OFFICIAL ORGAN f
iQfej
Naiveeji sloven-ski tednik y Zedinjenih državah
IsJu/a tuafo sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
1951 Hf. 22nd Place Chicago. UL

OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Matter Jaauary 18, ltlfi» aft	OflU« at Ckieafo, UliaoU, under tk* A* «f Aafwt M, lftlft.
The lareeet Slav-
largest i Week
enian Weekiy in the United States
of America.
•
Issaed every Wednesday
OFFICE:
1951 W. 22nd PUec Chicago, Dl
x_r1
Ni>. 26. Štev. 26.
no za svoje vojaštvo na mehiški meji in v Mehiki pri teh firmah. Sleherni teden se bo poslalo na mejo 882.000 mesa, slanine in drugih mesarskih izdelkov.
— Ko se je minulo soboto zvečer vrnil na 2422 So. Spaulding Ave. bivajoči John Kartak z dela domov, je našel celo svojo družino zadušeno od plina. Bili so mrtvi: njegova soproga Marija, 5 letni sinček John, 3 letni sinček Karol in 18 mesecev stari Emil. Otroci so ležali mrtvi na postelji, mati pa na tleh.
Žena John Kartaka je storila ta grozen Čin iz samomorilnega namena in vsled maščevanja, ker je živela z možem v vednem prepiri*. Pred smrtjo je napisala še ganljivo poslovilno pismo na svojega moža, katero so tudi otroci pod-križali v znamenje slovesa. Mož je vsled tako nepričakovane izgube cele svoje družine sedaj ves potrt in obupan.	^
Ameriške vesli.
Lokalne vesli.
—	Po večletnem čakanju je prišlo pri naši slovenski fari sv. Štefana vendar tako daleč, da se bo pričelo, že te dni graditi nov fa-rovž namesto starega, ki je bil že davno zrel za "penzijoif'. Staro "kočo" solijo sedaj preko ceste, ker jo je neki Poljak kupil za " sijajnosvoto; na mesto starega farovža se bo pa tekom 3 mesecev postavilo lično, umestno in večje župnijsko poslopje za primerno svoto; vendar isto ne bo kaka palača.
Naš g. župnik Rev. A. Sojar se je za sedaj preselil na 1746-W. 22. St., Mizo So. Wood St.; poleg tega lahko govorijo stranke z g. župnikom v zakristiji sleherni dan in ob nedeljah po sv. maši ali naj se poslužujejo telefona Canal 41 99.
—	Polletna seja društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. se je vrnila minulo soboto večer s precejšnjo udeležbo članov. V prvi vrsti se je rešilo točkče glede bližajočega se piknika, ki se vrši dne 30. julija t. 1. v Hawthorne, lil. O tem so bili že vsi člani s posebnimi okrožnicami obveščeni. Izvolil se jc ve-selični odbor, ki bo skrbel, da bodo cenjeni gostje dobro postreže-ni. Upati je,da bo uspeh tega piku i ka velik in povoljen, ker ga priredi naše največje podp. društvo. Člani se zbirajo dne 30. julija točno o!) pol 1 uri popoldne v cerkveni dvorani in od ko rek jo nekaj
!blokov rttottbo nftl^^W , , , . . «. . -j -
pa, da bodo morale tudi te kmalu
prenehati, ker ponekod morajo že sami " superintendent " tračnice prenašati. Morda bode kedo iskal v kakem kraju delavce za rudarske okraje v Minn, in jim bo ponujal. dobro plačo. Takega človeka zp.vrnite rekoč, da je sedaj v Minn, velika stavka, kjer se rudarji marljivo organizirajo v unijo. Ko stavka mine, bom je zopet poročsl na tem mestu.
Ribbing, Minn, dne 29. junija 1916.
John Povsha. Opomba uredništva: Gg. tajnike krajevnih društev in cen j. dopisnike v Minnesoti uljudno prosimo, da nam izvolijo o tej stavki bolj obširno poročati.
Pozor!
ČLANOM K.S.fc.J. KAKOR TUDI DRUGIM CITATELJEM TEGA LISTA.
Tukaj v Minnesoti na Mesaba Range se jc začela stavka in sicer tako huda, da take že dolgo ne poariumo. Rudniki vsi počivajo
5. Jul]
Chicago, I1L, 5. julija (July) 1916
Leto II. Volume II.
Miličarji se pripravljajo za odhod na mehiško mejo.
najetih kar. Dal Bog, da bi bilo ta dan ugodno vreuie!
Na tej seji se je izbralo tudi dva kolektorja, sobr. Jakob Janeša in Andrej Baniča, ki imata nalogo pobirati med člani in drugimi ini-lodare za slovenske ranjence in sirote v stari domovini. Sprva se je mislilo po zgledu dr. sv. Jožefa št. 7 K. S. K. J., Pueblo Colo., pobirati nekaj mesecev posebne prispevke po 5e pri sejah, a je ta točka iz gotovih vzrokov propadla. Društvo sv. Štefana št. 1. je prvo darovalo iz svoje blagajne svoto $25.00 za ta sklad; sedaj se pa namerava povečati ta sklad s posebnim pobiranjem. Gotovo se bo vsak član, ali vsaka slovenska družina odzvala kadar jo bosta ta dva kolektorja obiskala. Najmanjši dar naj bi bil vsaj 25c, ali pol dolarja. Mnogo uspeha kolek-torjema!
—	Dne 28. junija t. 1. je izdal župan Wm. H. Thompson na meščanstvo lep oklic, da naj inesto Chicago nabere $250.000 za Ameriški Rdeči križ povodom preteče vojne z Mehiko. Tekom 5 dni se je nabralo v to svrho že $172.000. Američani imajo res usmiljena in dobra srca. Kdaj bomo ameriški Slovenci nabrali toliko za naše nesrečne žrtve vstari domovini!
—	Meseca junija letos se je izdalo v Chicagu 4407 poročnih dovoljenj ali za 638 voč nego lansko leto v tem mesecu. Iz tega lahko razvidi mo,da naše inesto napreduje v vsakem oziru.
—	Dne 1. julija je izšla tukaj prva številka novega slovenskega dnevnika " Prosveta", katerega izdaja na 4 straneh v 6 stolpcih S. N. P. J.; tiska in izdaja se v Narodni Tiskarni. Radovedni smo če bo tudi naš list kedaj dospel do take stopinje?
—	Vodstvo Santa Fe železnice je s 1. julijem t. 1. zavarovalo vseh svojih 25.000 uslužbencev za razne posmrtnine od $250 do $3000.— Stroške zavarovanja plača železnica sama in se bo izplačalo podporo onim uslužbencem, ozir. njih
, sorodnikom, če se v službi do smrti ponesrečijo. Vendar se ta odredba ozira samo na one železničarje, ki so pri družbi že 2 leta uslužbeni. Pač umestna naredba.
—V velikih klavnicah v So. Chicagu delajo sedaj s polno paro ker je vlada naročila skoro vso mesni-
55. letnica mašništva kardinal Gibbonsa.
Baltimore, Md., 30. junija. Kardinal Gibbons je obhajal danes 55. letnico, odkar je bil posvečen v mašnika. Visoki cerkveni prelat je star sedaj 79 let in se počuti še popolnoma zdravega.
Nemški submarin na potu v Ameriko.
