»Stranka javnega vlačugarstva." Pod tem dišečim uaslovom je priobčila nNaša moč" v svoji številki z dne 5. t. m. članek, ki ga ponatiskujemo brez opazke: Ne bomo pisali danes o tistih nesrečnieah, ki prodajajo za bore krajcarje svoje telo na vogalih, niti o rufianih, ki te ženske spravijo na trg ia jih največ ponujajočemu izročajo. Gre natn za neko drugo staro in napol krepano vlačugo, ki se po Kranjskem plazi potuhnjena na javnem političnem trgu, za socialnodemokratično namreč. Izročena je javnemu zasmehovanju, nikogar več ne privleče nase, pri volitvah dobiva sramotno malo glasov in če bi dolgega jezika ne imela, bi svet za to izrabljeno babo že zdavna ne bi vedel, ali še živi ali ne. Po imenu delavska, je ta stranka postala redišče za par Iačnih kričačev, ki iz delavskib grošev vlečejo stanovitno mesečno plačo in vozne dijete. Ker Jim je pa še tega premalo, prodajo sebe in stranko tistim, ki so jim pripravljeni za njihove glasove največ dati. To je sicer vedno pokazala, najbolj jasno pa 4. marca pri ožji volitvi v Idriji, kjer so ondotni soeialni demokrati svoje glasove prodali liberalnemu kandidatu učitelju Engelbertu Ganglu. Predočimo si položaj! Socialni demokrati so si pustili kupiti svoje glasove za 1 i b e ralnega šomaštra Engelberta G a n g 1 a , za človeka, ki v svojem življenju š e ničesar storil ni in ki o delavskih potrebah in razmerah toliko razume kakor Cibrov Jaka. Engelberta Gangla edino ,plodofe" i z p r o v a j a j o č e delo je pri obilihštefanih vina držati votlega gobezdanja polne govorance o jugoslovanski vzajemnosti in ob slovenskohrvaški rebulji ginevati v solzah za srbsko-bolgarsko sporazumljenje. Kar še zraven napiše protifarškega zmerjanja zasvojo cunjo, imenovano BUčiteljski Tovariš", to še omeniti ni vredno. Tega moža^so volili socialni demokrati, ki se drugače vijejo kar v krčih ogorčenja, kadar se gre proti nedelavnemu, neplodovitemu in frazastemu liberalizmu! Tisti izprijeni študent Anton Kristan piše v svojem BNapreju", da je Engelbert Gangl obljubil zavzeti se za splošno, enako in tajno volilno pravieo v deželnem zboru. Tristo kosmatih! To je pisal namreč Anton Kristan na pustni torek! Kakor s pomijami obliti kužek bo učitelj Engelbert Ganglzlezel vdeželnem zboru s svojo kuštravo glavo pod klop, kadar mu bo dr. Tavčar zapisk a 1! Ce bo dr. Tavčar dejal: Gangl, hops! bo GaDgl do stropa skočil in če mu bo dr. Tavčar velel po štirih hoditi, bo ubogal. Kaj pa naj Gangl počne drugega ? Sajjeodmilosti ljubljanskih liberalcev odvisen kakor Kitajee od mandarina, cene, jihdobipopodplatih. Tako bo glasoval Gangl, kakor mu bodo v Ljubljani liberalci ukazali in ne kakor je on v Idriji Antonu Kristanu, tresoč se za svoj mandat, obljubil. Zadosti o Ganglu, kije zanj prevelika čast, da smomuodkazali v našem listu toliko dragocenega prostora. Poglejmo socialne demokrate in njih voditelje. Za koga so glasovali ? Za liberalce. Torej: za stranko, ki je v deželnem zboru z obštrukcijo preprečila volilno reformo. Za stranko, ki v občinskem svetu Ijubljanskem noče izpeljati volilne reforme v korist delavskim slojem. Za stranko, ki je v delavskih bojih med Slovenci podpirala vedno kapitaliste. Za stranko, koje načelnik odteguje delavcem zasluženo plačilo. Za stranko, ki ovira ljudsko združevanje, delavska konsumna društva in zadružništvo. Za stranko, katere glavna opora so oderuhi in advokati. Za stranko, koje ,,najodličnejše" zastopstvo, občinski svet ljubljanski, tako skrbi za reveže, da jih v mestni ubožniei razjedajo uši. Za stranko, ki v svojih glasilih zasramuje delavstvo, ne izvzemši