisu 81. Loule, Mo. — Tudi v na šem mestu se je ukoreninila Hoo-verjeva prosperiteta in sicer At eta 1M». dasi ni bila toliko obešena na zvon kot preteklo leto. Meatni "Bulletin" ta mesec oktober 1930 ee glasi, da ae Je pri javilo tf podporo Frovldent sso-člani j i 546 družin medtem, ko je bito eno leto prejnrljsvljenl te organizaciji le M družin, al 2M družin manj kot v mesecu o-ktobru lanskega Ista. Nadalje pravi "Bullotin", da je bregposelnost trikrat večja kot prejšnje leto in da je med brezposelnimi 50 odstotkov dolavcev, ki so prakoračlll 40 let starosti. V Istem mesecu (oktobra 1*90) je 106 farmaraklh družin It v* hod nega Mlssourljs apeliralo na dobrodelne organlta-etye V St. Louisu, da Jim pošljejo obleko ta otroke do 16 let starosti. Dobrodelne organ I taci je so se pobrigale kolikor j« bilo mogoče in v novembru tifto je res bilo vse saposleno s pomožnim de lom — kot bi bila vojna. Unije, oerkve, podporna trufttva, Com munity Fund. katerega tvori H dobrodelnih organizem — vse je bilo na nogah. Kot bi ne bilo še dovolj dobrot vornih društev, organizirali še Valonterra Krult Ifealer* Asa., ki fte danes ekst-stlra (Trse Bridp* and Bo. 4th st) In deN po dvakrat na U4m tele« Javo. Ce še kdo dvomi, ds nimaim v Bi. lx)uieu proaperllrt* ne j pri-de pred urad te erganisarije Razne _ ( oilinwood, 6-—V soboto dne 28. marca ples in petje pnciali-stične "Zarje"—odsek kluba št. 27—v Slovenskem narodnem domu na St. Clair in E. 64. st Tu se obeta dobra zabava. "Ali imaš tiket V* me je vprašgl on-gav xJrule. "Kajpak! Ali misliš, da me ne bor Pa Matt tudi pride. Saj ml CoDlnwnodča-ni smo največkrat na St. Clairju. No in pa-no, kaj?" "Na 8. maja da ne bo* pozabil priti v CoUimrood v SDD. Ml smo col-linwoodsld socialisti. Sani ne pojemo, dobimo pa take, ki zna jo. To ti bo first dass show— Štiri narodnosti bodo navzoče: Nemci, Hrvati, Slovenci in Če dobimo ie Ribenčane, pa bo O. K.," ga zagotovim. V nedeljo 29. marca gremo pa v gostilno k "Zaspani sovi", na 15335 WateHoo Rd. ob 7:30 zvečer. To bo koncert "Jadrana." "Jadran" je znan radi tvojih kvartetov. Ima ženski kvartet— 4 Cesnikove sestre (Mary, Ann, Stefania in Frances) in moški, v katerem so Dujmovich, ffavak, Podboy in SUnonUc. Oboji so peli na slovenski radlo-url v Cle-velkndu. In dne 11. aprila gremo zopet na St. Clair v ^Narodni dom. "Young Ladies of Zarja Society" prirede domaČo zabavo z majhno vstopnino. Zabava se vrši v sob Št. 1, novo potlopje. Dne 26. aprila pa bodo "Zar-Jani" gostovali v Detroitu. _• F. B—č. Uapsšas prireditev Detroit, Mlch.—V nedeljo 15 marca sta tukajšnja soc. kluba telo uspešno uprizorila Jakob Dojinarjeve "Cigane" a petjem v treh dejanjih. Moralni in gmotni uspeh je bil kljub občutnim stroškom dober. Vstopnic st Je prodalo 352. Ako upoštevamo in dustrijsko depresijo, moramo bi ti t rezultatom tadovoljni. Predvsem se moramo zahvaliti nadlm vrlim članom in simpa-tičarjem, ki so *lt t navdušenjem na delo In ratpečall že v pred-prodajl 250 vstopnic. Dalje moramo pohvaliti njih disciplino pri napornih vajah kojih posledica je bila telo učin kovita predstava. Ne smemo po-zabiti/lirtgenta J. Beriltga, ki je t svojim' orkestrom preclsno spremljal glasbene točke. Igro je režiral F. C A^^fa Oceno predstavf puatim dru trlm, omejiti se hočem le na splošen vtis lajika. Sodni naihor-nik Je svojo vlogo rešil povolj no, le sem pa tja je bil malo pomanjkljiv v kretnjah. Sodr^k je Ml zs prvi nastop telo^fiM nekoliko preglavice mu del* ie vokaltzaclja. Radoelav Je ime zelo težko vlogo, toda dobro jo je absolviral v splošno zadovolj Brank je s svojim humorjem ustvaril med avdljeneo vstalo rttpolnienje. toda v kupletu je ušel s tira. Zelo prijetno nat je Itnenadil dr. Ugajala nam je tudi Puc. ki je bila tudi sedaj v tvojem elementu-—polna življenja in v interpretaciji telo spretia. Nov talent je pokasala v kiaek nem plesa. Rosika je bila pridna In v slučaju potrebe tud huda. Cveten je Imel kar tri vloge. katere Jo vse častno rstfl. Cveten je Mborna moč; odlikuje se alaatl po svoji kreaciji la žanja. Sinko ima tudi smisel ta dramefco umetnost. Otme NI sndovoljlv. Kaj pa cigani? Pe pravici MMa A 1 im vse tujeaemoe v drugo deže-Tske brutnlneže torej naje-| kompanij« za vodje svojih tij. Kadar t» enkrat izrabijo, ~bl te najrajši ustrelili* da bi si prihranili nekaj izdatkov za takozvani ameriški dole — miloščino, katero vzdržujejo. Koliko čaae bomo še hodili po temnili ulicah? Slovan, vstani, da boš res znan po celem svetjU. Pojdi na delo z uma etetlim mečem in odstrani vse zapreke, ki ti #h mečejo pod noge tisti, ki se boje tvojega vstajenj^, fr^ čni delo, prični na dramskem polju t čiščenj eni. Dne to. marca so priredili ta Claridffu dramo "Andrej in njegov zločm." Uprizorili so jo so-trudniki delavci iz Bxporta, Whi-te Valleyja it Delmonta. Kakor vse kaže se dobro uče in če ostanejo složni, bodo postali fte dobri igralci. Želim jim najlepšega uspeha in naj jih posnemajo tudi druge naselbine. Udeležba je bila povoljna, ako se upošteva mizerijo, ki je zadela premogar-je. Dne 18. aprila priredi na Her-minie koncert gdč. Jeanette Per-danova iz Clevelanda v dvorani društva žt. 87 &KPJ. Je to mladenka, ki ima bogate glasbene šole za seboj in ki bo seznanjala nas z Amerikanci ter pomagala nam, da ne bomo poepali. Toplo priporočam, da se odzovemo vsi temu koncertu in s tem dokaže mo, da smo dostopni kulturnemu klicu. Po koncertu bo domača zabava. Siguren sem, da boste zadovoljni. Pevko bo spremljala na glasovir gdč. Kalanova iz Clevelanda. Drugi dan po tem koncertu nedeljo 19. aprila ob 3. popoldne, se bo vršila konferenca glede predlaganih zakono^po Darling-ton Hoopesu v državni legisla-turi. (Hoopes je soc. poslanec iz Readinga.) Zborovanje je sklicano z namenom, da se pospeši gibanje za državno zavarovanje proti brezposelnosti, katero pred-dlogo je izdelala stranka in naša poslanca. Na konferenci bo govoril tudi neki delavstvu naklonjen odvetnik iz Pitttburgha. Vabljena so vaa podporna društva da izvolijo in poiljejo na to zborovanje svoje zastopnike (upra vičena so do treh). Potrebno je, da se za to predlogo zanima vsa javnost. Delavci, ako al sami ne bomo pomagali, nam tisti, ki živi jo v Izobilju, gotovo ne bodo. Anton Zornik. CBT*Tgg. 