Boston, Mas., 30. junija. Kakor poročajo razni carinski uradniki iz 1 rovincetovvna, je na potu proti Bostonu neki nemški podmorski čoln. Te dni se ga je opazilo v atlantiškem vodovju.
Anglija odstopila svoje strojne puške naši vladi.
Washington, D. C., 30. junija. Anglija je imela naročenih 250 "Lewisovih" strojnih pušk pri tvrdki Savage Arms Co., v Utica, N. Y. Iz prijaznosti in usluge do Zedinjenih držav je sedaj Anglija iste odstopila naši vladi vsled nujne potrebe. Cena ene strojne pu ške znaša okoli $1000.
NEMIRI V MEHIKI.
Pred napovedjo vojne.
Washington, D. C., 29. junija Med vlado Zedinjenih držav in Mehiko postaja napetost vedno bolj ostra. Predsednik Wilson je dobil danes na svoj zadnji ultimatum, poslan Mehiki, — odgovor, da naj se ameriško vojaštvo čim preje umakne iz Mehike. S tem pa naša vlada nikakor ni zadovoljna in bo s svojo kazensko ekspedicijo
Vsled vedno bolj in bolj kritičnega položaja m 3d Mehiko in Zedinjenimi državami se pripravlja milica vsake posamezne države za odhod proti mehiški meji.
Na tej sliki vidimo, kako nakladajo topničarji milice v Sea Girt, N. J., topove na vlak; zdolej na levo je kolonel Geo. M. Buttle in John D. Fraser, dodeljena 1. pešpolku pehote države New Jersey; na desni so pa že naloženi topovi poljske artilerije, namenjeni za obrambo Zedinjenih držav na mehiški meji.
Še naprej nadaljevala. Poleg tega je zahteval preds. Wilson od Car-razne zaobljube, da se ne bo več streljalo na ameriško vojaštvo iz zasede, kakor se je to vršilo pred nekaj dnevi v Carrizalu in Parra-lu. — Ako se Mehika ne uda tem zahtevam, se ji b(> napovedalo vojno.
Povečanje straže ob meji.
Denison, Texas, 30. junija. Danes dopoldne je dospel semkaj prvi- vojaški vlak, na katerem se nahaja oddelek prve pehotne brigade iz države 111. Na potu v Fort Sani Houston in San Antonio, Tex je iz Springfielda, 111. 3600 mili-čarjev in 175 častnikov. Skoro 1000 milj dolga vožnja iz Chicaga do semkaj se je vršila povoljno in v redu, kajti navzlic hudi vročini ni niti en vojak obolel.
Usmrčenje pristašev Ville.
Deming,#N. M., 30. junija. V tuk. okrajni ječi so bili danes o-bešeni 4 pristaši gen. Ville, ki so se udeležili zadnjega znanega napada na messtece Columbus. Naj-prvo scf potegnili na vesala Ense-via Renteria in Taurino Garcia, usmrčenje je trajalo celih 20 minut; tema sta sledila Josef Rangel in Juan Castillo. Rangel je kadil pred smrtjo ali pod vešalami še cigareto; vsi so šli tiho in hladnokrvno v smrt; samo Garcijeve zadnje besede so bile: Upam, da bo Bog odpustil mojim sovražnikom. Med tem ko so te Mehikance obešali, je stražil močan kordon vojaštva okrajno jetniško poslopje.
Izpuščeni ameriški vojaki.
El Paso, Tex., 29. junija. Danes popoldne so pripeljali čez medna-
rodni most semkaj 23 ameriških vojakov črncev, katere so Mehikanci ujeli v boju v Carrizalu in držali v jetništvu. izpustilo se jih je vsled zahteve predsednika Wilson a.
Ko so dospeli ti rešenci zopet na ameriška tla. jih je vojaštvo in civilno ljudstvo navdušeno pozdravilo.
in Las Cruces. Američanom se je nadalje dovolilo, da so vzeli seboj trupla v Carrizalu padlih vojakov.
Inozemske vesli.
Demonstracije pred ameriškim konzulatom.
Prodiranje Rusov v Galiciji. London, Anglija, 30. junija. — | Glasom ruskega uradnega poročila, prodira številna ruska armada vedno bolj in bolj proti iztočni !Galiciji; sedaj je ta armada že na Washington, D. C., 30. junija. p0tu proti Kolomeji, zelo važni Ameriški konzul Simpich v Noga- j železniški točki, odkoder se bo les, Sonora, Mehika, brzojavlja j ]ahko vojne operacije Rusov še danes semkaj, da so se vršile vee- j)0j j raztegnilo. Avstrijci so vsled raj pred tamošnjim konzulatom	prodiranja prisiljeni pomi-
velike demonstracije. Razjarjeni i<atj sc ciaij0 proti jugu. Kakor Mehikanci so poslopje zažgali in sc izvedelo te dni iz poročila ne-
oplenili; konzul Simpich se je k sreči še pravočasno rešil.
Povišanje plače našim vojakom v Mehiki.
Washington, D. C., 30. junija. Komptroler državne zakladnice, — Warwick se je danes izrazil, da se bo vsem ameriškim vojakom, nahajajočim se v Mehiki povišalo redno plačo za 20 odstotkov, čast-
kega avstrijskega častnika, ki se nahaja v ruskem ujetništvu, so izgubili Avstrijci v zadnji ofenzivi na galiških in bukovinskih tleh že 205.000 mož, deloma so isti ubiti, pogrešani, ranjeni ali pa ujeti.
Ruski general Brusilov je zavzel te dni važno strategično mesto Kinipolung na rumunski meji, general Lešitzki pa namerava zavzeti mesto Kolomea v Galiciji;
nikom pa za 10 odst. Istotako bo-;na ta na^n bode imela ruska ar-do dobili tudi vsi vladni uslnžben- j ma(ja ZOpet odprto pot na Ogrsko
ci, ki se bodo priklopili milici za prvi mesec še posebej od vlade svojo stalno plačo.
Američani se umikajo.
ozemlje.
Piše sc, da so se vršili pri Ko-1 ometi te dni zelo hudi boji ob bregovih reke Dnjester in Prut. Samo v tej bitki so odvedli Rusi Mexico City, Mehika, 1. julija. 1050G vojnih ujetnikov; 11a dru-Mehiški general Trevino je nazna- krajih iztočne fronte so se nil danes vojnemu departmentu, j	to dni samo bolj neznatni
da so se pričele čete ameriške kazenske ekspedicije pomikati severno proti meji in da so že zapustile mehiška mesta Namiquipa, Santa Clara, San Buena Ventura
infanterijski spopadi.
Nemci poraženi. London, Anglija. 2. julija.—Angleška armada, ki operira na 15
milj dolgi severno francoski fronti je pognala Nemce daleč nazaj proti Bapaume-Perone; bitka je trajala celih 36 ur. S tem se je pomaknilo naše bojne črte za 6 milj proti sovražni strani; pri tem je padlo nam v roke 9500 Nemcev. Najbolj pomenljivo pri tej ofenzivi je pa dejstvo, da so Angleži in Francozi iztrgali Nemcem iz rok važno trdnjavo Fricourt. Zadnje dni so izgubili Nemci do 50 št irjaških milj osvojenega ozemlja 11a Francoskem in 11 važnih vasi. Vsled teh nepričakovanih zmag se 'sklepa, da se bode Nemce kmalu pognalo tudi izpred Verduna.
Dr. Liebknecht obsojen.
