Št. 33. V Ljubljani, dne 28. julija 1940 Leto XI. ________«
■шншшшшшнннннсвнашшвшдпавпн
V ifJJU ZA PRAVICO POVEST S SLIKAMI
Orožnik se je spet prav zaničljivo po-smehnil: »No, glej prijateljček, to, kar trdi Črni volk, je veliko bolj verjetno kot tvoje nesmiselno govoričenje in izvijanje. Mi si že dolgo nismo mogli raztolmačiti tvoje toplo prijateljstvo z Rdečim jelenom. Sedaj pa je seveda stvar razumljiva. Zalotil sem vaju pri déjanju samem in ne bo nobene škode, če si prihranimo vsako nadaljnjo besedo, ki ne more na stvari nič več spremeniti!« Tu mu je segel v besedo Rdeči jelen »Moj brat po plemenu je laž-
nivec in kar trdi, ni resnica! Zame in za nas vse ni Črni volk od danes naprej več živ.« »Ah. kaj,« se je smejal orožnik, »živ ali mrtev, kaj to na stvari spreminja! Zame odločuje samo tale steklenica tukaj!« Stegnil je desnico, da bi jo prijel in spravil v svoje varstvo. Toda Bobby ga je prehitel, Bliskovito je zavihtel roko in zagnal steklenico na sredo reke.
Ko je Črni volk videl, kako je njegova dragocena steklenica brez sledu izginila, se je zdelo, da bo ob pamet. Kakor zver je kazal zobe, potegnil je
izza pasu svoj široki nož in hotel renče navaliti na Bobbyja, ki se je med tem hitro postavil v ugodnejši položaj. S spretnim udarcem je položil nerazsodnega napadalca na tla. To priložnost je izrabil Rdeči jelen. Kot mačka je šinil k orožniku in mu izbil iz rok samokres, na grlo pa mu je nastavil svoje bodalo.
Bobby je vrgel samokres za steklenico, izvlekel je sedaj svojega in ga pomolil orožniku pod nos. »Sedaj ti pa svetujem nekaj zelo pametnega, Blair, čim prej ti je mogoče, se izgubi odtod. Prijatelj in jaz sva pri stvari nedolž-

na. To bi lahko sam ugotovil, ko bi bil le hotel. Pojdi sedaj in vzemi tega ničvredneža seboj!« Pokazal je na Črnega volka, ki je počasi spet prihajal k zavesti. Blair je bi] očitno zelo raz-
očaran. čutil se je ponižanega in osramočenega, saj si je predstavljal potek stvari popolnoma drugače. Toda moral je ubogati in odšel je počasi s svojim spremi j evalcem.
IZ KRAJEV, KJER ŽIVIJO SLOVENCI
A. Š:
Cekina v zglavju
Tolminski motiv
Živela je žena, o kateri so vsi vedeli, da je zelo bogata. Moža ni imela, otrok tudi ne. Če je prišel berač k hiši, ga je znala na kratko odpraviti. Bila je tako čudaška in skopuška, da ne bi privoščila drugemu še žlice čiste vode in bi najraje še svojo senco použi-la, zato jo niti sorodniki za nje žive dni niso preveč oblegali. Ko pa je oslabela in se jim je zazdelo, da se ji bliža zadnja ura, so se vsi naenkrat zgrnili okrog njene postelje in se niso oddaljili niti za hip. Pazili so drug na drugega, da ji ne bi kdo skrivši kaj po-šepetal na uho, da si ne bi pridobil njene naklonjenosti in se ga ne bi ob smrtni uri spomnila bolj kakor drugih Tekmovali so med seboj, kdo ji bo bolje ustregel, obkladali so jo s skrbjo in darovi.
Skopulji je prišlo vse prav, saj ni imela nikogar, da bi ji stregel. Vendar ji še na misel ni prišlo, da bi komu kaj podarila, pač pa jo je začelo bolj in bolj skrbeti, kaj bo z njenimi ce-khri, če bi res umrla. Ne dala bi jih
rada iz rok, saj si jih je pritrgala prav od ust. Sklenila je, da jih vzame s seboj v grob.
Ponoči je zašila ves denar v zglavje, na katerem je ležala. Ko se ji je približala zadnja ura, so stali sorodniki okoli nje in nestrpno čakali, da izdihne. Ona se je poslovila od vseh, dala pa ni nikomur ničesar. Le naročila je, naj jo umijejo, preoblečejo, počešejo in položijo v krsto, pod glavo naj ji denejo še zglavje, da bo laže počivala.
