Glavna seja društva sv. Jeronima.
I o stari navadi poročam, — Če tudi pozno —, da je hrvaško prekoristno društvo sv. Jeronima imelo dne i. sušca t. 1. svojo glavno sejo. Seja se je razlikovala od prejšnjih največ v tem, da je bila živahnejša kakor navadno, kar je gotovo znamenje, da raste zanimanje za dobro stvar. Po slovesni sveti maši za žive in mrtve ude društva smo se napotili v društveno hišo, kjer se je zbralo čez petdeset členov. Prvi se je Oglasil predsednik dr. Feliks Suk in v kratkih, pa jedrnatih besedah Črtal izgubo, katera je zadela ves hrvaški narod, torej tudi društvo sv. Jeronima s smrtjo slavnega dr. Račkega; saj je tudi za to društvo deloval z nasvetom in podporo. Ravno tako se je spomnil predsednik tudi starine-župnika Petra Bučarja, kateri se je spominjal še ilirskih Časov in svoje poljudno pero posvetil društvu sv. Jeronima. Bila žemljica lahka blagima pokojnikoma! Iz poročila beležnikovega povzemamo, da so se društvene knjige za 1. 1893. tiskale v 79.000 iztiskih. za 8500 iztiskov več, kakor v L 1892. No^ih udov je pristopilo 867, tako, da jih je bilo do konca 1. 1893. zapisanih vseh skupaj 11.416. Da se je le jedenkrat 10.000 prekoračilo, bode že šlo, a šlo bi še bolje in glaje, Če bi imelo društvo vec marljivih in požrtvovalnih poverjenikov, katerih nekatere je beležnik, monsignor Pliverič, omenil pohvalno. Tudi društveni dobrotniki se množe. Sicer pa stoji društvo gmotno jako trdno.
IV. Pismo.
Dragi mladi prijatelji Kako pozno odgovarjam! Moj stari greh, kaj ne." Vi pa mi odpustite po stari navadi, saj me poznate. Zamera mi dene teže, kakor katera koli kazen.
Tako živahno se giblje vse okrog nas! Železnice, nove stavbe, električna luč, veselice, koncerti, izleti, shodi — — — to se vrti dan na dan, da mi skoro uhaja sapa. In kaj so te stvari? Zunanji, vidni, snovni ali gmotni pojavi. Kako radi poleg teh zabimo drugih pojavov, mnogo višjih, imenitnejših in tudi močnejših, ki se ravnajo po drugačnih zakonih in imajo drugačne uspehe. Res nas pelje železnica v nove kraje, telegraf in telefon druži med seboj ljudi
Društvena palača, vredna čez 80.000 gld., je popolnoma izplačana, a tudi druga imovina z zakladi je precejšna, tako, da šteje cela imovina čez 150.000 gld. — Za leto 1894. bo društvo izdalo te-le knjige: 1. „Danico" za leto 1895. v 40.000 iztiskih. 2. „ Gospoda rst v eno luč bo" (kemijo), katero je priredil po slovenskem VrtovČevem izvirniku učitelj Matagič. 3. „Segregacija v J ur j e vi c i", povest za narod, katero je napisal znani narodni pisatelj župnik J. Zorič, a četrta knjiga še ni določena. Posebno koristen in zanimiv je bil predlog urednika društvenih knjig prof. Cvetka Rubetiča, naj bi imelo društvo razven pravih udov tudi nekatere letne ude iz siromašnejših stanov, kateri bi za vsotico 50 novčičev dobivali vse društvene knjige. Na tak način bi se knjige najlože razširile med narod in korist ne bi izostala, če tudi se ne bi društvo gmotno okoristilo, saj se mu ni boriti za obstanek. Takega predloga je trebalo že davno, ker je res vsota 5 gld., katere mora položiti pravi ud, marsikateremu malo prevelika, a 50 novč. na leto si pa vsakdo lahko utrga. Društvo je sedaj storilo mnogo in omogočilo vsakemu Hrvatu, da se nahrani z njega duševno hrano; narod, posebno pa poverjeniki, naj pa tudi store svoje in naberejo čim več takih udov, da se bodo prelepe in prekoristne društvene knjige brale povsod, kjer se hrvaško govori in prepeva.
s cele zemlje, električna luč preminja noč v dan: toda, kaj so vse te stvari, ako jih primerjamo n. pr. z novimi mislimi, ki se širijo po svetu, ki premagajo Človeka za Človekom in preustvarjajo človeške razmere, človeško družbo. Mogočnega se kaže narod, ki ima močno vojsko, razna sredstva za promet in lepa mesta. A še višji so duševni nameni in vzori, ki žive v njem: poštenost, pravica, značajnost, vera. Ni bilo večjih dogodkov v zgodovini, kakor ob času, ko so se narodi preseljevali; kakor bi sever in burja vihrala proti jugu in pokonČevala vse, kar se jima ustavlja, tako so narodi hrumeli čez srednjo Evropo. A kaj je bilo vse to, če primerjamo to gibanje s krščanstvom, ki se je takrat razširjalo po Evropi!  Krščanstvo je pre-
Duseslovna pisma.