Berlin, Nemčija, 28. junija. — Znani vodja nemških socialistov Dr. Karol Liebknecht je bil danes obsojen pred vojaškim sodiščem 11a 30 mesecev ječe vsled veleizdaje in nepokorščine vladi, poleg tega izgubi Dr. Liebknecht tudi svojo častniško šaržo.
Ko se je zvedelo o tej obsodbi, se je zbralo na Potsdamer trgu Številno občinstva, ki je protestiralo napram krivičnem postopanju ali obtožbi Dr Liebknechta. Pri tem je prišlo celo do spopadov med policijo in civilisti. 7 oseb je bilo pri tem baje ubitih in številno ranjenih.
Casement obsojen na smrt.
London, Anglija. 30. junija. Sir Roger Casement povzročitelj zadnje ustajc na Irskem je bil včeraj vsled veleizdaje in puntarstva obsojen na smrt. Otnoženec je vzel smrtno obsodbo z mirnim srcem na znanje; želel je, da se ga ne obesi in ne ustreli temveč obglavi.
Kakor se iz Washingtona poroča, se bode predsednik Wlison o-brnil na angleškega kralja, da bi ta pomilostil Casementa, oziroma, da bi se mu smrtno kazen izpre-inenilo v ječo.
Številne izgube angleških častnikov.
London, Anglija 30. junija. Angleška armada je izgubila tekom naja letos 1601 častnikov in sicer 166 ubitih, 1080 ranjenih in 55 pogrešanih. Od izbruha sedanje vojne do sedaj znašajo skupne izgube angleških častnikov že 8574 ubitih, 17,424 ranjenih in 1907 pogrešanih.
Na južno — tirolski fronti.
Rim, Italija, 30. junija. 1'rad-110 se naznanja, da italijanska armada hrabro odbija sovražne napade 11a južno-tirolski fronti. V Arsa dolini smo presekali Avstrijcem bojno črto na južni strani hriba Spil, tudi v bližini Pasu-bija prodirajo italijanske čete u-spešno dalje.
Pri Posini smo zavzeli južno od gore Monte Maggio gorsko vasico Griso, dalje jc v naših rokah dolina Zarra med hriboma Calga-ri in Monte Sogli Bianchi; 11a po-robkih hriba Monte Civaron se je moral sovražnik umakniti vsled prehudega streljanja naše artilerije. Na koroški strani je naše vojaštvo zasedlo vrhunec hriba Zel-lonkofel; sedatj se naša infanteri-ja pomika že proti mestecu Leo-poldkirchen; istotako je naša gorska artilerija obstreljevala zadnje dni železniško postajo v Trbižu in je porušila trg Žabnice ob vznožju hriba sv. Višarje.
Avstrijsko poročilo.
Dunaj, Avstrija, 30. junija. (U-radno). Na doberdobski planoti se je vršil včeraj hud boj in smo, kakor običajno zopet hrabro odbili sovražne napade; to se nam je posrečilo tudi na goriško koroški meji, ker smo zajeli tekom zadnjih 24 ur 300 vojnih ujetnikov. Na vznožju hriba sv. Martina se je moral sovražnik umakniti, ker je rabilo naše vojaštvo bombe, napolnjene s strupenimi plini.
GLASILO g. S. fc JEDNOTR— 5. JULIJA 191 fi
NAZNANILO. Iz urada društva Marije Sedem Žalosti štev. 84 K. S. K. J. Tri-mountain, Mich.
Podpisani odbor daje s tem članom na potnih listih goriime-novanega društva na znanje in v vednost, da je imelo naše društvo zadnje mesece veliko slučajev bolezni ; torej se je vslcd tega tudi veliko podpore izplačalo iz naše bolniške blagajne.
Dasiravno smo imeli za mesec marc tozadevni asesment 25c. za april pa 50e, še to vse ni zadostovalo v popolno izplačilo bolniške podpore naših sobratov; vsled tega se je jednostavno zaključilo, da se naloži za mesec maj, junij in juli«j bolniški asesment v znesku $1.00 za vsak mesec, torej se bode računalo na potni list $3.75 skupnega bolniškega podpornega asesmenta. To naj izvolijo cenjeni sobratje našega društva, ki imajo potne liste upoštevati pri pošiljatvi denarja. 1'pamo, da bomo s tem a-scsinentom shajali, in da se bode lahko dalo še nekaj na stran v našem bolniškem skladu. Naj bode pri tem. omenjeno, da imamo sedaj še vedno 4 člane, ki so bolani žc nad 5 mesecev, torej še vedno vredni naše podpore; drugih slučajev bolezni je pa tudi vedno dosti.
8 sobratskim pozdravom
Juri Pintar, preds.
Viktor Radoševič, tajnik.
Tony Pintar, zastopnik.
Naznanilo.
Članom društva Sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J. Chicago, 111. se tem potom naznanja, da se vdeležite prihodnje redne mesečne polletne seje, katera se bode vršila dne 9. Iz urada tajnika društva sv. Jože- julija ob y2-2. uri popoldne, ker je fa, štev. 103 K. S. K. J. Milwau- veliko važnih stvari na tej seji u-kee, Wis.	rediti, in ker se ima tudi odbor iz-
Fradno se s tem naznanja vsem voliti za našo poletno veselico, ali članom gorinavedenoga društva, piknik. Nadalje se opozarja vse da se naj polnoštevilno udeleže tiste člane, kateri imate potne li-prihodnje sej«\ vršeče se v nede-|ste, da se iste o pravem času po-1 jo, dne i), julija t. 1. Na tej seji liovite, ker vsak član mora imeti imamo več važnih stvari na dnev- svoje mesečne prispevke v naprej nem redu.	plačane, ako hoče daje v slučaju
Nadalje prosim, da prinesete bolezni deležen bolniške podse boj listke, ali potrdila o oprav- pore in v slučaju smrti, poljem velikonočni spovedi, da bom: smrtnine od K. S. K Jcdnote. mogel zatem poslati poročilo na °b enim se tudi opozarja vse tiste duhovnega vodjo, kakor je v za- člane, kateri so zaostali z mesečni-
Večkrat se tudi zgodi, da član ne pride na sejo in društvo ga čaka, ali za otroški oddelek ni tega. Zatoraj je najboljše, da vsak, kateri imamo otroke vpisane, da plačamo društvenemu tajniku za dva ali tri mesece vnaprej in tajnik potem pošlje redno asesment na gl. urad. Toraj oni člani, kateri nimajo še vpisanih otrok pri K. S. K. J., naj to storijo v kratkem, čim preje, tem boljše!
Nadalje se prosi tudi vse člane goriomenjenega društva, da bi se zanaprej malo bolj držali pravil.
In tudi to, kar se sklene na društveni redni seji, ali na glavni seji, da bi se vsak bolni član zanaprej ob začetku bolezni in kadar ozdravi, malo bolj točno in pravilno naznanjal in sicer od zdaj naprej le I. tajniku, ker katerikoli član se ne bode ravnal po tem, taisti ni tudi vreden, da bi bolniško podporo prejel.
Vsak član se mora naznaniti prvemu tajniku pismeno ali pa osebno in ne sme po drugih tega naznanila pošiljati.
H koncu pozdravljam vse člane in članice naše slavne Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote.
