Henrik I., ptičar
Jjilo jv '.118. leta, ila so uemSki pliMueuitniki po [vonraduvej smrli izvuiili saskoga vojvodo Heniika zs kralja. po* slauei, ki so »li na Sasko k Heiiriku, (la bi mu to veselo poroeilo prinesli, našli so ga Fgoadu, ku ju ramo pliSe lovil. To jff bil pov6d. <la 11111 so puznejai agmiovuio». fiiaoi mdili priimekt ptičar. A muogo piistojuišn U bilo, da bi mu bili dall ptiimek ^Veliki," kajli ou jc juupadlo Neindju povzdifinil v uiauj uego »Ivujbetih letih do prve moči krščanatva. Prva skrb iiiu ju bih. da Li kraljevo oblast novi4 I iitrilil aiul vso Neuičijo.                    v-jj
Heorik š.' ui vladal celili pet let, ift^ so Masjari po sturej uavadi priilrli n» Sasko 924. leli ter tak6 razsajali. da J8 človeka str&b iu grdza. povudaii. Kamor koli so pričli, povsud so neusiuilj^iio morili in požigali. Matpram so iz uaroC-ja olroka trgali in jib pred rjib c^iui ua kosce raa# sckavali. Kakor pravi divjaki j^zilili so bs rualih in bitrili konjiriJi. ter ni?o ]K)ZDali f]ni«ii oblpke kakor kožnboviao ubiuh 2&t |
v&li.  Polja niso  oljdi-lovali:   žucli so v šotorih kakor cigaui, a hiaoili iJM B surovim   nicsoiu in kobilnioi nilckoni.   Ni miinilo  Icto,  da n« lii bili S^^M jedno.  zdaj drugo dcželo oplčnili ter mnogo ljudi v snznosl s seboj  odpol^^| na Ogersko.   Henrik  wke surove,  razhojaiške drahali ni mogel kar aii IJ^T^ užugati, a veniier se luu j« posreffllo. da je jeduega njih glavnih vojrod živepk^ vjel. MagJBri bi bili radi s čistini alatoui   odiupili  vjelega kneza.  ali modii Heniik jim ga ui holnl   izročiti.  kajti  žolel jc,  naj uui liode j>oiok 2a stalni mir. Ali zainan ;  surovo Jjudstvo v lc ni hotelo nikakor piivoliti. Po dulgem pogajauji so Masjjari obljuljili,  da jih devet lct  ne  hode na Sasko,  ako ji» neniSki kralj za la čas hoise vsako loto davek  plačevali.  Henrlk je bil wid« | voljeu, a Magjati 90 uilslej le pu južuo-uemških krajih divjali. (t«4. 1.)
»
Devetletno primuje je Hunrik jako iDodro porabil. Sprevidel je, da Sasem iuanjka dobro utrjenib meril, v katera bi se pred sovražnikom umikali, in da jiui za boj proti Magjarom treba konjikov. Sasi so takrat še po starej oemSkej navadi bivali raztreseni vsak sredi srojega zemljišča; utrjeDih mest na JJem-škeiu sploh še ni bilo mnogo razven otj Dunatu in Renu, kjer so tiekdaj Kimljani živeli. Jeclini kraji, na katerib 8e je časi nekoliko lei ljndi shajalo, bile so škofijske in župne (farne) eerkve, samostani ter kraljevi in knežji gradovi. To so se po Bialein jeli naseljevati trgovci in obrlniki, id od dae ,lo dnc se je bolj razvijalo mestno življenje. Taka mesta je dal Heurik raz-širjevati ia zagrajati s trdnim zidovjeui ter je sezidal neknliko čisto norih trdnjav, kakor n. pr. Kvedlinbnrg in Goslar. Da bi sasko ljudstvo privadil meatnemu živfjeDjn, ufcazat je vsaceinu devetemu kinetu, da se je moral y mesto preseliti, v tein, ko inu je ostalih osem sosedov moralo polje obdelovati. Tudi je zapovedal, da se uiora tretjina vseli pridelkov shrauiti v mestne žitnice za kako silo, ob katerej bi vsi prebivalci niorali zapustiti svoje kmetije in se preseliti t mesto. Sodnijske razprave, sejmi iu sploh vsi ljudski shodi «o odslej morali ljiti v mestih. Zaradi teh velevažnih naprav, imenovali so Hcnrika tudi uatanoritelja mest. I)a bi ioiel večje Stevilo konjikoT, morali so si \s\ njegovi vasali ter tudi iuioviti saniostalni kmetjs omialiti kunja in železuo vojaSko opravo.
V teiu je minulo devetletDo primirje in magjarski poslanci so zopet prišli po davek. Ali Henrik, ki se je dobro pripravil za vojsko, ni ga jim hotel dati. Poslanei so se vsi razkaCeni vruili preko raeje, ojuuačeno Ijudatvo pa je garjevega psa vrglo za njirai, rekoC: nevo Tain davka!" — Zdaj so Magjari zopet priloaiastili ua Sasko ter se razkropili po vsej deželi, koder so neiisaiiljeuo plSiiJli iu pustošili. Ali Sasi so se bili nmaknili v utrjtma mesta, a Henrik jc z izurjeuo vojsko čakal pri Meziboru, kjer je sovražaike do do-lirega premagal. Osupeli Magjari so se kar obrnili ter na svojili konjih tako hitro bežali proti dJaiu, da jih zinagovalci niti dubiteti niso mogli. Pnstili so svoj tabor, v katoreru je Henrik Qašel mnogo uakupičenega plena io veliko število vjetuikov, kateie je osvobodil in jih izpustil na njih dom. Od vseh krajev Sirne NeniCije je douela slava zaiagoaosnemu kralju Henrika, a Mag-jarov ni bilo več na Sasko. — Ta kr?ava bitka se je vršila v postu, štimajst dui pred veliko nočjo v dan 15. maica 933. leta pri vasi Keuschbergu no daleti od Sleziboia.
Takčj piihodnje leto (H34) je imel Eenrik vojsko zoper Dance, ki ao pogostoma prihajali {ez uiejo ropat in pustoSit vse kraje do reke Labe. Hemik jih je ptemagal ter M za njiini ua Uansko, kjer je med reko Eidero in Slijo ustanovil SlezviSko niejno grofovino.
Naposled se je Henrik napravljal cel6 v Him, ali zaradi boleluiosti je inoral to potovanje odložiti. V jeseni 935. leta ga je na.lovu zadel nirtud, ia da-si slavui kralj ui takiij uinrl, spoznal je veuder, da mu ni več dolgo živeti in jel se je pripravljati za smrt. Še jedenkrat je aklical dižavni zbor, v katerein je svojega najstarejšpga siua Otona zbraniin plenjenitnikom pri-jiorožil za kralja, iu kmulu poteai je umd v dan 2. julija 93(i. leta v šest-desetem letu avoje dObe. V samostaau Kvedliu burgu, katerega je ou sam ustano?il, shrauili so hjegovo tiuplo.