GEOGRAFSKI OBZORNIK VZHODNOAFRIŠKI TEKTONSKI JAREK Matej Gabrovec UDK 551.244 (676) VZHODNOAFRIŠKI TEKTONSKI JAREK Matej Gabrovec, mag.. Geografski inštitut Anto- na Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 61000 Ljubljana, Slovenija Članek predstavlja vzhodno in zahodno vejo Velikega tektonskega jarka. V njegovem dnu leži večina vzhodnoafriških jezer, z njim pa je povezano še vedno zelo aktivno vulkansko delovanje. UDC 551.244 (676) EAST AFRICAN RIFT VALLEY Matej Gabrovec, Msc., Geografski inštitut Anto- na Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 61000 Ljubljana, Slovenia The article represents East African Rift Valley System. Most of the major lakes of East Afri- ca lie in the rifts. On either side and on the floors of the rifts are hundreds of volcanoes, some of them still active. Tektonski jarek je dolga in sorazmer- no ozka depresija, ki nastane s spuščanjem dela zemeljske skorje med dvema ali več prelomi. Navadno so tektonski jarki dolgi več sto kilometrov, njihovi robovi pa so več sto ali tudi več tisoč metrov višji od dna jarka. Prisotnost bazaltne lave v številnih jarkih kaže na veliko globino prelomov (6). V vzhodni Afriki imamo cel sistem tektonkih jarkov, v katerih leži večina vzhodnoafriških jezer. Med njimi je izjema Viktorijino jezero, ki leži v plitvi kotlini med vzhodnim in zahodnim jarkom. Sis- tem tektonkih jarkov je dolg 4000 km in se razteza od Mozambika na jugu do Etio- pije na severu. Povprečna širina jarkov je približno 50 km, povprečna višina robnih vzpetin pa okoli 600 m. Seveda pa so razli- ke med posameznimi deli zelo velike. V grobem lahko sistem vzhodnoafriških tek- tonskih jarkov razdelimo v štiri dele: • Etiopski jarek med jezerom Turkana (Rudolfovo jezero) in Danakilsko depresijo, • Vzhodni jarek v Keniji in Tanzaniji, ki vključuje stranski veji, v katerih ležita jezero Eyasi in zaliv Kavirondo na severo- vzhodu Viktorijinega jezera, • Zahodni jarek med jezerom Tanganjika in Albertovim jezerom in • Malavijski jarek z istoimenskim jezerom in dolino reke Shire (1), (slika 3). V Zahodnem tektonskem jarku so največja vzhodnoafriška jezera tektonske- ga nastanka. Na jugu se jarek začne s Tanganjiškim jezerom. To 660 km dolgo in do 80 km široko jezero je drugo nagloblje jezero na Zemlji; največja izmerjena globi- na je 1435 m, njegovo dno je torej več kot 660 m pod morsko gladino. Jezero povezu- je 4 države (Burundi, Zair, Tanzanijo in Zambijo), zelo pomembna je njegova promet- na funkcija (9). Najvišje ležeče jezero zahodnega tek- tonskega jarka je jezero Kivu (1463 m). To je naravno zajezitveno jezero. Prvotni od- tok proti severovzhodu je namreč zajezila lava iz vulkanov Virunga. Odtok iz jezera se je tako preusmeril proti jugu v reko Rizizi in jezero Tanganjika (9). Jezero ima zaradi lepe okolice, ugodnega podnebja in možnosti kopanja dobre možnosti za razvoj turizma, saj v njem, kot v večini ostalih vzhodnoafriških jezer, ni bilharzije. To je bolezen, ki jo povzročajo paraziti (metljaji) iz rodu Schistosoma. Vezana je na razvojni ciklus, v katerega sta vključena vodni polž kot vmesni gostitelj in sesalec (koza, kra- va, človek). Človek se okuži tako, da mu zrela generacija ličink prodre skozi kožo ali sluznico v krvni sistem. Ločimo bilhar- zijo izločil (mehur, črevesje) in bilharzijo žilnega sistema. Žal so turistične ugodnos- ti slabo izkoriščene. Severno od jezera je najaktivnejše vulkansko območje Vzhodne Afrike, to so vulkani Virunga. Najvišji med njimi je 4507 m visoki Karisimbi, ki je občasno zasnežen. Še vedno sta aktivna vulkana Nyiragonga (slika 1) in Nyamlagira. Slednji je bruhal leta 1938, takrat se je oblak pepela dvignil 10 km visoko, bazaltni la- vin tok pa je dosegel jezero Kivu. Za Nyi- ragongo je bil značilen neobičajen pojav, da je bilo v dnu kraterja stalno lavino jezero (7). Leta 1977 je prišlo do izbruha, 460 m globoko lavino jezero se je izpraznilo v manj kot eni uri, 60 km/h hiter lavin tok pa je povzročil okoli 50 smrtnih žrtev. 