socialuo- demokraško organizacijo. Za stranko, koje list je takorekoč uradno glasilo protisoeialnodemokraške »Narodnodelavske organizaeije v.Primorju. Za stranko, koje voditelj je javno v svojem glasilu priznal, da je njegova strauka stranka gospode, buržoazije, stranka sitih ljudi. Za stranko, ki je v Idriji hotela imeti uboge čipkarice za sužnje bogatim trgovcem, za stranko, ki je v Idriji napravila 400.000 kron dolga v meistni občini in ki jo je tako daleč privedla, da bo še sedanjih 15% občinskib doklad premalo. Za stranko, ki hoče v Idriji na občinske stroške zidati liberalno čitalnico in plesišče, da bi se liberalni škrici zabavali, medtem ko delavee suhe skorje gloda. Za stranko, ki v Idriji bože zatreti čipkarsko šolo in se druži z nemškimi kapitalisti s severnega češkega proti državnim podporam za čipkarstvo. Za stranko, koje načelnik je v nje imenu v državnem zboru hotel preprečiti splošno in enako volivno pravico in ko je ni mogel, se zavzemal za phiralao. Za stranko, ki v Ljubljani tišči svoje mestne delavce v oajvečje siromaštvo in bedo. Zakaj pa so se prodali socialni demokrati liberalcem ? Koliko so dobili za svojo strankarsko blagajno, od katere seveda delavei ne bodo dobili vinarja, pač pa njih voditelji za svoje udobno življeDje? Za socialno-demokraški bal v Ljubljani zadnjo nedeljo so liberalni prvaki darovali vsak po 50 do 100 kroD, in na ta način so bili socialni demokrati dobljeni za Engelberta Gangla. Liberalcem ni zameriti; vsak si kupi, kar lahko in brez velike muje dobi. Zakaj bi ne kupili socialno-demokraškega prepričanja, ki je v sredi votlo, odzunaj pa ga nič ni? Soeialnim demokratom je treba zameriti, in sicer ne toliko zato, ker so se prodali, ker kaj drugega od njihovih, denarja lačnih voditeljev sploh ni pričakovati, ampak zato, ker so se tako drago dali kupiti. Saj niso vsi skupaj tolikega denarja vredni in liberalci so bili neumni, ker bi jih bili lahko za dobro polovico cenejše dobili. Oe so mnogi soeialni demokrati v Ljubljani mesto svojih kandidatov volili liberalna zastonj, bi bili to v Idriji pri ožji volitvi storili, ne da bi bilo treba liberaleem en sold izdati. Seveda ni prav, kako se je socialne demokrate kupilo. Posledoval je narareč kakor pri zadnjih volitvah, tudi to pot za idrijsko ožjo volitev, ljubljanski policijaki magistratni svetnik Lavtar, ki je dober prijatelj dr. Adlerjev, pri slednjem, da je kranjskim socialnim demokratora zapovedal glasovati za Gangla. Kako pride do tega policijski svetnik, ki tako visoko plačo vleče iz denarjev ljubljanskih davkoplačevalcev, pa povrh na obeinske stroške redi dva velika psa? . . . S tem gospodom se bomo še pomenili! Poštenemu delavstvu je zdaj odmerjena in začrtana jasna pot. Nič pardona socialno-demokraški stranki, ki se veže s protiljudsko, protidelavsko, kapitalistovsko liberalno stranko proti delavstvu in za to hoče od delavcev še, da bi redili njene voditelje ! Na Geškem je zvezana socialno - demokraška stranka z premogarskimi baroni in železničnimi družbami proti ljudstvu, na Kranjskem je kakor podrepna muha vsesana v liberalce. Povrhtega jo pa liberalci sami do dna duše zaničujejo in jo po oštarijah v zahvalo, da jim je v Idriji prodala svoje glasove, označujejo za vlačugo, ki je vsakomur na prodaj. — Delavci, ali boste podpirali tako strauko ? X. * * * Na tako brezprimerno sirovost in podivjanost je odgovor nemogoč. Vsak naj preudari sam, kakšne liste priporoča — ljubljanski škof. Odgovorni urednik rNaši moči" je »državni poslanec" G o s t i n č a r. To je kvalifikacija! Škandal, da je v Avstriji kaj takega mogoče!