26. MAte Nove knjige Jtrt it ktttanfl Is sv^e vloge del brlokošee hi • tfnH. ve« kot «no prlčakmalL Nepm. ki po are čakajo t linijt kealjlva je Mla pa Katarina. U x*d M niko in |ma pravi igralski talent I)r. Pacek I fjSf&mm lthko pa bi bil boljši, ker je Imel zelo hvaležno vlogo. Pisar jt bi na mestu. Orožnik jt imel zelo dober nastopne pač že vtjtn te službe. učinkovito so nastopili mladi vojaki. ObCinatvo jim je burno apfcvdlrtlo. Ciganska sirota jt avdijtnei zelo ugtjala, kakor ttidi k upreti med odmori. . Igra sicer nima socialnih tendenc, vendar vsebuje zdravo satirično Jedro ia isbpren humor. Za spremembo vpliva na živce kot pomladansko solnce. Je živahna in dramatična, a pestri kostumi in krasno petje jo dvignejo nad vsakdanjost. Upamo, da bodo naši diletant-Je anali ceniti hvaležnost občinstva in še nadalje gojili lepo dramsko umetnost. r,< . Ddsvske razmere se niso še nič apremenile v Detroitu. Obljube za povrnitev boljših Časov so o-stale le obljube, tako da imamo dosti časa za različne prireditve, katerih pa nam ne manjka. Dne 18. aprila priredijo klubi debato: Socializem in komunizem, v Slovenskem delavskem domu na 487 S. Artiliery ave. ob 7:80 zvečer. Vabljeno je vse občinstvo, da se polnoštevilno u-leteži. Po debati prosta zabava n ples. Vstopnina prosta. Pevski zbor "Svoboda" priredi opereto "Darinka" v nedeljo 26. aprila. Sodeluje pevski »bor Zarja" iz Clevelanda, odsek kluba žt 27. Pride 40 pevcev n več drugih poaetnikov iz Clevelanda, zatorej ne pozabite 20. aprila. > '.v- * A Meseca maja priredi angleško poslujoči odsek kluba št. 114 shodi na katerega je povabljena An na P. Krasna. Več o tem bo poročano pozneje. Jugoslovani, ne pozabite 8. a-prila, da gremo na volišče in volimo proti smrtni kasni. Reakcionarna legislatura je predlo&i la to vprašanje volilcem. Ako bi bila predloga odobrena, bi to pomenilo že večje ubijanje revnih delavcev.—Peter lienedlct* . Prosvetno delo in delavstvo Herminie, Pa. — Znamenja kažejo, da so se dramski klubi zopet oživeli ne samo v velikih ipestih, ampak tudi na deželi med premogarji. Med zadnjimi je bilo zanimanje za prosvetno delo* že pred vojno, ali moč dolarja je bila močnejša kot ljubezen do bratstva, posebno še med novimi priseljenci, ki so pri-4li v premogarake naselbine b poljedelskih držav vzhodne Evrope in Poljske. TI priseljenci so izpodrinili Nemce iz te industri je, niso pa imeli nlkakega pojma o delavskih strokovnih, političnih in kulturnih organizacijah. In ker se niso mogli asimi lirati s Nemci inJomačini, je radi tega naatal antagonizem med delavstvom različnih narodnosti, kar so podjetniki izrabili v svojo korist in to sovraštvo umetno razpihovali, ker Jim je šlo psč za dolar, ki naj dviga palače in nebotičnike v velikih mestih in štri industrijska podjetja ter rattae kapitalistične institucije. Mnogo tega bogastva je zra-stlo Iz ogromnih dobičkov črnega diamanta. In koliko je na primer otrok v univerzah, kater« «o pomagala zgraditi žuljave roke premogarja? Baž malo, niti 1%. Ako človek živi med njimi SO let in jih opazuje, pride do tega zaključka. In kaj je temu vzrok? Mar smo Slovani nezmož ni in nenkiT Moje mnenje Je, ds ife, kar pokasujejo tudi častni izpiti, ki jih dobe naši otroci v o-snovnMi in srednjih šolah. Manj ka nam poguma — to Je največji vzrok. Preveč smo podložni In prferavljenl prenašati vsa gorja čeprav bi seka!i drva na nas in smo podlaga tistim, ki se rszu mejo na povelja. Amerikanci in Nemci to bolj prebrisani in ae razumejo na bualaeaa. To je tudi veliko odgovorno, da je bilo kulturno delo, ki je ko. lička J dišalo po delavski iaobrat H hitro uničeno. Vsa prostost, ki jo je Imel premogar teh na^ rodnosti, jt bila sapraVtjena v sa-Muhi — v rov, v «ahivt In na po^ štetje epat In sedaj je vse It-močeno. staro In polno rermatlt mt. bret doma In bret dela. Oe govoriš o tem, dobiš naj rasi ič nejše odgovore Nekdo ml je pra- *na P°žlljt nt njega ta lt. dis-vU. da se je neki delovodja tzra- trik In nacionalna pa Ltiritu v tli, ako bi on imel moč, da bi po- Irulianapolia.—Anten i« Prejelo »i, Radarska konferenca Staunton, 111.—V nedeljo 22. marca te Je vršila rudarska konferenca v Staunton Labor Templu. Udeležba je bila velika iz vseh krajev drŽave IMinois. Govorili to razni govorniki. Prvi je bil Genner, ki je pobijal splošno konvencijo, katero je priporočal odbor, ki je Imel sejo v St. Louisu, Mo., 17. t m. Masa pa ni odobravala Germerja in je delala tak lcraval, da ni bilo mogoče razumeti govornika in ga je prisilila, da je prenehal. DrUgi govorniki so bili za konvencijo in to bili za to, da 1-majo Člani unije zadnjo besedo, sli hd&jo iti pod Lewisovo diktaturo ali Imeti organizacijo, pri kateri bo članstvo imelo kako bestdd pri vodstvu. Bilo jt tudi ptr starih boriteljev od National Miner« unije, ki pa niso btH odobravanj in ljudstvo jih ni pustilo govoriti, ker jih dobro potni od zadnje stavke, ki to Jo hoteli uprizoriti po vsej premogovni industriji v Ameriki. 8ejt je bila taključena m 4:30. Taki so bHI pogoji od dvorana, drugače bi bila trajala dolgo v noč, ker je bilo še dosti takih, ki bi bHI radi govorili, pa niso mogli radi prekratkega časa. Pred taključkom seje je bi M a vi jen predlog, da ae poročilo <*lbora za konvencijo sprejme, in vstala je skoro vsa dvorana ljudstva, proti je vstalo le kakih iatt. Torej se bo vršilt konvencija v bližnji bodočnoett, ako je Le-wlfova mnšina ne bo preprečila, in ona bo portbfla vaa sredstva, da to stori. Razprava radi konvencije gre sedaj pred vse lokalne organi-zacijt. ki Imajo odločilno besedo aH at bo konvencija vršila ali pa ostanemo pod Leiriaovo diktatur* ta katero je fte vat p*, botano t dtatriktno orranHtaeljo Tajnik Netbft je še obvestil vat lokalna organizacije, da se • Uredništvo Prosvete kajjjpti 1 . ........ _ Kari Murxt njegovo življenje in ^ nauk. pisal M. Beef, za slovenske delni Mil C. Stukelj. Knjižnica Prosvetni VI. zveeck. Izdala in taložila Pn>svetnti Jugoslovanske socialistične aveae. ChicaJ Nekoliko pravojAša. Priredil Veno V mer. Knjižnica Prosvetne Matice VII Izdala it« založila Prosvetna matic« j vanske sOculistična zveze, Chicago, 111. ■ Itnd. tSSSnli $1.26. § Dynamit*. The 8tory of Clasa Violm America. By Louis Adamič. TheVikin»p New York. Cena |3.50. || " ...... knjiga "Kari Marx" — mehko tem 172 strani — opisuje življenje, delo in Očeta znanstvenega socializma. p^J jezik Je lep in lahko razumljiv, zato ni pr stemu čltatelju nobena težava poglobiti! vsebino te knjige. Na koncu je pridej«, mač tujih besed, ki se nahajajo v knjigi Kdor hoče poznati Marksa, njegove teorij njegova odkritja ekonomskih dejstev, n nabavi in dobro prečita to knjigo, ki je ■ a b c socializma. BroŠurica ''Nekoliko pravopisa" krH napake v pisanja, kakršnih se ne manjkt v naših časopisih v Ameriki. Dodan je majhen slovarček dvoumnih izrazov, ki so vilno raztolmačenk Knjižica je dober ročnik za vse, ki se hočejo navaditi pravil pisanja slovenščine. Potrebno je pripo« da v tej brošurici še niso omenjene vse pi pisne napake, ki se tako rade košstijo r venskem časopisju v Ameriki. Msrsikaj bilo treba notirati in razjasniti — zlasti pač no prikrojeva^Je angleških izrazov. | kdo to stori v novi brolpri?M • Miss Fanny 8. Copeland, profesorici gledčine na ljubljanski univerzi, je spisalt go "Beautiful Mountains" (Krasne^ore), izšla v Londonu. Knjiga je zbirka Črtic, Že prej izšle v angleških revijah. V teb cah riše avtorica svoje vtise,MI1 jih je na Gorenjskem, ko je v družbi hribolazce žila po gorah. 2e naslov knjige zveni pod in tako je tudi vsebina bolj poetična kot o valna ali znanstvena. S tem delom se je rlca odkrila kot velika prijateljica prirodi Ne vemo, zakaj je avtorica Čutila potrebo anglefonja krajevnih imen, celo takih, težko tolmačijo v tujem jeziku in zato m posrečila pravilna razložitev. Na primer hinjsko jezero je prevedla v 4up, vse solze, grožnje in lasanje, kil * trimestrih in semestrih kalijo Hiinake idile, vse tisto je čisto Ano in odveč. Nad mladimi ■"i*mi je skoraj težko fcu-Jiwliti, kakor gnsšijo tisti oče* »ki menijo, da njihovi sinovi' P» bi moglo ljudem ob ta>hraniti bolj mirno v mpinup -g di. V kratkem bodo začeli tudi nadaljevati graditev tramvajske I*rbge od oošte proti Viču. Tako bo vsaj upravičeno, govoriti o tramvajskem omrežju Ljubljane. Društvo «a vpepeljevanje mrli-lev v Mariboru nabira člane in agitira za avoje društvo po časo-zborovanji. Klerikalni ■■■napa da drutitvo zaradi njegovega smotra, zakaj cerkev je sprejela dogmo, da je bogudopadljivo samo pokopa vanje mrliče v. Kje to zapovedujejo "svete knjige" ne povedo. Toda to zahteva cerkvena blagajna, zakaj s pogrebi cerkev tudi zasluil precej. In takale drufttva za sežiganje mrliče* so čisto navadna konkurenčna podjetja. Zato cerket hvali samo svojo firmo, napada pa konkurenčna. Biznis je biznis, pa naj bo blagajna cerkvena ali kogarkoli. Le enega se cerkev ne dotakne, namreč vprašanja, kaj je bolj higijensko: gnitje trupel v zemlji ali naglo spreinenjenje v prah. Ižeeljenci in povratniki v februarju. — V preteklem mesecu se je preko Jesenic izselilo samo 48 oseb v druge evropske kraji in 28 oseb v prekomorske kraje. V USA jih je odšlo 82. Vrnilo ae jih je v državo 486 in sicer 286 iz prekomorskih krajev ter 19T ii Evrope. Deportiranih je bilo v državo 1« in sicer 7 iz USA, 3 iz Kanade in 8 iz Avstrijo.—J '"'»■'T NOVI DELNI Hitrih 1>k0hne vesti ' ™<>Kradu ne mudi skupina ^kih denarnikov, ki hočejo J*1' v Hvoje roke razna veli-pjdbena dela v Vojvodini. J* t" odkupila električno JT™ v *^ovs« Sadu. "gNkaakl kuharjl ln rilnt T"1'"* in vlnake firme ao loublj.nl v m 1 1 n*"na kuharsko rae-k, i«- trajam tri dni In si £ »iMalo krof 7000 |j|jdl . 'nmvaUo aro—> A i - juro prn|(i> o« ! * kr»mi«|Ja ft« preglada- zastopniki občin drufta •» _ Slavnostna otvoritev nove pre-stolnice^e bila 8. februar^ Sve- čanosti so trajale teden dni. Lord Irwin, podkralj Indije, je odkril ob tej priliki itiri stebre, ki so jih darovali Indiji angle&ki dominijoni Kanada. Avstralija, Nova Zelandija in Južna Afrika. Na aporedu »lavno« t i ao bile ra* ne narodne veselice, zaključila pa jih je bogata pojedina indijskih knezov. RAZNE VfSII —— Senator WHeefer bo govoril v n . Chtcagn Chicago. — Chicago F^mm naznanja, da bo v nedelj<\ 38. m^ca, govoril v Adelphi gledališču, Clark in Madison at., zvezni senator Burion K. Wh«eler iz Montane o predmetu uKaj ameriški narod potrebuje'*. Pričetek bo ob treh popoldne. Vstopnina na predavanje in diskusijo je 76 centov. Govor Se bo deloma tikal zaključkov, ki so bffl sprejeti na konferenci progresivcev, ki se je pred par tedni vršila v Wash!ng-tonu. I. T »n !'■ ■» ' ■» l'ri«taniščni delavci saatavfcaM New York. — Sto pristanišč-nih delavcev pri River Day Line je puetik> delo, ker ni kompanija držala svoje obljube, da bo plačevala 85 centov ha uro. Delavci so neorganizirani« toda obrnili so se sedaj na Mednarodno unijo pristaniščnih delavcev, naj Jim poUje organizatorja. Velika večina delavcev, ki ao upoaleni Ki newyorških pomolih, je organiziranih. Ko so Angleži tfevzeli Delhi, staro mesto indskih velikih mo-gulov, so postali gospodarji ne le naj krasnejših spomenikov indijske stavbarske umetnosti, ampak vsega umazanega mesta domačinov, Hindov in muslimanov, okolu mesta pa so daleč ven segale razvaline. Delhi, skozi stoletja prestolnica Indije, je bil v teku teh stoletij ponovno osvojen, opustoften in razdejan. Navzlic temu pa je ostal sedež vladavine. Po obsežnosti in pomenu sta ga že davno prekosila Bomba? in KalkutaJ kot versko mesto ga je nadkrilll Benarea, toda slava indske prestolnice mu je ostala do današnjih dni. O nekdanjem sijaju vladarjev pričuje še danes stara kraljeva palača, ogromna, arze-nalom stična skupina poslopij« ki merijo v pročelju približno kilometer. Angleži so jo spremenili v trdnjavo z vojno tvornico in vojašnicami. Tukaj stoji tudi Džama Masršid. na/večja džamija sveta. ■Angleži so v zadnjih letih, sledeč stari tradiciji Delhija, na mestu stara rezidence pozidali novo prestolnico indije, New Delhi. Vladna palača, parlament hi palača za podkralja ao pa devetnajst let trajajočih delih, ki so m začela fe pred svetovno vojno, dovršene. Kompleks poslopij obsega zelo veliko zemljiške. Stavbe ao zidane v razkošnem kolonialnem slogu, se deloma naslanjajo na sterotndekf način stavbarstva in predstavljajo največje arhitektonsko delo, ki ga je Anglija kdajkoli ustvarila v svojih kolonijah. New Delhi ni organfčao napravljeno