S poštovanjem in bratskim pozdravom
Joseph L. Bahorich, tajnik.
dnji štev. našega glasila uradno zahteval. Kateri član, ali članica se ne bode izkazal s tem spričevalom, se bo postopalo, ž njim po pravilih društva in Jednote.
Konečno bi želel, da bi člani našega društva bolj redno plače- j vali mesečne prispevke, da ne bo potem kakega nepotrebnega govorjenja, če bode kateri suspen-dan.
Sobratski pozdrav do vseh članov in članic K. S. K. J.
Louis Sekula, tajnik.
nim plačilom, da isto na tej seji poravnajo, i nsicer v korist samemu sebi. Z sobratskim pozdravom
Frank Kozjek, zapisnikar, 20.30 W. 23rd St.
za prestop v naše društvo bre? kake prestopnine ali kakih stro škov, prestop je prost. Prestopni list vas nič ne velja ,samo dobite ga pri starem društvu, ter istega prinesite nam, tudi k zdravniku ni treba še enkrat hoditi onim, ki so že pri Jednoti jizjema je le, če se o kaki članici ve, da je rada bolezni podvržena.
Zatorej cenjene rojakinje vas še enkrat uljudno vabimo, pridite in pristopite k društvu sv. Ane st. 120 in h K. S. K. J. ker ta je prava naša dobra podporna mati. Pri tej Jednoti se lahko zavarujete za vsak slučaj nesreče. Čim več nas bo pri tem društvu tem boljši uspeh bomo imele, to bo delalo nam vsem čast, korist in ugled. Naše društvo sv. Ane je edino slovensko žensko podporno društvo tukaj v tem mestu. Kličemo vam torej še enkrat: Pristopite pod zastavo tega društva.
Dalje omenjamo, da se je dru štvo sv. Ane št. 120 tudi odzvalo klicu glavnih uradnikov K. S. K. J. in so dovolile članice tega društva na seji dne 18. junija $20 (dvajset dol.) iz društv. blagajne za reveže in ranjence v stari domovini. To svoto smo odposlale dne 29. junija na določeno mesto. (Opomba uredništva: Gorinave-deno svoto v redu prejeli in izrekamo društvu sv. Ane št. 120 še enkrat iskreno zahvalo.)
S pozdravom do vseh članic in članov K. S. K. J. Želimo vsem mnogo uspeha pri plemenitem delu ali nabiranju za bedne in ranjence v stari domovini.
Za odbor:
Fannie Susman, predsednica. Mary Spec, tajnica.
Umestna predloga.
Dne 28. junija 1.1. se je sprejelo v kongresni zbornici v Washing-tonu novo predlogo, ki jo bodo a-meriški farmerji gotovo veseli. Zvezna vlada bode ustanovila po raznih državah 12 federalnih kmetijskih bank z minimalno glavnico po $750.000. Te banke bodo pogojevale farmerjem denar od $100 dalje na 50 odstotno zemljiško vrednost. Posojila se bodo dajala od 1 leta do 40 leta za odplačila.
Domoljubno mesto.
Washington, D. C. 3, julija. — Poštna oblast je določila še lansko leto za zgradbo novega poštnega poslopja v liipon, Wis. znesek $75.000. Danes je pa prejel senator Husting iz Wis. brzojavko, da mestece Ripon iz domoljubnih namenov ne mara novega poslopja in da naj država vporabi določeno svoto v obrambne svrhe. Želji.,tega patrijotičnega mesta se bo skoraj gotovo ugodilo.
Napredek poštne hranilnice.
Glasom poročila generalnega poštarja Zedinjenih držav so narasle poštne uloge v minulem maju za $2,000.000. Sedaj znašajo skupne poštne uloge vseh poštnih uradov $82,500.000, vseh uložni-kov je pa 600.000. Naše mesto Chicago zavzema tretje najvišje mesto, kajti ulogo poštne hranilnice v Chicagu znašajo sedaj $3,785.000.
Skupne uloge $82,250.000 so naložene pri 7702 poštnih uradih in 5649 bankah.
Pridelek jagod.
New York, N. Y. 3. julija. Letos se bo nabralo v Zedinjenih državah okoli 300.000.000 kvar-tov jagod v skupni vrednosti $20,000.000; tako je čitati v nekem buletinu tukatjšne Nation City banke. Največ jagod je obrodilo v državi Md, dalje v Tenn. Ark in La. Skupni pridelek vsega sadja se pa računa letos na $250,-000.000 vrednosti.
Miljoni za vojaške namene.
Dne 26. junija t. 1. se je v se-natski zbornici v Washingtonu, D. C. z večino glasov sprejelo proračun, ki določa $180,000.000 za vzdržavanje in povečanje naše armade. Senatorji se sprva nisp za-mogli zediniti s tako veliko svoto in so hoteli črtati $26,000.000 od skupnega proračuna. Končno so pa vseeno glasovali za predlogo kongresnika Manna. Od teh $26,-000.000 se bo porabilo $4,000.000 za nabavo strojnih pušk, $3,000.-00 za nakup vojaških konj, $1,-000.000 za zdravilne potrebščine, $3,000.000 za drugo orožje, $3,-000.000 za ordinančne potrebščine, $5,000.000 za topove poljske artilerijc in $1,500.000 za poletna vojaška vežbališča.
Kuba bo pomagala Zedinjenim državam.
Te dni se je mudil v Chicagu bogat kubanski trgovec De Ber-niere Whitakcr in se je izrazil, da ima Kuba pripravljenih 10.000 prostovoljcev, kateri bodo Šli pod orožje v slučaju vojne z Mehiko.
Povišana voznina na cestni železnici.
Ravnateljstvo cestne železnice v Pittsburghu, Pa. je dne 22. junija t. 1. povišalo voznino za po-nočni čas na 10c. Kdor se bo torej hotel voziti v tem mestu po noči, bo moral plačati za prevoz šc enkrat toliko kot v dnevnem času.
Izvir bolezni.
Pet in devetdeset procentov vseh bolezni ima svoj izvor v pre-bavljalnem sistemu, pravi profesor Charcot. Iz teh kratkih besed slavnega zdravnika lahko spoznamo, kako važno je, da imamo pre* bavljalne dele v dobrem redu. Torej, kakor hitro opazite kak nered pri vašem apetitu ali v inoči, poskusite Trinerjcvo ameriško grenko vino. Sčisti vaše prebav ljalne organe hitro in varno, odstrani vso nečistost iz vašega telesa, vam povrne apetit, pomaga prebavi in ustvari novo energijo. V želodčnih, jetrnih in v boleznih prebavljalnih organov, ima vselej dober učinek, ker prinese pomoč. Cena $1.00. Po lekarnah Jos. Tri-ner, kemist, 1333-39 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
Če je mišičje okorelo radi trdega dela ali revmatizina, najprvo namažite s flanelo na boleči del, potem pa drgnite s Trinerjevim li-nimentom v kožo. Cena 25 in 50c, po lekarnah, po pošti 35 in 60 centov. (Advertis.)
-— <$>
OBLASTI ZDRUŽENIH DRŽAV REDNO PREGLEDUJEJO DENARNI ZAVOD.
PRVA-DRUGA NARODNA BANKA
USTANOVLJENA L. 1852.
Iz urada društva sv. Roka, štev. 132 K. S. K. J., Frontenac, Kans.