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Vulkan Nyiragonga. Spredaj je med palmami še viden lavin tok iz leta 1977. Slika 2: Krater vulkana Nyiragonga. V njem je bilo do izbruha leta 1977 lavino jezero. Vulkansko delovanje se tudi po tem izbru- hu ni umirilo, leta 1989 je začel delovati manjši vulkan severno od Nyiragonge (8). Naslednje v nizu jezer zahodnega tektonskega jarka je Edvardovo jezero. Dno jarka je tu na višini okoli 900 m. V nasprotju z okoli 1000 m višjimi, bolj namočenimi in gosto poseljenimi planota- mi na obeh straneh jarka najdemo v dnu jarka ozek savanski pas. Tu imamo zaradi 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 1: Nekateri večji aktivni vul- kani v Afriki. Vulkan Višina v m Leto zadnjega izbruha Kamerun 4070 1982 Nyiragonga 3475 1977 Nyamlagira 3055 1982 Ol Doinyo Lengai 2956 1983 Fogo 2829 1951 Teleki 2805 1896 Karthala 2361 1977 Erta Ale 503 1980 Preglednica 2: Največja naravna jezera v Afriki. Površina Globina Prostornina Jezero v km 2 v m vode v k m 3 Viktorijino 69000 92 2700 Tanganjika 32900 1435 18900 Malavi 30900 706 7725 Čad 25000 7 44 Turkana 8600 73 110 Albertovo 5300 57 64 Tana 3150 14 28 Edvardovo 2500 131 678 Kivu 2370 496 569 bogatega živalstva na zairski strani Narod- ni park Rwindi, na ugandski strani pa Narodni park kraljice Elizabete. Severno od jezera je na majhnem območju okoli 200 kraterjev, ki so nastali v dveh obdob- jih v času pleistocena. Njihov premer je povečini manjši od 1 km, izjema je le kra- ter Katwe, napolnjen z jezerom, ki ima premer okoli 3 km. Danes so že precej ero- dirani. Nastanek teh vulkanov je bil pove- zan z močnimi eksplozijami, ki so jih pov- zročili vulkanski plini (1). Pri jezeru se jarek razcepi v dve veji. Zahodni veji sledi reka Semliki do Alberto- vega jezera, proti vzhodu pa se pride po Kasindi kanalu do Georgovega jezera. Na stiku obeh vej se je dvignilo gorovje Ruven- zori. To 100 km dolgo in do 45 km široko gorovje se je dvignilo v pliocenu in kvar- tarju. Najvišji vrhovi se dvigujejo več kot 4000 m nad dolino reke Semliki na zaho- du. To je najvišje gorovje v Afriki, ki ni vulkanskega, ampak tektonskega porekla. Gorovje je sestavljeno iz starih metamorf- nih kamnin, ki obdajajo jedro iz granitov, dioritov in drugih vulkanskih kamnin. Iz slednjih so zgrajeni tudi najvišji vrhovi, vključujoč 5109 m visoki Peak Margherita (slika 4). Gorovje je močno ledeniško preob- likovano. Ledeniki se z osrednje Stanleyeve planote spuščajo do 4200 m, ostankom plei- stocenske poledenitve (ledeniška jezera, morene) pa lahko sledimo še dobrih 1000 m nižje (1). Zahodni tektonski jarek se na severu zaključi z Albertovim jezerom, ki leži na višini 620 m. Na severnem delu priteka vanj Viktorijin Nil, izteka pa Albertov Nil, ki se nadaljuje v Beli Nil. Vzhodna veja tektonskega jarka se na jugu razločneje prične pri jezeru Manya- ra. Tu se jarku pridruži stranska veja z jezerom Eyasi. Za razliko od Zahodnega jarka imamo tu več manjših jezer. Ta pove- čini niso sladkovodna, ampak vsebujejo raztopino sode. Ta jezera so idealno življen- sko okolje za flaminge (slika 5),(3). Severovzhodno od jezera Eyasi so številni kraterji in kaldere, ki so posledica vulkanskega delovanja, ki se je začelo pred 15 miljoni let. (Kaldera je široko kotlasto vulkansko žrelo, ki nastane ali ob močnem izbruhu, ki odtrga vrh ognjenika, ali pa v primeru, ko se sesede vrh ugaslega vulka- na nad deloma izpraznjenim rezervoarjem magme.) Najstarejši vulkani na tem območ- ju so Oldeani, Sadiman in Lemagrut. Na tem območju je največja kaldera na svetu, Ngorongoro, ki je znamenita tudi zaradi velike koncentracije živalskega sveta. Ima 20 km premera, obod pa je visok 550 do 700 m. Večje kaldere