Tako so tudi storili.
Ženo so pokopali, potem pa so se zbrali na njenem domu — nobeden ni manjkal — da bi si razdelili denar. Čakalo jih je veliko razočaranje. Nikjer ni bilo sledu o denarju, drugega starka tudi ni imela. Zdaj so začeli dolži-ti na tihem drug drugega, da je pokoj-nico tik pred smrtjo ali ob smrti okra-del in ji pobral ves denar. Nastali so prepiri in tožbe.
Sodniki niso vedeli, kako naj razsodijo. Zasliševali so priče in navsezad-
nje zaprli vse starkine sorodnike, da bi se izkazalo, kdo jo je okradel.
Vse zaman.
Tedaj se spomni tisti, ki je dal starki zglavje v krsto, da je bilo to nekam nenavadno težko. Kaj, če bi bil denar v zglavju.
Gredo in odkopljejo grob. Ko so dvignili pokrov rakve, so zakričali vsi
Golar Manko:
v en glas od strahu. Zglavje je bilo razcefrano in perje se je razletelo po vsej krsti. Ostal je le kup svetlih zlatnikov. V nje je imela starka obrnjeno glavo, kakor bi jih grizla ali kakor bi hotela braniti, da jih kdo ne ugrabi. Videli so se ji beli zobje.
Kakor so krsto odprli, tako so jo zaprli in brž zegrebli grob. Vsakogar je bilo groza tega denarja, da bi ga jemal.
Puščanski stražnik in leščerba
Tisto noč, ko je imela sosedova mačka pet mladih, se je vračal župan iz Pušč domov. Se nekaj korakov bi moral napraviti, pa bi bil doma. Toda kar na lepem se vam je zaletel v mežnarja Urha, kar nikakor ni bilo lepo za gospoda župana. Ali je oča malce preveč pogledal v kozarec, da ni videl pred seboj na pol gluhega mežnarja, ali pa
je bila tako temna noč, da je župan kolovratil po cesti kakor slepec, to se ne ve. Vsekakor je prinesel Stefuc, to je bil župan, tisto noč domov na glavi debelo buško in ker je doma tako nerodno opletal z besedami, ko ga je vprašala mati županja, kje je nalezel na čelu to debelo reč, ga je njegova Urša mahnila še z burkljami po glavi, tako da je hipoma zrastla na njegovem čelu še druga takšna zadeva.
Da se to ne bi nikoli več zgodilo, je oča župan ukazal takoj svojim vašča-nom, da morajo vsi nositi ponoči s se-
boj leščerbe, da bo človek pravočasno spoznal nevarnost, ki mu preti in se ji izognil. Kdor se ne bo temu pokoril, bo moral pet dni pihati ričet, tako je še pisalo na županovem razglasu. Policaj Kozobrc pa je moral ponoči paziti, da bodo vsi Puščani izvrševali županove ukaze, kot se spodobi za poštene državljane.
Ponosno je kolovratil policaj po Pu-ščah in prežal na mimoidoče ljudi, če bi se našel kak predrznež in ne nosil s seboj leščerbe...
Ze dolgo je od takrat, od kar sta se sprla organist Nacek in policaj Kozobrc, Oba sta si prizadevala, da bi eden drugemu zagodel kakšno, in mu pokadil pod nos, toda do sedaj se ni posrečilo to niti enemu, niti drugemu. A te dni je bila Naceku sreča mila.
Ko je planila prihodajo uoč v Pušče zopet noč, ko se je trda tema plazila med vaškimi hišami in vrtovi, je vzel Nacek v roke leščerbo, toda sveče ni dal vanjo. Kmalu sta se srečala policaj in Nacek.
»Hop, Nacek, zdaj pa te imam, kar v luknjo pojdeš z mano, kje pa imaš leščerbo?« se je razveselil policaj, pri tem pa pogledal neznansko pisano Naceka.
»Hm, tu jo imam, poglej jo, mar to ni leščerba?« mu je ugovarjal Nacek.
»Kje pa imaš svečo, kaj pomaga leščerba brez nje?«
»I, kje pa piše kaj o sveči, nikjer nisem srečal tega ukaza v županovem pisanju,« se mu zareži Nacek.