S tem se članstvu našega društva naznanja, da se mora sleherni član udeležiti prihodnje mesečne seje, ki se vrši dne 9. julija t 1. v navadnih prostorih. '
Dalje opozarjam tudi cenjene sobrate našega društva, da naj prinese vsak listek, da je opravil letošnjo velikonočno spoved, da bom zamogel narediti poročilo takoj po seji za našega duh. vodjo in mu listke odposlati.
NAZNANILO
Iz urada dr. sv Veronike št. 115 K. S. K. J. Kansas City, Kans.
Tem potom se naznanja vsem cenjenim članicam našega društva, da bode prihodnja mesečna in glavna seja dne 9. julija t. 1. in ravno na isti dan bode po seji 'Ice Cream Social' v korist društvene blagajne. Katera članica, se ne vdeleži tega bode morala plačati 50e. v društveno blagajno.
Ob enem se naznanja cenjenem rojakinjam, da je naše društvo sklenilo pri zadnji redni mesečni seji, pustiti pristopnino v društvo popolnoma prosto in sicer za tri mesece. Toraj cenjene sosestre prosim Vas, da se potrudite in da dobite vsaka vsaj eno novo članico. Vam pa cenjene rojakinje na-'znanjam, da imate sedaj lepo priložnost pristopiti v naše društvo
Ker se je pri naši Jednoti že. . . , začelo s poslovanjem otroškega PreceJza nizko ceno Toraj ne
oddelka iskreno želim, da bi dali ;zaimilldlte to Prillke> kaJh c;lovek vsi oženjeni člani svoje sinove in f1kdar ne zna vne ™ ne dneva> hčere zavarovati v ta oddelek; ne- kda-» nas ncsre(;a kaj imamo vpisanih, pa bilo bi jih! Konecno pozdravljam vse cenje-
lahko dosti več.	,,e dane m slanice S' K- Jed*
. . , . • ■ t "v i * i * note sirom Amerike, i enjeni sobratje! Delujmo edi-!
no in pogumno, da bode vsa naša
mladina zavarovana tam, kjer so
zavarovani tudi stariši. Naša do-!
Marija Mavrin, I. taj,
bra podporna mati, K. S. K. J.
Forest City, Pa.
S tem se naznanja vsem Sloven-
sedaj vsem kliče: Pustite tudi ma-jkamiz mfta Forest City, Pa. in
le k meni! Poslušajmo torej njen glas, da se bo število članstva K.
okolice, da je naše Žensko podp. društvo sv. Ane št. 120 K. S. K. J
S. K. J. tekom let podvojilo na ta;določilo prosto pristopnino v naše
način!
Končno še enkrat
pj-os
si m vse
društvo in sicer dobo 4 mesece: junij, julij, avgust in september. Zatorej tem potom uljudno va
člane našega društva, da se zanes-,, • . , .v	i i
... t i .. . , ibnno vse tukaisne	Slovenke od
liivo in v obilnem številu imele- 4 mi* v	, . -,
, . , . , 14—50. leta v nas	krog m pod
žite prihodnje društvene seje! Sobratski pozdrav.
Frank Kernc, tajnik
Naznanilo.
našo podporno zastavo. Sedaj sprejema to društvo tudi dekleta od 14 let naprej seveda samo v društvo, kar je velike vrednosti potem ko dopolne enkrat 16. leto,
Iz urada društva "Jezus, Do- pa lahko pristopi v Jednoto. Lepa i Pastir'' št. 49 K. S. K. J. se prilika se nudi sedaj takim de-
bri
naznanja in prosi vse one člane, kateri imajo upisane svoje otroke v otroškem oddelku, da bi zanaprej vsak član plačal asesment zanje za dva ali tri mesece vnaprej; ker pravila otroškega oddelka so bolj stroga. Kdor v enem mesecu ne plača v otroški oddelek se zavarovana precej črta.
kletom, ker imamo pri Jednoti tudi otroški odelek .Taka dekleta lahko pristopijo za posmrtnino k Jednoti v ta oddelek in k našemu društvu za podporo, kakršno daje isto svojim članicam.
Osobito opozorjamo žene, ki ste še pri moških krajevnih društvih Jednote; sedaj imate lepo priliko
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da mi je dne 20. junija t. 1. neizprosna smrt odvzela po dolgi in mučni bolezni mojo ljubljeno hčer
Josipino Volk.
Ranjka je bila rojena leta 1893. v Emporium, Pa. Zemeljske ostanke smo izročili po katoliških obredih materi zemlji dne 23. junija na pokopališče sv. Augustina v Millvalle, Pa.
• Iskrena hvala vsem sestram dru štva Marije Sedem Žalosti št. 81 K. S. K. J. in predsednici Mariji Lokar, ki je poskrbela za tako lep pogreb moji nepozabni in ljublje ni hčeri. Hvala tudi vsem drugim ki so mi bili v pomoč za časa žalosti in ki so rajnico spremili k večnemu počitku. Tudi se lepo zahvaljujem vsem, ki so darovali prekrasne vence.
Pokojnico priporočam vsem v molitev in blag spomin. Tebi ne-^»ozabljena mi hčerka pa bodi rahla žemljica; saj počivaš poleg svojega dragega očeta. Večna luč naj ti sveti! Na svidenje nad zvezdami !
Žalujoči ostali:
Frančiška Volk, mati, Friderik in Albert, brata, Marija in Frančiška, sestri.
V Pittsburghu, Pa., dne 29. junija 1916.
i®«*!!
V PITTSBURGU.
SPREJEMAMO DENAR'NA ULOŽKE IN PLAČUJEMO OBRESTI. — ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE ODPOVEDI. INOZEMSKI ODDELEK BANKE.
Zdaj pošiljamo v staro domovino pod garancijo
100 KRON ZA $14.00
POZOR: Denar pošiljamo v kraj brez posredovanja drugih barik. Denarne pošiljatve za slovenske kraje izplačuje v našem imenu ljubljanska podružnica C. KR. PRIV. KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN OBRT NA DUNAJU.
THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK
CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST.
PITTSBURG, PA.
Pišite po tiskovine za pošiljanje denarja v stari kraj. Kuverte in papir Lastno poslopje.	Vam pošljemo takoj brezplačno na Vaš naslov.	^^
3SSS1
Hrt«««
»P.I31S.U1 Srnin«
■MMtBMuSnttB
i^MWUlfiBMCIlt MOlMlGetoBOg I
ODDMBOfCRCroi
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Chicagu s tem uljudno naznanjam, da sem vsled bolehnosti prodal svojo dosedanjo obrt rojaku
Frank Keržičniku stanuj očem u na 1900 W. 22. Str., Chicago, 111. in ga vsem prav toplo priporočani, ker sem prepričan, da bo moj naslednik izvrševal to obrt v popolno zadovoljnost strank. Zaeno se zahvaljujem tudi za dosedaj meni izkano naklonjenost.
V velespoštovanjem
Martin Kremesec.
Kakor iz tega naznanila razvidno, sem podpisani te dni kupil konja in voz od našega slovenskega ekspresmana Martin Kre-mesca. Vsled tega se tudi jaz toplo priporočani za cenjeno naklonjenost vsem rojakom iz našega mesta. Obrnite se name kadar se selite, kadar potrebujete premog ,ali drva, jaz Vas bom pošteno in solidno postregel. Svoji k svojim!
Z velepoštovanjem
Frank Keržičnik,
1900 W. 22. St., Chicago, 111. Telefon: Canal 80.
(Stanujem v hiši, kjer ima rojak Martin Nemanich gostilno.)