severovzhodno od tod so še Olmoti in Empakaai. Slednja kaldera ima premer 6 km in je okoli 800 m globo- ka, polovico dna pa pokriva jezero z globi- no 85 m (2). Starost naštetih vulkanov se manjša od jugovzhoda proti severozahodu. Najsever- nejši med njimi je na južnem bregu jezera Natrón stoječi aktivni vulkan OI Doinyo Lengai, ki je sveta gora Masajev. Znane so erupcije iz let 1880, 1894, 1915 do 1917, 1945, 1966 in 1983. Navedel bom nekaj podatkov o erupciji iz leta 1966. Že teden dni pred izbruhom so opazili povečano vretje lave. Izbruh se je začel z močno eks- plozijo, po kateri se je dvignil gobast oblak pepela 7500 m visoko. Takšno delovanje je trajalo tri tedne. Nato pa je v kratkem prišlo do kemične spremembe, črn pepel se je spremenil v belo sodo in vsa pokrajina je dobila zimski izgled (7). Jezero Natrón je med vsemi v tekton- skem jarku prometno najslabše povezano. GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Vzhodnoafriški tektonski Jarek. V njegovi okolici je suha stepa in grmičev- nata savana (glej sliko 2, Geografski obzor- nik 1991, št. 4). kjer živijo Masaji s svojimi govejimi čredami. V južni Keniji leži več manjših jezer s sodo, prvo med njimi je Magadi. Nasled- nja tri (Naivasha, Elmenteita, Nakuru) leži- jo v gosto naseljeni pokrajini ob glavni prometnici med Nairobijem in Viktorijinem jezerom. Ta del jarka je na debelo zalila bazaltna lava, dno jarka je zato tu visoko več kot 1800 m. Tudi tektonsko delovanje je bilo tu zelo intenzivno, blizu 4000 m visoko Aberdarsko gorovje se strmo dviguje več kot 2000 m nad dnom jarka, gorovja na zahodu pa se povzpnejo preko 3000 m (1). Ob jezeru Nakuru je narodni park, ki je zaradi svoje raznovrstne favne in bližine Nairobija eden najbolje obiskanih v Keniji. Severno od Nakuruja se dviguje v terciarju nastal vulkan Menengai s kaldero, ki ima površino 90 km2 . Severno od Nakuruja sta še dve manjši jezeri, Bogoria in Baringo. Prvo je znano po gejzirih (slika 5), drugo pa je edino sladkovodno jezero na tem področju. Vulkansko delovanje ni omejeno le neposredno na tektonski jarek. Veliki afriš- ki stratovulkani, kot so Mount Elgon (4321 m), Mount Kenya (5199 m), Meru (4565 m) ter najvišji afriški vrh Kilimand- žaro (5895 m) stojijo na obširnih planotah ob jarku. Njihov opis bi presegel namen in obseg tega članka, o Kilimandžaru pa ste lahko več prebrali v prejšnji številki obzor- nika (4). Vzhodna in zahodna veja jarka se združita pri jezeru Turkana (Rudolfovo Jezero). To 300 km dolgo jezero leži le 375 m nad morjem v polpuščavskem svetu se- verne Kenije. Južno od jezera stoji 2805 m visok vulkan Teleki, ki je večkrat bruhal v prejšnjem stoletju, izbruh leta 1896 je spremljala močna eksplozija. Pri Turkan- skem (Rudolfovem) jezeru pa se že začenja etiopski del Velikega tektonskega jarka. 1. Buckle, C. 1988: Landforms in Africa. Ninth impression. Harlow. 2. Hanby, J., Bygott, D. 1990: Ngorongoro Conservation Area. Guide Book. Karatu. 3. Kladnik, D. 1991: Vzhodnoafriški žival- ski raj - turistična atrakcija na bojišču za obstanek. Geografski obzornik 38-4, 21-26. Ljubljana. 4. Lovrenčak, F. 1990: Rastje na Kiliman- džaru. Geografski obzornik 38-4, 16-20. Ljubljana. 5 Macmillan Kenya Secondary School Atlas, 1990. Nairobi. 6. Osberg, P. H. 1988: Rift Valley. McGraw-Hill Encyclopedia of the Geolo- gical Sciencies and Technology, 2nd edi- tion, s. 544. 7. Rast, H. 1980: Vulkane und Vulkani- smus. Stuttgart. 8. Stager, C. 1990: Africa's Great Rift. National Geographic 177-5, 2-41. Washing- ton. 9. Westermann Lexikon der Geographie, 1973, Teil 1-4, Braunschweig. GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Ruvenzori je najvišje gorovje tektonskega nastanka v Afriki. Na sliki je najvišji vrh, 5109 m visoki Peak Margherita. Slika 5: Jezero Bogoria severno od Nakuruja je vredno ogleda zaradi gejzirov in flamingov. 8