in zgodovinsko zraslo mesto, marveč spada v eno vrsto z mesti, ki so se po volji vladajočih mogotcev dvignila iz tal. Kakor n. pr. Petrograd ali Ankara, ali Canberra, prestolnica v avstralski puščavi. Stavbeniki Novega Delhija so rešili svojo nalogo velikopotezno. S pogledom na celoto ao postavili vladno palačo v mogočnem dvojnem bloku: v pod-kraljeva palača, ob straneh dve večnadstropni krili do prvega nadstropja rdeči, nsprej do vrha pa beli. V teh prostorih so uradi in pisarne, fiiroka cesta, i-menovana Kraljeva pot. i fonta-nami in drevoredi vedi h kraljevi palači, mogočno kupolo, alič-no rimski cerkvi sv. Pavla. Kril na peelopjs dičijo vitki, beli stolpiči. Poleg kraljeve palače je parlament, impoientna krožns stavba s koionadami. Vhod J kraljevo palačo krasi kip kralji-de Viktorije, prve cesarice Indije. Za podkraljev© palačo pa so nekoliko niže veliki vrtovi s šte-\ (Inimi \odom«'t i International Harveater Co. znižala mezde Chicago. — International 1 Iar-vester Company, ki todetuje poljedelske stroje in traktorje, je naznanila mezdno znižanje od pet do deset odstotkov, ki stopTv veljavo 1. aprila. Veliko število drugih či&ških tovaren je odredilo slične redukcije in to kljub svarilu pomožnega zv«inega trgovinskega tajnik* Kletha, ki je v svojem govoru pred liani 01-kaške trgovinske zbornice izjavil, da reduliclje me«I v tem času pomenijo podaljianje ekonomske krize. Otok brezjtlrsmaitva Otok Curaaao prištevajo k otočju Malih Antilov. Saljivci pravijo, da je dobil otok avoje ime po nekem sladkem žganju (likerju), ki ga pa tam nikdar niso kuhali in je na otoku šploh neznano. Samo pomaranče rastejo na otoku, te pa res rabijo za kuhanje omenjenega likerja. Pogled na mesto ln na otok je krasen. Hiše so večinoma ka-menlte, a akoraj vsaka hiša je druge barve. Ne vidiš pa od daleč ozkih in umazanih ulic in tudi ne umazanih zamorcev, ki po-legajo in lenarijo po vseh kotih in ravno tako tudi ne vidiš, da mesto nima kanalov, ■llesto Curasao ima 40,000 prebivalcev, samih,šrfteev, 4U so potomci nekdanjih sužnjev. Ti so danes jako samozavestni gospodje, oblečeni pa so »krajno neokusno. Sprehod po mestu nudi jako pisano sliko. Ta srečaš črnega "gigsrla", ki si je dal aamo zaradi "Interoeantnosti" poru vati svoje lepe in tlrave bele zobe in si dal napraviti zlate, »raven njega pa se maje pijana postava. Kar imajo ljudje denarja odveč, izdajo vie za obleko: vsak ihora imeti slamnik, rjave čevlje ln brezhibno perilo. Ooapodje so tudi delavci po končanem delu ln tesarju ne pride niti v sanjih na misel, da bi si zvečer sam nesel svoje o-rodje. Ženske pa so oblečene po modi, kakršna je veljala pri na« pred 40 leti. Nekatere ženske hodijo po ulicah le v dolgih haljah, druge pa nosijo zelo kratka krila v vseh mogočih barvah. Otok je jako bogat. Ko so našli v sosedni Venezueli petrolej, so zgradili na tem otoku največjo čistilnico za ; petrolej na svetu. Prebivalcev je ns otoku okoli 40*00, ti pe zaslutijo na leto okoli IS milijonov dofcrjev. Vaak človek ima tu svoj ftamo-on, po 1 avtomobil pa prUb na vsakih 20 oeeb. Ljudje tukaj Jako radi plešejo In na otoku se •e še do danes ohranili prari ca-morski plesi. V gostilnah pa je življenje za tujca neznosno se-radi «ilns«a divjega krila In mL pk08v1tk DvaLMSA JriitiMA BAUL riMiiii ■milno pvn i Kako poceni je mogoče prehranjevati družino, ne da bi trpelo adravje? Ekonomično nakupovanje hrane je postale iiv-ljcnjaki problem v ameriških občinah, kjer ata nesapoeieaoet in suša anjšali družinska sredstva na minimum. Ko je malo denarja pri hiši, gospodinja nerada trosi en oent brea nujne potrebe, ali ona ae na drugi strani zaveda, da je jako nevarno štediti, glede živi jonsko potrebnih jedi za avoje otroka. V svrho, da bqdi ameriška go-apodinja zagotovljena, da bo vsak cent potrošen za hrano pravilno investiran za zdravje in zaščito njene družine, je Bureau of Home Economics, ki apada pod poljedelski departmont, sestavil vrsto eaaenih tedenskih troškovnlkov za prehrano družine tega a^ onega obsega. Cena tedenske prehrane se seveda apreminja po obsegu družine in po cenah jedi v dotičnem kraju. In gospodinji ae prepušča skrb, da si poišče, kjer as najbolj poceni kupuje. Po tem navodilu federalnega urada ln, ako vzamemo as vzgled mesto, kjer prevladujejo povprečne cene, gospodinja bi lahko hranila družino p^ih oseb, obstoječo od dveh odraslih, ki delata, deška v.starosti od 10 do 1& let, dakiioe v starosti od 4 do 8 let in deteta pod starostjo treh let, za manj kot 18.00 na teden. Za sestavo teh proračunov je bila vzeta v poitev dvanajstori-ca značilnih ameriških mest in osne jcdM so povprečno v teh mestih., r , -JSk: > .'•' " 7, 7) Stroški za žitne jedi znašajo $1.32 v tem budžetu, namreč t 9 hlebov kruha po 7 centov—68c; 4 funte polno-pšeftlčne moke na 40c; S funte koruzne moke za 9 centov; 1 funt rižs za 8 centov; 2 funta koruznega zdroba (ho-miny grita) za 6 centov ln funt zvaljanega ovsa za 0 centov. Stroški za mleko ao $1.60 za 18 pajntov, neoalajenega, kon-aerviranega mleka po oenl 25c za tri velike konve. Naksup mesa, Jhjc, sira in kou-serv i ranega lososa (saimon) ali osušenih rib Je v tem prepraču-nu znašal $1.14. To je vsebovalo 8 funt«- govedine in odrezkov jagpjetine po 15 centov ^unt-— 46 centov; funt sira za 88 centov; tucšt jajc sa 88 centov in pol funta konzerviranega lososa za 18 centov. Stroški sa maati v hrani so znašali zkupaj 64 centov. Ta znesek je bil rssdeljen takole: funt zasoljene svlnjetlne, 17 centov; funt tolŠČe 11 centov; nadomestilo za mazlo, 19 centov in pol funta "peanut butter" za 6 centov. Oslajenje stane 61 centov. To vključuje dva funta sladkorja za 11 ofctov ln poldrugi kvart slrupz (tnolasses), 60 centov. Proračun za sadjs in tele-njavo je $2.19. To vsebujs 7 funtov irskega kreinplrja, II centov; t funtov sladkoga krompirja za 88 centov; 8 konve parada jza po 16 centov za konvo, 46 centov; funt suhega fižola, 16 centov.; 8 funte zelenjave, kot apfnača ali zelje—|7 tentov; i funtov korenja (nape, itd.) — sa 26 centov; 4 funte jabolk sa M centov; tucat pomeranč za 26c in funt suhih ČešpelJ, 6 centov. ■Voe te jedi skupaj stanejo pri-bllžno $7.80. Ako proračunamo $K ta troAke hrape na teden, o-stsne nekaj reserve za razliko