Boj za življenje.
V LEKARNAH
CENA $1.00
Boj za življenje, ostrejši vsak dan, je škodljiv, ako ne pogubonosen, mnogim ljudem, ki pozabijo nase, postanejo brebrižni in zanemarijo svoje telo in zdravje. Posledica takega življenja je, da je človek popolnoma izčrpan. Temu potem sledijo nerednosti prebavljanja, duševna potrtost in fizična onemoglost. Človek v takem položaju si mora takoj pomagati in pravilno je, ,da brez odloga uživa
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
To sredstvo spravi v pravi tir in gibanje prebavljalne organe, ki opešajo vsled prenapetega dela ali iz drugih razlogov, z rednim čiščenjem nečistoče iz droba; s tem
izboljša apetit, regulira prebavnost, prepreči zabasanost, odpravi zapeko in pokrepča telo.
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino regulira delo prebavljalnih organov. Uživajte to vino, kadar občutite
izgubo apetita, slabost po jedi, napenjanje črev, smrad iz ust, nečist jezik, koliko in krče, zapeko, obledelost, nervoznost, in telesno slabost.
To vino vam zagotovi pokrepčevalno spanje in moč, da lahko opravljate svoje delo vsak dan.
Stari ljudje bi morali imeti to zanesljivo sredstvo vedno v hiši za redno uživanje. Ženske, ki trpe na glavobolu in na drugih neprilikah, bi morale poskusiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
" Proti revmatizmu, bolečinam v križu, ncuralgiji, otečenim udom in otrplim zgibom se poslužite Trinerjevega linimenta. Mišice, oslabljene vsled dela, je treba drgniti s Trinerjevim linimentom. 1 Cena 25c in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in 60c.
Jos. Triner
Izdelovalec 1983-39 s. ashland avenue
chicago, illinois
4823485353235323532353235323535353234823532353234823535353534823485353535323304823482323235323480002
010001234823532302000123480101010201000053234848485353234853482323234823482331000102020048232323485301238923234823
GLASILO K 8. K. JBPNOTR- 5. JTOIJA 1916.
FRIDERIK BARAGA,
prvi slovenski apostolski misijonar in Škof med Indijanci ▼ Ameriki.
SpUal Dr. LEON VONČINA, profesor bogoslovja ▼ Ljubljani.
le eno omenimo — kakor je kaj malo pomagalo imenitnemu služabniku božjemu, sv. Janezu Kri* žanskemu, ki je večkrat Boga prosil, naj mu da umreti v tafefem kraju, kjer ga čisto nobeden ne pozna: ravno tako malo more tudi pomagati prečastitemu rajnce-mu škofu Baragu njegova resnična želja in volfla, da bi se po njegovi smrti o njem molčalo. Saj rii mogoče ubraniti, da bi se ne razširjal prijeten duh zale vijolice, naj bo še tako skrita.
Take misli že so nam pripomogle, iznebiti se zadrege, v katero nas je rajnki škof sam pripravil: toliko lože nam je pa popolnoma izginil še zadnji pomislek v tej zadevi, kolikor večjo veljavo imajo besede našega Božjega Gospoda in Zveličanja, ki smo jih temu Spisu postavili na čelo. Luč žive vere, trdnega zaupanja in goreče ljubezni do Boga in bližnjega, luč lepih krščanski-h sploh in posebno duhovskih čednostij, ki je tako milo, taHo dobrotno in blago-vito svetila v Baragovem življenju, ta luč se ne sme staviti pod mernik, ampak treba jo je staviti na svečnik, "da sveti vsem, ki so v hiši," da sveti krščanskemu ljudstvu sploh, posebno pa kr-ščanskt mladosti in služabnikom svete cerkve, duhovnim pastirjem ; vsem, vsem je Baraga izvrsten vzgled pobožnega krščanskega življenja in prijetna podoba moža po volji božji. Treba je pa še zlasti našim časom na syetnil-niku take luči, katera nam sveti v Baragovi delavnosti.
Kolikor bobj se napenjajo vse sile v pospeh splošne blagovitosti, toliko manj je prave blagovitosti in zadovoljnosti v družabnem in družinskem življenji; kolikor večji šum o vsestranskem napredku, toliko manj pravega jedra, toliko manij tistega okusnega in zdatnega sadu, kateri v resnici pripomore k splošni sreči in zadovoljnosti, po katerem samo se da spoznati drevo pravega napredka.
Takemu, sicer silnemu In Šumečemu, pa praznemu in puhlemu napenjanju nasproti bomo pred očmi imeli moža, kateri brez plače, brez kakoršne-koli gotove pomoči se prikaže s svojo romarsko palico in z brevirjem v roki v groznih pustinjah, v pragozdih indijanskim divjakom. Pa kamorkoli pride, kjerkoli ostane, tam gine-jo temne in mrzlotne megle mali-kovalskih vraž, gozdi se jasnijo, pustinje se v prijetne kraje izpre-minjajo; lepo omikano družbeno življenje -je povsodi sled blagovi-tih njegovih stopinj. Komaj preteče trideset let v taki tihi, pohlevni delavnosti, že ni več poprejšnjega divjega indijanskega sveta; umaknil se je novemu olikanemu krščanskemu okraju, ki ima svojega prvega lastnega škofa. To je sad tistega prayega napredka, v katerem se je vedno razodevala, se razodeva, in se bo do konca sveta razodevala moč svetega križa.
Mož pa, ki je v tej moči, in edino v moči svetega križa izpreme* nil pust in prej neznan indijanski svet v škofijo, kateri je on bil prvi škof — ta mož je naš Baraga. In ravno, ker (je naš, gre tudi nam, staviti spomin njegovemu imenu in njegovi delavnosti, ki je bila toliko slavna za predrago našo domovino, toliko blagovita za puste kraje, v katerih je on novo škofijo ustanovil, in ondi postavil škofovski sedež, ki ga je (kar nam v naše veliko veselje časniki ravno kar poročajo) po njem podedoval prečastiti naš rojak, gospod Ignacij Mrak, naslednik apostolske Baragove gorečnosti, pa tudi naslednik tiste ljubezni, s katero so Indijanci rajnega škofa Baraga imenovali svojega očeta.
Toliko v opravičenje tega našega dela, katero sicer ni po volji prečastitega rajncega škofa Baraga, pa se prav dobro ujema z besedami velicega cerkvenega u-čenika, svetega Gregorija papeža, ki pravi: "Tako očitno bodi tvoje delo, da bližnjim ž njim da-ješ dober vzgled, po namenu pa, po \katerem iščeš Bogu samemu dopasti, vedno želiš, da ostane skrito."
Kar zadeva vire, iz katerih smo popisujoč življenje in delavnost blazega apostola IndUanov zajemali, pač ni treba opominjati, da
Predgovor uredništva.
Letos, dne 29. junija je poteklo 119 let, odkar se je rodil v do-berniški župniji na Dolenjskem nepozabni nam Friderik Baraga, prvi slovenski apostolski misijonar in prvi slovenski škof v A-meriki. Baragovo ime in plemenita dela bodo ostala zapisana še pozna stoletja v zgodovini Slovencev osobito pa še v zgodovini naših ameriških Slovencev in v a-meriški zgodovini Severozapada; saj so našemu pokojnemu škofu Baragi v počast imenovali Američani cel okraj (County) in sedaj se lepo razvijajoče . mestece Baraga v gornjem delu države Michigan.