»Ti butec ti, kdaj pa si že videl leščerbo brez sveče? Ce te bom srečal še kdaj brez nje, se pripravi.«
Po teh besedah sta se razšla, Nacek se je nasmehnil, policaj pa je škripal z zobmi. Kdo tudi ne bi?
Drugo no? sta se zopet srečala. In Nacek je bil zopet brez luči.
»Aha, zdaj pa mi ne boš več pobrisal. Cemu nimaš leščerbe, mar ti nisem včeraj povedal, da se ne sme hoditi ponoči brez sveče in leščerbe. Kje jo imaš?«
»E, prijateljček, tu je, mar si slep,« in Nacek mu zopet pomoli pod nos le-ščerbo.
»Gej, ga glej, kako se dela neumnega,« se je škodoželjno zarežal Kozobrc, »kje pa imaš luč, mar še vedno ne poznaš županovega ukaza? Kar z menoj, iz nas se ne boš delal norca, primen-dunaj, da ne!«
»Luč, hm, to imam pa tu. pod suknjo sem jo dal, da mi jo veter ne bi ugasnil.« In Nacek potegne izpod suknje luč in jo pomoli policaju pod nos.
»Pa sveča, kaj pa je z njo, si že pozabil kako sva se včeraj zmenila?«
»Sveča, no, to imam pa tu, kar poglej jo,« se nasmehne Nacek in potegne iz žepa svečo.
»Čemu je pa nisi prižgal?«
»I, saj nikjer ne piše, da bi jo moral prižgati,« se odreže Nacek in pusti sredi ceste osramočenega policaja.
In zopet sta se srečala tretjo noč. »Zdaj pa te imam, ptiček, kar z menoj, da boš pomnil, kako si potegnil za nos puščanskega policaja,« mu je dejal jez no Kozobrc.
»Zakaj pa, ljubi policaj, mar sem kaj ukradel,« ga je nedolžno vprašal Nacek.
Ubogi Kozobrc je kar onemel sredi ceste od besa in sramu Nacek pa jo ie mahnil žvižgaje domov.
Gustav Strniša:
Drobna in majhna kakor dve zlati kepici sta piščanca Pipek in Fapek. Kadar le kaj zaropoče, an samo zašu-mi, že pobegneta pod varno okrilje matere kokije, debeloglave Čopke, ki ju takoj ljubeznivo sprejme m jima zadovoljno zapoje svoj. »Ko, ko, ko, ko!«
Pa se pripeti nekega dne, da je dvoriščna lesa odprta Le nekaj korakov je oddaljena od ceste. Pipek, ki je po-gumnejši, zagleda prvi svoboden izhod v svet in že zavabi tudi Papka:
»Čiv, čiv, čiv! Pojdiva v svet pogledat!«
»Čiv, čav, čav! Pa pojdiva!« odvrne Papek in že sta na poti.
»Koliko peska!« se razveseli Pipek in jame brskati po njem Papek pa niti toliko časa nima, da bi kaj odvrnil, temveč hiti kljuvati na vso moč in grebsti med drobnimi kamenčki
»Ko. ko. ko! Če vaju povozi kdo, kaj pa bo, kaj pa bo to, ko, ko ko?« se oglasi z dvorišča skrbna mati Čopka.
Piščanca je niti ne slišita, ker sta se preveč zagledala v svoje opravilo.
»Tu, tu, tu!<«se oglasi v daljavi trom-ba avtomobila, da mladička od strahu skoraj padeta na tla, a potem jo ucvreta zbegana čez cesto, namesto k materi, ki ju kliče in dviga svoje varne kreljuti.
Prepozno!
Avto pridrvi. Koklja se skoraj zaleti vanj. a vozilo hiti dalje. Na nasprotni strani ceste pa trepetata oba piščanca in čivkata.
»Saj sem vama rekla, da pazita in doma ostanita. ko, ko!« se jezi mati.
Piščančka plašno zletita k nji, ki se snet počasi odziblje na dvorišče. Pred dvoriščnimi vrati pa še enkrat počakala, saj je tako leno na cesti in tiste pošasti menda ne bo več nazaj.
»Samo malo še pobrskava tu ob kraju, čiv, čiv. čiv!« hitita oba in si res ne imata več na sredo ceste.