cene in za kak poboljšek v dljetl. Sa boljšo dieto vlada priporoča veš mleka ln več paradnj/M Ker ao pordje mleka, pa rada j za in mm v zgornjem profrkam znižane .na minimum, federalni urad svari pred daljnim znižanjem teh pordj—#LIS. . Kaki h rtzpMifc tofU , Lagar (typb« ui fever) Je rožna bolezen, ne Is radi taga, Jtfr mnogo ljudi umre za njo, ampak tudi rodi tega. ker dolgptnf na bolezen In okrevanje traja še dalje. Bolnik /gubi skoraj pft leta avojega žl višnja, oko ozdra-VI, In deset od«tott(ov bolnik^ umre. |n to še ni voe; 4 do 6 od»totkov ozdravljenih ostane za vedno nevarnost ta drufe, oni namreč postam-jo "nonlt^ljj" leznl. Ti n^ltelji bolezni sami f^a sebi no pokszuj«-jo olkaklh znakov iKileznl Oni so sami ravne tak* zdravi kot oni, ki so popol-i ozdraveli, in sami ne vedo, da nosijo v aebi klice , bolrtui, dokler v njihovi soseščini ne izbruhnejo razni slučaji legarjt in preiskava došene, da ao oni vir razpisenja te bolezai Hak-terlotogtčna preiskava telesnih odpadkov osumljenega uOsKeljs bolezni odkriva prisotnost šivih logarskih klic. Takih nosUsljov (carriera) je mnogo. Voda ali jed, onesnažena po odpadkOi ali izločkih takega noeitelja povzro-la ekušenje a to kolesni j« pri drugih. Povzročitelj te bolezni, ki se sam tega ne zaveda* jt gotovo nekdaj imel eam logar, eno leto aH petdeeet let poprej. I Olm se* odkrije, da je kdo no-sltelj logarja, mu dajejo atroga navodilo, kako naj ae ravna, da ne okuži tudi drugih oseb. No-altelj legarja, ki je msuman ln vesten, lahko občuje s svojimi sossdi ln prijatelji s skoraj ni-kako nevarnostjo sa nje, ako se natančno ravna po navodilih. V zaščito javnega zdravja je bilo potrebno prepovedati uoai-teljem legarja Izvrševanje raznih poklicev kot takih, ki vključujejo manipulacije jedil, molzenja, kuhanja, bolniške oskrbe ln enakih poalov. Ako no« I tel J legarja mora apremeniti svoj .poklic, ae država čuti obvezano podpirati ga gmotno, kajti od njOga zahteva žrtev v korixt javnega zdravja. Tekom zadnjih 16 let je bilo v državi New York 1800 aluča-jev legarja, ki oo bili pripisani direktno nositeljcm. legarja. No-sitelji na samih farmah ao povzročili več kot 60 Izbruhov legarja s skupaj 600 slučaji bolezni. % t Moderna manipulaciju vodo in mleka je snatno znižala Število slučajev. Od 8800 slučajev pred 16 leti je število padlo na 660 v letu 19S9.—FLIS. NAJ V HOJI DIAMANT WETA mm M i z mili Klavir nikakor ni tako stara iznajdba, kakor domnevajo nekateri ljubitelji tega inštrumenta, kajti Iznašli so ga dele v začet-ku 18, stoletja. Po takrat zo poznali le "klavlhord" ln "klavlcfm-baT, na katere zo približno tako Igrali kako* igramo ^danea na klavir. "Klavthord" jo bil inltnjment z napetimi strunami, na katere Je udarjalo kladvo, kladvo Jeipa udarjalo-na pritisk na tipko. Fri "klavklmbalu" pa so udarjale tipke ns strune od spodaj navzgor. Obe godali sta bili takrat silno priljubljeni ln najboljši pevci ia Cvke so radi videli, če Jo kdo na m ali onem godalu spremljal njihovo petje. Uta 171«. pa je prisostvoval znameniti izdelovalec godal Obrt* stoforl v Padovl koncertu nemškega pevca Hdbenstrelta. Pri tej priliki se jo sotnanll s inštrumentom, ki ga je Neme* Jmcno-val "Hackenbrett". To jt bila lesena plošča, preko katere so bile napete strune. Ce si udaril po strsni s klsdveoem, ki jo bilo ovl to z usnja to krpo, je struns prsv prijetni zapela. To opazovanje je dalo Christo-forlju misel, da bi tudi aa klavl-dmbal Izdelal tako t usnjem o-vlte tipke, da bi dobil lepše g(a sove. PosObna priprava pa je pomikala tipke po udarcu zopet njihovo prejšnjo lego. Leta 1720. soje Cbrlsloforiju posrečilo iadolatl prvi kUvir. O tej Iznajdbi pa nI hotel dolgo Časa nihče nič vedeti In lm« Chrl-stoforl je ostalo pozabljeno. Iznajdba pa je pr*pl kasneje Zanimala draždanskega izdeloval-Ca orgelj Sllbarmanna. ki Ja M V0tni inštrument ziz^ao izpopol-Ol), toda tudi on al žel «»ebno. ga priznanja; niti £, t, Bach se nI mogel ogreti za klavir 8iruVvforlV1r'r ■etroHlian mi ga je IzdeUI >. Stoji dsnea v »Ju v Jlew Yor Ju , 11 '.' ' , . 'IV dni so me napadM roparji hi oo ml vzeli avto, denar In "Ali ne nosiš vedno revolver-ja s seboj V Tega pa niso našli." ~ e - '"Hož vas jo torej večkrat pi»-f AH sejo k> zgodilo v sfek- nabil v r tur 1'ijM1 r j -- mm^mrnrn^.----II* . .<■ Dva iskalca diamantov« po l-menu Dutolt ln Botha, ki sta bila porabila že zadnji prihranjeni ulnar, ata uapravila najdbo, ki ju je preko noči spremenila v bogataša. Našla ata največji diamant aa svetu I m s Imela ata pravioo kopati na ma>hnl parceli v Irchtenburškem okrožju v zapadnem Transvaalu. Dolgo čaaa jima sreča ni hotela biti mUa, njiju položaj je posta) še obupen, pa ata aklenila, da se ne vdata do grenkega konca. Nekega popoldne sta imela vsega skupaj še 9 penoeov v žepu. Za n |HMirro'v ata al kupila zalogo *i-veža, za oatanek ata al privoščila s svojima družinama skopo ve- rjico. Tedaj ata sklenila moža kakor tlatl, ki atavljo vse na aad-njo karto, da napravita še zadnji karto, da napravila še zadnji, obupni poskus, predno ostavlta svojo parcelo za vselej... Lotila ata aa kopanja* kakor da jima mora priti v tej poslednji url rešitev In areča. Solne« Je že tonilo na sapadu, moža zta ko-pala v potu avojih obrazov, * zadnjo močjo. Hipoma Jo Dutolt presunljivo zakričal: v temni globini se je MoAčal kakor Po skoraj 20-urni vožnji sejo pripeljala oamika dslsgaejjs, ki jo jo vodil (danes že umrli) Krz-bergsr, na določeni kraj eb sedmih sjutfaj. Iz uradpega zapisnika se vidi, da zo so nemški in francoski zsstopniki prsv ledeno-rnrzlo "pozdravili". Maršal Kock si J« dal najprej predstaviti nemške zastopnike! državnega pod tajnika BrzbergerJa, geneAl nega majorja von Winterfelda, poslanika grofa <)!«■Tndoiia, kapitana Wenseiowa, stotnika erjs In stotnika von Helldorfa. Ko fo se vsedll . okrog mize, Je ršal Foch silno hladno nem« zastopnike, čemu prihajajo, Brzberger Je odgovoril, da prlha* jajo, da Izvedo pogoje zveznih držav za sklep premirje na kopnem, ns morju In v zraku na vseh frontah In v vseh kolonijah. Maršal je odgovoril kratko, da ne more ničesar predlagati. Nato je vprašal grof Oberndorf, kako naj so po maršslovem mnenju nemški zastopniki J^MŠil On sarn se ne driu nobene oblike, reče pa lahko, ds želi nemžka delegacija Izvedeti pogoje fa Pre-mir Je. foeh Jo znova odgovoril, da nima nobenih pogojev, tu j« Erzberger prečita! noto Wilserg, do 1. 