Že ko smo lansko leto meseca nov. pričeli priobčevati životopis pok. slovenskega apostolskega misijonarja Franc Pirc-a, smo o-menili, da sledi njegovemu živo-topisu, — životopis škofa Friderik Baraga. Ta životopis je morda že marsikdo čital v starem kraju, saj je izšla 1. 1896 v Celovcu od Mohorjeve družbe že II. izdaja tega dela. LTpamo, da bodo naši cenjeni naročniki ta životopis sedaj, ali po preteku 20 let zopet z veseljem čitali in zasledovali. Važni dodatki k temu živo-topisu sledijo kasneje; povzeli jih bomo iz knjige: "Life and Labors of the Rt. Rev. Frederic Baraga, First Bishop of Marquette, Mich." Spisal Rev. Ver-wyst. Tiskala tiskarna M. H. Wiltzins & Co. v Milwaukee, Wis. 1. 19(K). —- Pri tem nam bo tudi služila krasna knjiga našega rojaka Dr. Anton I. Rezeka, župnika v Houghton, Mich. "History of the Diocese of Sault Ste Marie and Marquette. Vol. I. izdano 1. 1906.
Vsak ameriški Slovenec bi moral do cela poznati zgodovino in delovanje našega najbolj slavnega ameriškega Slovenca, pok. škofa Friderika Baraga; vsled tega prosimo cenj. čitatelje, da naj ta životopis marljivo zasledujejo.	' 1 • • •
Predgovor pisatelja.
"Tako naj sveti vašrf luč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela, in caste vašega Očeta, kateri je v nebesih."
Mat. 5. 10.
Ko smo namerjali popisati in razglasiti življenje in delavnost blazega apostola Indijancev, prečastitega ranjega škofa Baraga, bili smo, da kar naravnost izrečemo, v precej veliki zadregi. V to zadrego nas je spravil sam prečastiti naš škof blazega spomina z nekim pismom, v katerem svoji sestri, rajnci gospej Amaliji Gre-seljnovi 1856. 1. med rugim to-le piše: "Zvedel sem, da ima po moji smrti na svetlo priti popis mojega življenja. Še tega se mi manjka! Ali mi mislite podaljšati in pomnožiti moje trpljenje v vicah? Zarotujem te pri presve-tem imenu Jezusovem, da vržeš v ogenj vse, kar bi utegnilo služiti v dosego tega namena. Gorje
tebi, ako tega ne storiš---
in ako mi koj ne sporočiš, da si res vrgla vse v ogenj".
Po takem nedvomljivo resnobnem in določnem povelji se je nam samo po sebi sililo vprašanje: Kakšno veljavo ima pravica, ki jo ima sleherni do samega sebe, in po kateri je prečastiti škof Baraga s toliko resnobo želel in tirjal, da po smrti tudi njegov spomin in njegovo ime v grobu zakopano leži, proti tisti pravici, ki jo ima samo njegova domovina, ampak tudi krščansko-katoli-ški svet in cerkvena zgodovina do njega? Ali se res nikoli in nikoli in nikakor ne sme nasprotovati želji in volji, ki jo je v omenjenem pismu tako določno in resnobno izrekel? Odgovor na ta in enaka vprašanja nam ponuja življenje nepozabljivega našega Baraga, katero se je, kakor bomo videli, vseskozi vrtelo okoli tiste prave ponižnosti, okoli tistega popolnega zatiranja ljubezni do samega sebe, po katerem je vedno samemu sebi umiral, da bi bil lože živel edino za Boga in za bližnjega. Ob tej ponižnosti, ob takem zatiranju samega sebe ni samo ves čas svojega življenja nikakor mogel trpeti lastne hvale, ampak gnala ga -je ta ponižnost poskrbeti, da bi se tudi po njegovi smrti ne dajala hvala njegovemu imenu in spominu. In od tod njegovo že omenjeno pismo.
Pa — da iz življenja svetnikov
so popolnoma zanesljivi. Služila so nam v ta namen pisma prečastitega škofa do njegove sestre r&jnce Amalije Greseljnove in njegova poročila, ki jih je pošiljal dunajski Leopoldinski družbi; ta smo večjidel razglasili ta^ ko, kakor jih je prečastiti, škof Baraga sam pisal, nekoliko zato, ker so v mnogem obziru prav mikavna, nekoliko pa zato, da se ta zanimiva poročila ohranijo tudi v našem domačem jeziku. Zastran pisem pa, ki jih je prečastiti škof svoji sestri pisal, moramo si res v srečo šteti, da smo jih imeli v rokah in nekatera prepisali, & preden so bila v ogenj vržena, kar je bil škof Baraga svoji sestri u-kazal v pismu že prej omenjenem ; sicer bi nam nikakor ne bilo mogoče, prav in primerno naslikati Baragovo podobo, ker nam ravno ta pisma odkrivajo vso lepoto njegove duše in milo čistost blazega njegovega srca, ter nam ga pred oči postavljajo v letih njegove mladosti.
Naj tedaj denemo na svetilnik luč Baragovega življenja in apostolske njegove delavnosti,da vsi, katerikoli jo vidijo in katerimkoli bode svetila, časte Očeta, ki je v nebesih. V nedeljo prsvetega Imena Je-sovega 1869.
Pisatelj.

Pok. škof Friderik Baraga.
1. BARAGA V OTROŠKIH LETIH.
Dobra, krščansko-pobožna mati je prvi in najimenitnejši dar, ki ga človek sprejeti more od Boga, delivca vseh dobrot. Še preden o-trok luč belega dneva ugleda, že dobra pobožna mati obrača vse svoje misli, vse svoje želje in vz-dihljeje na to, da ga Bogu izro-čuje, in si s trdno, blago voljo prizadeva, dar, ki ga v svoje neizmerno veselje pričakuje od Boga, varovati in oskrbovati vedno s tisto hvaležno ljubeznijo in zvestobo, katera je že sploh po volji neskončno svetega in modrega Stvarnika prirojena maternemu srcu. In ko ljubljenca svojega srca v naročje dobi, ko vidi in gleda, kako se čedalje bolj njegove dušne moči razvijajo, ko v ne-izreklivo svoje veselje zasliši prvo besedico iz ust svojega otroka, nima dobra krščanska mati lepše in večje skrbi, kakor da posvečuje svojega otroka sploh v čast in v hvalo trojedinega Boga; iz njenih ust se pokladajo otroku na ustnice presveta imena: Bog Oče, Bog Sin, Bog sv. Duh, Jezus in Marija; v njenih rokah se sklepajo in povzdigujejo otročfle ročice k trojedinemu Bogu, k Materi Božji Mariji in k angelu vari-hu; iz njenega srca se izlivajo v mehko, voljno in pripravno otročje srce čutila svete pobožnosti, svete ljubezni, svetega strahu božjega. In ta blaga, zveličavna čutila, ki jih srečni otrok dobre pobožne matere že seboj prinese na svet, dobe ob neutrdnem oskrbovanji mile materine ljubezni močne in čvrste korenine v globoči-ni otročjega srca; naj tudi s časom sive, mrzlotne megle dvom-ljivosti in nevere um in srce za-grinjajo, naj razsajajo silni viharji strasti in podirajo prijetne in blage rastline, ki so poprej zaljšale mlado nedolžno srce: korenine semena, ki ga je v resnici pobožna mati otroku vsevala v srce, se z lepa ne dajo popolnoma izrovati in ukončati.
