S 13. SEJE SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUPNOSTI
Program za leto 1988 sprejet
Po dolgih razpravah o osnutku programa komunalne skupnosti ljubljanskih občin (KSLO) in številnih usklajevanjih v krajevnih skupnostih, občinah in mestu, je bil ta na 13. seji skupščine KSLO, ki je bila v sredo, 22. juijija 1988, sprejet.
Sprejcmanje katcregakoli »materi-alnega« programa je v sedanjem ob-dobju v Ljubljani sila težavno. Potreb je vsako leto več, dcnarja za njihovo realizacijo pa vsako leto manj. Se po-sebno pereče je to na komunalnem področju, saj ta sodi med temcljnc dobrine za kvaliteto življenja v nekcm kraju ali mestu. Ljubljana je glede njih siromašna. Tako jc z mesti, ki hitro rastejo in imajo denar predvsem za zidanje stanovanj. Po tera, ko smo v Ljubljani zavrnili predlog, da bi si pri reševanju teh perečih problemov por.iagali tudi s samoprispevkom, se je začelo še tcžje obdobje. Delna in začasna rešitev je odlok o plačevanju prispcvka v višini 0,47 odstotka iz dohodka do sredine leta 1990, ki so ga na srečo dekgati mestnc skupščinc 9. junija sprejcli. S tako zbranimi srcd-stvi bomo v Ljubljani zmogli nekaj skupnih nalog. Sicer pa poglcjmo pro-gram za lcto 88 malo bolj od blizu.
Program natančnejc opredcljuje realizacijo skupnih mestnih nalog za leto 1988, z namenom:
-  da se realizira predvidena izgrad-nja   VI.    etape   sanitarne   deponije Barje;
-  da se urcdc in pripravijo novc pokopališkc površine na Zalah v ta-kem obsegu in kvalitcti, da ne bo prišlo do motcnj tc dejavnosti;
-  da sc pospešijo in dokončajo pri-pravljalna dcla za CČN Zalog v ob-segu in načinu, kot to predvidevajo programi rcpubliškega komiteja za ur-banizem, resolucija SML in program DO VO-KA,  tcr da sc sklcne do-končni sporazum  in  finančna  kon-strukcija za financiranjc tega projckta v višini, ki je podana v globalni fi-nančni tabeli. V OVS se bo treba do-govoriti o njcnem delcžu nepovratnih sredstcv za to investicijo. To vpraša-nje je namreč Se odprto;
-  da se dokončno urede večletna nercšcna vprašanja v zvezi s komu-nalno ureditvijo Ljubljanskega gradu in   grajskim   pobočjem,   ter   da   se s skupno akcijo investitorja Gradu in komunalnimi dejavniki ta pomembna Ijubljanska naloga prične uspešno in organizirano urcsničevaii.
S področja mcstnega potniškega prometa podaja bistvcne nalogc, ki se financirajo na podlagi združevanja sredstcv KSLO in LPP, ne vključuje pa nalog, ki jih bo realizirala DO ljub-Ijansld potniški promet izključno s svojimi sredstvi.
Bistvenih vsebinskih sprememb v ostalih dclih programa 88 ni. Pro-gramski deli, predvsem s področja ko-lcktivnc rabe, upoštevajo:
-  razširitcv dejavnosti vzdrževanja objcktov in naprav, ki so bili zgrajeni v preteklcm letu,
-  razširitcv dcjavnosti vzdrževanja objektov in naprav, ki jih ic KPL prcvzela v upravljanje v novozgraje-nih soscskah,
-  vzdržcvanje  kolektivnih  komu-nalnih objektov in naprav na magi-
stralnih, rcgionalnih in lokalnih ce-stah, ki se do 31. 5. 1988 financirajo iz srcdstcv prispcvka 0,47% iz dohodka.
Program nalog, katcrih osnovni vir jc prispevek 2% od čistega dohodka, jc zasnovan na dogovorjenem raz-merju tcr se namcnja za naloge, ki jih določajo družbeno-politične skupno-sti in za realizacijo programov KS. Te naloge so razvrščene v skupne naloge, nalogc, ki jih uresničuje KPL in na-loge krajevnih skupnosti. Čeprav je program zasnovan na rczultatih že združenih sredstcv po zaključncm ra-čunu za leto 1987 in predpostavki, da bo dinamika dotoka sredstev v letu 1988 enaka dinamiki leta 1987, bo potrcbno tem programskim nalogam posvetiti že v mesecu septembru po-scbno analizo realnosti planiranega obsega sredstev. To so ugotovili tudi izvršni sveti občin za nalogc, ki so jih predlagali in se financirajo iz tcga vira.
Da bi lahko rešili mnogo vei komu-nalnih nalog iz programov krajevnih skupnosti, jc bilo skupščini KSLO predlagano, da bi povečali odstotek nujne lastnc udclcžbc s 15 na 30 od-stotkov. Ker pa skupščina tega ni ^irejela, ostaja še naprcj nujna 15-odstotna lastna udelcžba. Scveda pa zato tudi manj skupnih srcdstev in krajši program.