1910 oo dedi)! Hamburg, Jena In Offenbaeh, a že v našlodnjih 10 lotih ao otvorlll 14 novih ki ematorljev, do 1. 1915 se jim Je prldruAMo spet U, med vojim jih je nastala 14 In po vojni do konca 1. 1969 spet 40. Ofaj začetku naslednjega leta so Imeli Nemci 98 zavodov za sežiga* nje mrllčev, med tem jtti jo bilo 89 v sami IVuaki ln med pruskimi so 8 zgradili v Herlinu. Kaa-meroma malo iJih jo po katoliških delih Nemčije, kar je razumljivo, zanimivejše zo Atavilke, ki kažejo, kako zo krematorlj i v tem času poslovali. U 1989 jo u-mrlo v Nemčiji okrog 800,000 ljudi, od teh jih je bilo 56,794 ali okroglo 7% upepeljenih. U 1910 je znošal U odstotek ko-maj 0.58 In leta 19»), še vedno 1,1. V povojni dobi se je gibanje za sežiganje mrHčev silno raašlrilo, kar so kaše tudi v naših številkah. Veš nego polovica zavodov Jo prudlansko leto upe-i*eiila na dan najmanj enega mrliča, nekateri krematorljl pa 00-lo po 8—4 Od tistega časa pa so ao raa« mere že znatno spremenile in to le v prid upepeljevanja trupel in v škodo zastarelega predsodka, da je lepše, bolj odravo, moral-nejše, bolj krišanako in Bogu dopadljlvejše, če se človek |H) smrti počasi razkraja v gnilobo in smrad, nogo da mu zemeljski ostanki zgori Jo v čistem ognju, RUSKO PREBIVALSTVO OoMpodarske težavo, ki tarejo flikt aarod, oeoblto po velemo-atlh, In glad, ki razsaja zdaj pa •daj po nekaterih pokrajinah, obujajo domnevo, da se stanov-nlštvo v Sovjotiji no more kdo vs koliko mnošlti. Vendar stvar ni tska. Najnovejše aovJetalM statistike naznanjajo, da je bilo leta 1927 na 1000 ljudi 44 pri-rastka, medtem ko jih Je bilo v Franciji aamo 18, umrlo pa Jih Jo Um 88, a tukaj 16,6, O toč-nosti teh številk, pravi "Figa-ro," pač nI treba dtomklt ru-aka rojstva so se 1,1900 dvignila na 49 od 1000, umrljivost pa se js zadnjih 80 let nekaj znU šala, vendar Je še dokaj visoka la narod, kjer so stare! v šibkem razmerju. Ako navedemo ta odstotni posta vek sa evroooko ter azijske Rualjo, kjer šivi 160 milijonov duš, Izračunamo, da zo tu rodi okoli 7 milijonov otrok, prem In* pa lo 8,660,000 oseb. Stanovalatvo se torej v zvozi ruskih republik poveš*« za dobro tri milijone na leto. Ta pvoMtek je mo< M. j*j n»go v katerikoli evropski drŽavi, koder zo sicer prirastek vidne manjša. Skratka v lft letih bo štela Rueija nad MM** duš. AVTOBUA IN VRAG .1 t^pmrnrmm ** V vasi Duffleld v grofiji Der-bjrshlre laži cerkev precej daleč od vasi. Dolga pot do eerkvo pa Je mnogo vernikov odvračala od obleka cerkve. Dušni pastirji so se borili proti temu zlu še na-kaj stoletij, toda vso jo bilo zaman—ljudje so ostajsll doma. Nedavno pa Jt MM na faro nov Župnik, ki jo položaj znal vse drugaže oceniti kakor njegovi predniki. Kupil je nsmreč avtobus In s svtobusom se jo vozil od f s rana do f arena, dokler nI vseh s vozil v cerkev. Nato pa je dal Objaviti v krajevnem llutu »ledečo novico s naslovom Avtobus Je premagal satana I— Ukora j 1(Kk) let nleo hodili verniki Iz Ihifflelda v earkov, ker ae Jim Je tdela pot predolga. Ned tem jo Imel satan silno veselje. Novi župnik je pa premagal satana o svtobusom — a^iaj se vsak faran lahke pslje v kev sa 8 vinarja. nlnBiaM /m nvrope ataae ca pt| MM, sa tat Isto pa $9.09, Tednik »Um ka Evropo $] KRI JI NOSILEC ŽIVLJENJA, Modrost, Pregovori $1, 10—41 ima dvojno oblačila bankovci Prod lepo palačo nek« banke •c mUvi avtomobil. Izatopi fino oblečen gospod. "Počakajte!" naroči loferjn. Gospod stopi v banko. "Prosim gospoda ravnatalja." "Koga smem prijaviti r. Gospod ponudi vizitko. "WU-liam C. C. Brown." Ničesar dru-ir«fa ni stalo na viiitki. Nobenega naSlova aU poklica. "Gospod ravnatelj prosi, da vstopite." Gospod vstopi. "Rad bi pri vas deponiral 200,000 v gotovini sa itirl tedne." , "Otvorili vam bomo račun." "Ne! Jas deponiram ves ane- sek." "Račun vam nosi obresti.. "Dejal sem vam ie, da telim osmo deponirati." "Naj bo, kakor telite." Ravnatelj «a je pa le enkrat skuAal pregovoriti: "Za otvoritev računa so sedaj posebno u-godne razmere . .. Plačam vam 10% obresti." "10% T Koliko snela imetje banker "Mi smo sasebno podjetje. U-stanovU ga je moj oče ..." "Imovina banke?" "Tri milijone." "V gotovini r "Ne, ampak najboljša Jamstva." fPM "Hvala, ne sprejmem predloga " "Naša pristojbina sa deponiranje znala 2%.* ■ "Dobro! Pod varnim klju- "V pristojbini je vračunana tudi zavarovalnina." VVilllam C. C. Brown Je viel is torbtoe deset ovetnjev po dvaj set novih tisočakov. "Proelm, da prsgledaU." Ravnatelj preMeJe bankovca. "V redu Je. Hvala!" "Potrdile T" Takoj T Ravnatelj poklfte pnokurista, da sopodpUe. Tri minute poaneje je gospod Brown sapustU banko. Brez besede Je stopil v avtomobil Depresija na denarnem trgu Je postajala vedno večja. Obraet-na mera se Je podvojila "Ml pristanemo na 100% obresti." "£al mJ Je," pravi ravnatelj. "Vals Jamstvo je najboljle "Radi poneverbe depoja se pride v zapor!" "Imejte usmiljenje. jo hvalijo njena dela. Njena | dela naj se očitno proslave. t £u»]<(litji »lavoopev, pravi! 2eni je po mislih nekaterih ras-* JM Isgavcev slotil sam kralj Sala- Neltetokrat sem jo pravi s mon. V izvirniku se začenja povedovati, ko aj« hodU po| lokajoči« glasom ravnatelj. |voak»m*a z drugo črke hebrsj.