».Tej, iei. kai sem našel? Kai takega še r;«em v'del kar sem živ!« za-čivka Paoek. Pipek pog'eda in vidi. hlectečn kot Jagodo debelo kora'o. ki ;o Papek drži s svojim nežnim kljimč-Wom:
»Čiv, čiv, čiv! Mamici jo moraš izročiti, ki jo ponese gospodinji, da nam vesela bo dala kar prgišče zrnja!«
»Čiv, čiv, čiv! Mar si pamet izgubil? Svetlo zrno bom pogoltnil. V njem pač mora biti čudna moč!« ga zavrne Papek.
»Mama, nam je ukazala, da ji vse prineseva, karkoli naj deva. Tako naj tudi bo! Kaj ve tvoja glava mala, ki razloči komaj še proso!« je ugovarjal Pipek.
Papek je kamenček že pogoltnil. Pa je bil zanj prevelik in kar sapa mu je zastala, stresel je z glavico, padel na tla in obležal negiben.
Ko je Pipek poklical mater, je Čopka žalostno zakokodajsala:
»Ko, ko, ko! Kaj si storil? Z neposlušnostjo si se umoril! Ko, ko, ko!«
Mali Pipek pa je žalosten s kljunč-kom poljubil bratca v slovo in milo za-čivkal:
»Čiv, čiv, čiv! Res si sam kriv, a ne bom te pozabil dokler bom živ! Čiv, čiv, čiv!«
Rešitev &remlkal-ие naloge




нхИБг:




-шжУ
\

Priznati je treba, da ima neznani avtor teh skupin precej humorja, spretnosti in iznajdljivosti. Kogar veseli, naj ga posnema!
V trafikah dobite za majhen denai čistilce za tobačne pipe. Iz teh čistilcev lahko spretne roke izdelajo prav lične figurice n. pr. žirafe in drugih živali. Kako se napravi žirafa, vidite na sliki. Št 1. nam kaže že izdelano figurico, a s slike št. 3 razberete, da potrebujete v vsem za njeno izdelavo štiri čistilce. Trije tvorijo ogrodje, četrti pa vam služi za ovijanje trupa in glave. Tako žirafo porabite za okras mize, je pa tudi zaželena igrača za otroke. Z nekaj domišljije in iznajdljivosti boste imeli mnogo uspeha tudi z drugimi živalmi.
IzdeSks Iz zelenia-
Nek iznajdljiv kipar se je domislil, sestavljati zelenjavo in sadje v skupine, ki niso brez umetniškega učinka. Kot dopolnilo in povezno sredstvo mu je služilo lepilo. Naša prva slika nam prikazuje komičnega organista, ki obdeluje čudne orgle — namreč sveženj špargljev. Gospod organist sam je pravcati por, ki je bil pravkar prinešen z vrta.
Druga slika predstavlja enako zabaven domislek Laški oreh igra harfo na orodju, ki nam služi za tretje orehov.
Za spretne roke
Listnica uredništva
D. T. »Moja igrača«. Črtica vsebinsko ni dovolj zrela za objavo. Naši L-al-ci si želijo mnogo dogajanja in manj opazovanja. V obliki pisma bo pa kmalu
zagledala beli dan.
*
D. R. dijak R.: Tvoji prošnji rad i strežem. Pošlji rokopise na moj naslov. Na tem mestu Te pozneje obvestim, kako je s stvarjo. Črtica o deževni kapljici se Ti ni posrečila. Od Tebe sem vajen boljših prispevkov in želel bi, da ostaneš na isti višini. Pošlji kmalu spet
kaj, vendar ne bodi površen pri delu. *
Nada J. v L.: Tvoje pisemce je strica Matica zelo razveselilo. Saj veš, laskavih stvari je človek zmerom vesel. Tudi drugi Jutrovčki so jako zadovoljni z bolgarskimi pravljicami. Na žalost se bliža naša zaloga koncu. S pesnikova-njem pa nimaš sreče. Piši rajši v nevezani obliki, dovolj bogat besedni zaklad imaš. Takšen spis o mucku prav radi objavimo. Zdaj se pa le hitro loti pisanja!
|SL JUTROVČKI
/j PIŠEJO ...
Dragi stric Matic! Ravnokar sva prejele potom Tebe celoletno nevezano »Mlado Jutro«, od dobrotnice gdč. M. de G Kula iz Bačke. Zelo sva ga vesele, pa se zanl Tehi in še posebno gdč. darovalki najsrčnejše zahvaljujeva. Vljudno Te prosiva, da objaviš naslednjo zahvalno pesmico v našem mladinskem glasilu, da bodo vedeli vsi Jutrovčki. kod povsod prebivajo dobrotniki naše mladine.