|travnlkfli lfc PMtirJUM m m£ deaet dnM**te dobili svoj *ke abecede; zato Jo imenujejo taval zvečer na vasi. da poolu- 1 llmU ionska abeceda". Sv. Cer- lam starce, ki oo pripovedovali | denar. PosodiU tekstilni tvrdki. smo ga Za teh znani dni vam plačam 60% obresti. "Ste li znoreli? Jaz imam avoj |device, vzrok, da ne maram a tem 4*1 narjem delati nobenih kupčij r "VI me boste tedaj ni ur "Ne!" mSStm desstjkev jo j. sprejela kot berilo naI■^jft dan ki niso mučenioe ne vedovali in tako tivo ml je le v dan svetnic, ki niso mučen I ^^ w vam povedal » Tudi prav neznatne stvari ljubko lepndo nalaga ljudatvaJ kv... ,zna larabHi in za tuje blago »a-Ut^to. kf govori o breamejni! nasna- menjaje svoje domače pridelke. lJubesnl. _ kolikor pač potrebuje za dom. PosluiajU: Ohrani bom iste| » Da ničesar ne zamudi, da besede, k) se jih le vedno •pomi-d rutini jesti ie navsezgodaj ln|njam; pripovedoval vam bom,| oeem di. Ce tedaj mi dobim rav no toliko, kolikor sem deponiral,Irali občinski molje na po*v*; n to deset svežnjev po dvajset um so se vrlile tudi sodne ran- novih tisočakov, tedaj... ■« naj prave. - vas Bog usmili. * Kananejci «so bili po večini Gospod Brown se obrne in tr-1 trgovci, zato so vsakemu trgov-dd zaloputne vrata. Icu rekli kar Kananejec. Onem dni pozneje • Ne boji se starosti, ker ve, "Wllllsm C. C. Brown." ds je v mladih letih iavrlils rv^ .,ni ^ "Prosim, nsj vztopi." " Jo dolžnost, dočim be nečlmemi- kakor osamljen* lina. "JeTl moj denarna razpoiJca, ki ae je v mladosti veselila, Travniki so bili neizmerni ka g0." I na atara leta žalovala. I kor nebo in hiiicansanatna * 1 ..... ' *- A""----11----lupina; veliki so Wli nie>lf modvrna vrajana. frk "Ne, Jaz bom priiel točno čez voa*mu odlmie svoje delo _ kjtoso « Pri mestnih vratih eo se sbi- stirji na velikih palnikih, ko je v daljavi sahajalo solnce in sol pluli po zraku glasovi Ave Ma- rijo. Nekoč je živela mati, dobra mati, ki je imela samo sina in svoje srts; oins in svoji ubogi| roki ta delo. Nekoč je živela mati čilto 44-1 adj je | Ustavile ca TAKOJ! SLOVENSKA NARODNA IHMV PORNA JEDNOTA svoje publikacije in ie Ust Preeveta za kerleti, agitacijo evoJBi fai članatva te na pn gando svojih Mej. Nikakor ft navedite stari te nevi Na« zastopniki * ™ fttveai tajniki in drugi fil Ki, 91I katerih lahko pmau' JaUa, POSESTVA N^ PRODAJ VsUd starosti prodam moja pool-vi, mo v Floridi 20 Skrov, lopo dvori-kopsl-Stfr*a ko- I 1 Nadzira posle in tudi sama kor orehova —, lwmm ^^ — —- — •Koliko dobite?" vprala nato .in njih drufttev naj ae ae peiOJeje Hat« Piosvefr AM ste ijin mdi (2iv. in svet.) veliko volj* Je bilo srce osamlje- __| ne matere, ki Je čifrala svojega malega sinka. Mimo so hodili v Jutranjem mraku pastirji, mimo so hodili pastirji proti večeru in videli aolgfg^-g Jo na pragu in ji gqyorili: Lepa deklica (tedaj je bila ie -Jala: •ga malega | bodoče bom takoj ustregel vali Želji, ali trenutno nimam gotovine!" "100% na 14 dnir "Nemogoče r "140% r lU • | izključeno!" ' "100% r o "Ali se ne bi naila kaklna možnost r* vprala ravnatelj pro. kurisU. ki Je sedel poleg nJega. "Trideset tisoč imamo ratpo lodjirik.* "Trideset tisoč nam ne zsdo •tuje," izjavijo gospodje od ve-llks tekstilne tovarne. Kupčija, ki omogoča tako ogromne obresti, sahteva takoj dveeto tisoč Kot proti uslugo vam damo na rsspoUgo nal dnevni akuplček ki znala okrog 26,000." "AH bomo imeli v 14 dneh denar nazaj?" "Za ta rok vam jamčino a svo-jimi tovarnami." "Dobro, poolal Vam bom do-nar (lanes popoldne,** prav! rav natelj. vitane in ves zadovoljen ■liane roke dobrim strankam Drugo Jutro prijavi slugs: "Wlllism C. C. Brown." Ravnatelj banke prebledi. "Kdor* vprala razburjen «lu- "Wllllam C. C. Brown!" "Proalm, naj v«topi." "Dobro jutro!" pozdravi \ljudno Brown. "Oprostite, ds vsa motim, prilel aem. da dvig. mm avoj densr.'* "Pa ote tedsi rekli, da ga •hranite za Itirl tedne." "Da. ampak je prlllo nekaj vmet in aedsj nujno rabim de-nsr . . ." Ravnatelj je molčal. "Ka) pomeni to?" je «uho vpralal goapod Brown. "Mi ... da ... ml nUmo mi-■lill. da bornim Uko hitro potrebovali denar." "To torej pomeni "Da r Goapod Brown je nSkaJ čaaa melAal »topi "V redu?" vprala lofer. "Vie," Brown. "Niso ničesar sapazili?" "Ničesar!" "Imal denar?" "Dvesto tisoč . . državna bankovce "In če pridejo na eled?" |"Takrat bova že hribe In doline." Slivi pnvt ii poittRi i|M> ravnatelja. "H%T* "Koliko znala pristojbina za deponiranje?" "Nič: Jaz sem vam dolžan n^zstcTss "reUm SKl V majhni ^ici .U^v.nj.lmtajU), Ujm fie več ... Jaz bi vu prosil..• if ne več mlada in grel z nami? "Ne maram ničesar. Koliko tu<« Bil» ^ rieznetA Toda ona je odu dobul'" na, suha. bleda ter Je vedno no- "V hlfti Imam zvo._ __ ■ "Dogovorjeno Je bilo Itirl eto- sil ln »^HMine če- gospoda: sfojega malega gospo-take^ odgovor? ravnatelj s ti-1™*tl Jo Je bilo samo zju- da, ki me ljubir . [MmVl^SS? ItrsJ, ko si je v skupni kuhinji In rekel ji Je nekdp, človek, ki wf. i,h «' .^. z Borom r kuh*ta Potem je z zveinjem, je jezdil' mimo osamelega pra-iu jin zavitim v črno povoičeno platno, gm, ji j« ^kel: WimaTc C BroXreP^Sk*kor ^ ^ kroJa" ^ boftIU z menoj, bol b^ v LS \t[" ^^»J« in Prinaianje do- gaU in mogočna, «e bol lla in stopi v atomobil. lla, sa ves dan odlla. Niti tega ni- moji deklica." H2, , rJ:^,« »o vedeli vsi sostanovalci, da m a ona se Je »mejala in odgo-odgovorl t nasmehom| ,mew|je Semenovns, ln bil varllm: V, Je morda sploh nihče ne opazil in ^Cemu naj bi lla 4 teboj, če je •e ne •pomnil nanjo, ako ne bi moj )jubtjenec tu, v av^Ji zibe'. bila imela vellkan«ke mačka t WT w gj* , teboj7 U- .sJ«ravel?0lg?:,inCJn?>eL0<,takJbree VM_ ^tuje mi moj ljubljener Vn Ja» same i>r«ve|k€ pk5ioe k»ke druge barve. mopwn žlv€tf 8Amo zanj.v | | Ta matka "Mala" Je bila edi- -Nekoč je bila oživljena mati T1' « |no bitje, ki Je ubogo, neianimi- v svoji osamljeni Mllci. vo Ženo ljubila. Vse stranke v hl-l ,Mlmo so hluV II so se čudile, kako je vsak ve-Levice; miMr, čer pri sadnjih vrstita čakala na I Ustavil Marjo Semenovno in kako Je po- m]L0 je mg« Je delala, tam zadovoljno predla okohi nje NM dan ^ ^tocam in pod in Ji »Jedila na vsakem toaku. j« delaU Uubka stvar kIza sinka svoje ljubesni. lo", Je navdulen vzkliknil: "Ka- Mi^vai- ^uu Kdo bo natsl močno ženo? ko krasna mačka! Cegava pa ^J^^T^Tr h „ovorm Njena cena visoko presega ceno jar Ce so pa potem molče po-L^T ssjigo.orll. biserov. kasalt na Marjo Semenovno. klr^i^ , odgovarjalaIm-mj Srce njenega mota se sanata I je lla po hodniku, je v«ak ohla- uui>i|A in h«a'utrujena da ne ^"»'^aha mjo In ničesar mu ne bo manj-] jen umolknil ln ae znova navdu-|^^^ povedati, toda v očeh Ji I '":„ Je blestel 8melilj4. Oddaljeno le t -miljo od ■ aU in ob glavni caatt. Cena je aamo 13700. Dru*o poaootvo, bHao P. eolo, Ala., 83 akrov, pripravno aa lo-tovWe, nahaja «o ob Mi Bivorj« in Jo aamo I minot od moots ob tla- >1<- - Uaa mm mAalMa. KnHii eetui mmipp ap » jO, -velik ribolov, ia dmgo divjačine. Cena jo aonio |SS0Q. Sapi 00 TaaPlS . , H as kMka odpialtta. Za l aanila pi- deklfca, zakaj ne »he aa aaalov: Ur. O. P., Eaat Poul-Xn Far«, Do Puniak Sprtnga, Fla. V . • • . • , —Adv. m* Uprsvniitvo 2S47 a Lawndale Avs. 11 ■ > 1 VM Kti .roj, krt • "PLAN1HKA" tejem, ki je aa^arljea is Z. boljših plsninaklh adrsvUaih 10MK. "PJAMINKr ■dravUni daj osvošajo ia peana^jd WH iit eef orf». nisem. Zahtevajte v lekarnah aamo pravi "PU. NINKA" čaj Bahovec, ki se ne prodaja proato, trna. več aamo v plombiranih aavMdh po $1X0, s napiM^ protevajatelja: Lekarna Mr. L. Bahovec. LJubljani I J Glavni aaatopaik sa AmoHko: VLADO PRBMBU, W Bo. Mahi Stseet, 80. Nenralt, Cem, mm fpmotf nebom U-l Itela leta I zdhravje \h*ka' «11 iaiawf In A mo* I •■Hipi ■ 0I1 tItPsitBt f MI^J^ Um, trtU Is «Mli »rUill AM sto * Mitau Pnm- nanjo kalo. Tlfl fte le tedaj, ko je izginila za ■Vie svoje ilve dni mu izkazu-1 svojim i vrati. m " Jl ^ \ (11 SaS? To ie ^bd in in 00 ««| jn u §!ll ^ nM]| poatsjal mo-l ^ - - oUMM (MjpMv Ste' val tro^M trna al »taaaU% •Ia Ma vi »aa»«i k—' P^MiJ^ITE Si USF PR08VETA r^ajeal brat (aootra) 8. N. P. I.! J^o jJti^jm S* ^umv®®^^^® J Ift^ktt HA list Proiv^i prištelo odea, dva aH tri Hom ia one draHae te Is oaofa aaala?« k< Ust Proovota stane aa vso aaajro, so llaao aH aaflsM UM laroMeo. Kor pa člaal lo pladaje pri aooameata $1M ia ud prišteje k aarožalal. Ml prištejoan onoga. dva ott tri flw k a»i aaročahii. Tare) soda) nI vsreka. rtU, da Jej*] drag aa €lane S. N. P. J. List Prehveta Je vals Isstniae is HI skaro v vsaki drašial nekdo. U W rad Utal Not vsak daa. TareJ aeda) tea priliko, da ss tadt naroČite aa ^novsik Presvetel Ceas Mata Promti Za Zdral driave ia Kaatade M 00 Za Cteere ia Ckieare Je V 1 lodalk ia................ dJ« 1 tednik la....n*>....••••• I t tednika ia............... Ml S tednika ia...............I S todalko Ia.• Ml S tedalka Ia*.......I Ispelaite spodnji kspea. prilošite potrebno vsoto daaarjs aH «a v pisma ia al naretite Proovote, Uat, kije vašo Itetei«. PoJamdle:—VaeleJ kakor Miro koleri teh članov preneha biti flan SNI ett še m preseli pro« od družino in bo ssbtevsl aam avoj Uat tednik, h moral tlatl član ia doUšao droiine, Id jo tako akupno 'naročene ne . tuulcno oblKje njen« goipo- . ,., . . . ^ k , M . kru-ldlnje, bi m biU monto p*« v 'J*j* ' * IVMtkomur obuditimlMl..2Im ne- J^' 0 Mgm U' poOJ«to Hodov Nov naročnik •eee«e«**eeeeeefeeeeeeeee*eee**eeeeeeeeeooodPIPI Ustavite tedaik in go pripišite k moji aereiaiai od atededtt «aaer a »■i«........... Semenovns sama draštta It. ..<1 draštva It—-..Ct draštva ft-i hodili V jutranjem Irji, mimo so hoditi | pailjlvs, da se nikomur nI loonjej rszmUUati.Ceseta*en- Je Mignila •ka giblje in pride v kuhinjo, J*"™1*""*' •1 popari čaj in nikoli nikogar ^JT.11! " . f. lT; I ničesar ne proei, potem te mora lasti nekak način, da se preliv |Us. Ce bi bils zlobna, prspirijlva ln "Daleč je, daleč, dltrjančke lovi po travnikih. Tako mlad je!| Sama moram delati." In pastirji* ao odhajali in ama-| neprijetna ionska, potom bi bil Mali a gUvo in ljuba »tvaije le vaak imel nekako opravičilo sa »opet »mehljaje pričete a delom, svojo brezbriftnoet nasproti njej. Nekoč je biU osamljena mati - u uu xi—i. —ul kakor solnce na nebu. Flore je raael kakor brlljan po svojim domačim In da Jaatl »vo-1 hrani. Morda bi bila t veseljem I Hj Jim deklam.1 pojedla, kar ao dajali njeni ma-1 . ^,J' . Ogleda si njivo in Jo prikupi; čklT Toda, Marja Semenovna je ^4llrJI Voralevalil od pridelka svojih rok za.adl no*r«*' , , IP^tl ^ ,f..nlkonlUr nl lJ.ubl1in <%emu ne deU s teboJ ?" Krepko se prepale In tudi ma, poprime sa vsako delo. Preskusi in spoana, da JI grel delo spodrok; le ponoči ne u-l gssne njena a\ctiljka. Loti se tudi teUaca dela ln| njeni prsti se dotikajo vretena. Svojo dlan odpira uboftcu in I revetu steguje roke. Ns boji se snetnega mraza iaL - •vojo hišo; zakaj vsa d rutina Kar pa Je bila človek brea graje kakor solnce na nebu. In najbrž* tudi "dobra dula", ao Flore Je raael kakolT, . . Pripravlja si odeje; tenčiealle v»i čutili nekako kriva na- brestovem deblu; ln brest umrje in Ikrlst sU njeno oblačilo. sproti njej In so se aato trudili, in brlUan ga fMiM, da ti vi od Se njenega mota spoltujejo da je niti opazili ne bi. da na bi njegove tivljenjske noti Raael radi nje, kadar pride k mestnim I bilo treba a njo govoriti ln jo je in nl hodil na delo. -vratom med atorošine Uudotva.* vpraiati, kako ae JI godi Da ne Uboga mati Je delala, dokler Izdeluje In prodaja tenko bi ji morali, te bi se pokazalo, da je mogla: delala In ae smehljala; platno ln Kananejcu daje paeo-U JI »labo godi ln da se ne mo- toda prelU ao leta Jn laatavice| ve.« r^ |i%4a slu najeetl. ponuditi koal- In etari pastirji ss poparli. Moč ia lepota aU njena oble-|UrnU kake druge pomoči. 2lveU je samo sladka stvar, ka ln na atara leta as bo omaja- Kadar je bila Marja Betnenov.utrjena v delu Mjkakor mMn-U.« na v kuhinji, aa niti sa nurfko ni- kamen, is Uubaaal do svoJe-| Svoja uata odpira modrosti taloo smonlli. In Msrjs Bemeoov- fa sinka. Delala je in kirsla. govori mirno in prijazno. na jo Je mogla kakor »voje edi- BIU je atara kakor aemlja, Pregleduje poti okrog svoje I no satočilče sUsniti k lian. skljntana vaas: "tars kakor go-| hlle In ne nje nessslutenega krti- **A-a 11 — ln kaj Je a njeno i» In hrasti, ha.' sabor Keksca dne ji Je rekel Njeni otroci oe vadlgnojo In MHkln» upravitelj Je jn ie od ko aa je vrnil s plesa, jI je re-| jo bUgrujejo nad voe s tudi njen dal." * kal: mol je hvali ; , *4Ne, uka grdobljal Saj aem "Mama. denarja rnblm Mnogo hčera al Je nabralo b< J vendar te pred leet meeecl pro-1 -Nimam ga, sia «oJ " Ia gaatva, ti pa «1 prekosila vae. dlagaU. ajte JI hvalo tavoljo truda In ml amo ae spomniti! Nekoč je Wln tnatl. kl Je aadu njenih rok in pri vratih naj1 nami* te le čes leden dni." bi srce večje 8PREJEMA vVBA V TISUUSKO OUT SPAIAJOU KLA « . V.T 1 Tiska vabili n tsssUos fn shod*, viiitnics, časnflu, knjigs, koledarje, letake itd t slovenskem, hrvaUkem, slovaiksm, češkem, nsmlksm, anglsšksm jssflra in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJUM« DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vas pojasnila laja vodstvo tAakarne. Cena onijsko dslo prva vrata ril I ia oO lIlIOf1DBQJV U S. N. P. J. PRINTERY M74$ Sn. UwmUIS A CMMklb TAM 8t DOBE NA ftKUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA Brown -Vei« U».