S spoštovanjem, udani Živa in Tanja. Gospodični M. de G. Kula. iz Bačke Tanja in Živa Feigel
Razveselilo, naiu je Vaše darilo, zelo sva ga veseli. Naj stric Matic, veselih lic.
objavi kar sva zaipelil
»Mila sreča naj Vam zviva. kliče Tania. kliče Živa. v življenju le mehke in sladke kolačke, z »Mladim Jutrom*, ves mladi rod na1 dvigne glas močan povsod: —Bog SM dobrotnico iz Bačke!«
Naš Nacek
Včasih po štirih, včasih oo dveh naš Nacek kot medved taca: žalosten iokec in radosten smeh vse v enem mehu širokem ima
Angelček varuh je siromak, vse tja od jutra do pozne noči ko ga zaziblie v sen pokoi sladak dela mu hude orehude skrbi.
Komai se revež po izbi ozre. že varovanec mu zdrsne na tla: kolikor črnih ml mesecu je. toliko duš že na čelu ima.
Ves dan nagaja in mater iezi siten kot muha nemiren kot škrat. Mati mu s črnim ciganom grozi — dala ga nebi za biserni grad.
Dušan Teržan. Petrovče
Dragi stric Matic! Ker Te zanima, kateri poklic se mi zdi najzanimivejši Ti tudi odkrito povem, da smatram za najzanimivejši poklic kapitana na ladji. Kot poglavar ladje ima dolžnost da se reši iz po-tapliaioče ladje le tedaj ako je vsa posadka rešena. Kapitan pa se navadno ne reši. ampak se potoni z ladjo na dno mor-1a.
Z sokolskim »Zdravo«
Te pozdravlja Ziger Viktor, dijak III. b. raz. I. drž. real. gimnazije v Mariboru.
Dragi stric Matic! Odgovarjam Ti na razpisani natečaj. Visoko, visoko gredo moje misli in želje Gradove zidam v oblake in Bog ve. ali bo kaj iz njih. Krasno jutro se priiazno smehlia zemlianom Vidim se. kako sedim Dri krm!lu Motor brni letalo se dviga in pada Pod menoi so mala naselia. polja in širni gozdovi Letalo se vedno bolj dviga Vidim vrhove gora toda komai se zavem, so že za menoj. Vem. da so to le sanje in načrti in mogoče se ne bodo nikoli uresničili Toda maja naivečia želja ie. da bi postala pilotka. Ta poklic se mi zdi najzanimivejši Bodi pozdravlien
Nena Kavec. dijakinja IV. real gimn. v St. Vidu nad L.Tubliano
Dragi stric Matic! Počitnice preživljam ob potoku. Sam sem sd napravil mlin. Ne moreš si misliti kako hitro se vrti kolo! Zelo ponosen 9em na svoie delo. Potok hiti dalje v neznane kraje, mlinček pa veselo rokopoče. Ure ob potoku mi minevajo kakor minute.
Teržan K. učenec ? гает. v Petrov čah.
Dr&sji stric Matic! Vprašaš me. kai bi rad poslal, ko bom velik? Odkrito Ti pa povem, da me naiboli veseli postati ma-nufakturni trgovec. To ie moj cili. za katerim se trudim z na.ibolišo volio. Zato želim položiti malo maturo na državni realni gimnaziii, nato pa še dva letnika trgovske akademiie. S tem bi bil moi študii končan, obenem pa tudi konec moiesa pisma.
Z čvrstim sokolskiin »Zdravo« Te pozdravila
Ziger Viktor, dLiak Ш. b raz. I. drž. real. gimnazije v Mariboru.
Tri posestva -
rešitev
Zgornja slika vam kaže, kako je treba razdeliti sliko, da dobimo tri enakovredna posestva.
Kdo ie tat - rešitev
ч; / Vi ЈЈУ
j ÈÉjr' j
"j
Mož je imel samo štiri prste na desni roki.
Dobro si oglejte to ljubko sliko, potlej pa napišite primerno besedilo nanjo. Tri najboljše spise bomo nagradili z lepimi knjigami.
Križanka
	1			2	
3		4	5		
	6				
7					
					
Vodoravno: 3. drvarsko orodje, 6. tibetanska žival, 7. slovanski običaj.
Navpično: 1. cvetni prah, 2. del obraza, 4. prvi poganjek vsajene rastline, 5. pridevek slehernega živega bitja.