(Dalje prihodnjič.)
Mož, ki nima zaupanja v svojo zmožnost, nikdar kake stvari popolnoma ne dovrši.
•
Ni čuda, da se ženski spol tako bori za enake pravice. — Kadar umre kak mož, dobi njegova boljša polovica po postavi samo eno
tretjino njegove zapuščine. •
Neumna kokoš kokodaka opoldne veselja, ker je zlegla jajce, kojega bo farmer použil ocvrtega že za večerjo.
Ali Boga Stvarnika res ni treba?
Olikanim slovenskim krogom Spisal:
t ANTON BONAVENTURA
škof.
V Ljubljani: 1906.
(Nadaljevanje.) Ali bi ne bilo bolj znanstveno, ko bi bil rekel "ker se hipoteza o praploditvi protivi vsem prirodo-znanstvenim dokazom, življenja pa v nekem času na zemlji ni bilo, marveč se je začelo pozneje, moramo sklepati na nadsvetovno stvariteljsko moč, ki je tvarini življenje podelila, in zato znanost sama zahteva, da priznamo Boga Stvarnika." Kaj ne, to je zahteva točne znanosti? Vsaj se sme to ime dati edino trditvi, ki dosledno izhaja iz nepobitnih dejstev; n^ more se pa trditi, da je zahteva točne znanosti, o hipotezi, katera se vsem dejstvom naravnost protivi.
Od kod torej življenje? Današnja točna znanost takole odgovori :
1.	Znanosti je prvi vzrok orga-ničnega življenja tudi še dandanes popolnoma skrivnost;
2.	izjalovili so se vsi poskusi, razlagati ga mehaničnim načinom kot učinek kemično - fizikalnih
Sil;
mora se torej priznati neka višja moč, ki kemično - fizikalne sile nadvlada, da služijo višjim zakonom ;
4. ta moč se je pri prvem začetku organičnih živih bitij morala spojiti z neorganično tvarjo, da je prve organizme proizvedla; to se je moglo dogoditi tako, da jo je Stvarnik onda v tvar nadodal, ali pa, da jo je pri prvemu stvarenju v neorganično tvar položil, iz katere se je pojavila in razvila pod nam nepoznanimi pogoji in ob času, kakor ga je Stvarnik določil, ter je provzročila prvo življenje; oba načina sta po sebi v soglasju s sveto vero in razodenjem Božjim.
2. Raznovrstnost življenja.
Kako mnogovrstno je življenje! Imamo dvoje velikanskih kraljestev, rastlinstvo in živalstvo; v o-Hojein premnogo vrst in plemen, ki se zbirajo v družine, rede, razrede in oddelke. Kako so pa vse te razne vrste nastale? ali so tako vstvarjene, kakor so sedaj, ali so se morda tekom tisočletij razvile iz ene ali več prvotnih oblik?
Pri odgovoru na ta vprašanja s ene sme prezreti paleontologijo, katera nas vodi po raznih skladih zemlje od sedaj pa nazaj do najsta rejših in pokazuje povsod na nekdanja živeča, sedaj izmrla živa bitja iz rastlinstva in živalstva. Odgovor na stavljena vprašanja nam mora tudi te ostanke pojasniti.
Zato bomo pa pogledali, kaj nam dokazuje moderna znanost a) o raznih izkopinah iz zemeljskih skladov, b) je li veljava razlaga Darwinova o postanku raznih vrst in c) kaj naj sodimo o moderni razvojni teoriji.
a) Kaj pravi paleontologija?
Pred postavljam, da je čitate-ljem znano, kako nam zemlja sama svoj hiter, silovit ali počasen miren razvoj pripoveduje po naravi raznih skladov, ki jih nahajamo na raznih krajih zemlje in ki na več krajih eden nad drugim leže. V teh skladih se pa nahajajo okamenele rastline in živali, katere so v istem času živele in sicer te okamenine slede po nekem gotovem zakonu. Čujmo samo rezultat, ki ga je znanost do danes dosegla :
1.	V najstarejših skladih ni nobenega sledu kakega življenja; vendar se pa ne more natanko določiti meje, kdaj se je življenje začelo ;
2.	organizmi se ne pojavijo vsi ob enem; vendar pa ne smemo sklepati, da so ravno ob onem času nastali, v katerem se pojavijo;
' 3. nekatere skupine organizmov se pojavijo hipoma in sicer popolno dovršene in na visoki stopinji irazvoja, ne da bi se iz ostankov v prejšnjih skladih moglo sklepati, da so bile že poprej, akoravno v manj razvitem stanju; I 4. okamenine živalstva iz naj starejše dobe nam predstavljajo že vse štiri tipe ali obrise, v ka-koršne sedanje razvrščujemo;
5 kolikor bolj se v skladih približujemo našemu času, v toliko bolj podobni so razni organizmi današnjim oblikam;
I 6. nekatere skupine organizmov so bile poprej mnogo bolj razvite od današnjih;
7.	v starejših skladih se nahajajo kolektivni tipi, v katerih so združeni znaki raznih poznejših skupin;
8.	v zgodovinskem razvitku organizmov se pojavi človek najbolj kasno ,on je prišel na svet prav najbolj poslednji.
Kako naj se razlagajo ti pojavi vedno novih vrst in sicer zmiraj bolj popolnih in^našim vrstam zmiraj bolj sličnih? Ali je verjeten poskus Darwinov? verjetna moderna razvojna teorija? Ali so vrste zmiraj stalne in se nobena v drugo razviti ne more, marveč se mora zahtevati, da je v vsakem času vsako novo vrsto Bog naravnost provzročil ? Kaj pravi zna • nost ?
b) Ali ima Darwin prav?
(Katol. Obzornik 1905, str. 38 sqq. (Remec); Lehman Philosop-hie, Bd. II. pag. 89. sq., 265. sqq.; Gutberlet, der Mensch; Naturphi-losophie; posebno Wasmann, die moderne Biologic.)
Darwin razlaga razvoj vseh vrst iz maloštevilnih praoblik, mo goče, da tudi iz ene. Oft je iz raznih vrst po umetnem izboru vzgojil zvrste (Abarten); o prirodi pa trdi, da je po prirodnem plemenskem izboru proizvedla vse razne rastlinske in živalske vrste. Raz- bolj podobne, kolikor se jim po
času bolj približujejo. 1 Vprašamo se: ali so mar silne
c) Ali naj se stalnostne teorije držimo?
Darwinizma se plašimo, ker gre
tako daleč, da taji Boga in dušo in večnost. Zato zametujemo Dar-winizem tudi iz bogoslovnega in modroslovnega stališča, saj je bogoslovno in modroslovno dokazano, da je Bog Stvarnik, da je duša, da je večnost. Videli smo, da nas do teh resnic vodi tudi priro-doslovno razmotrivanje o početku sveta in o početku življenja na njem.*
Zato se nam pa tudi zdi, da ozir raznih vrst v rastlinstvu in živalstvu ne bi smeli odstopiti od stalnostne teorije, to je, zdi se, da moramo trditi, da so vse sedaj obstoječe vrste stalne, nespremenljive, in ravno take, kakor jih je vstvaril Bog. Zdi se, da tako zahteva sveto pismo; pa tudi izkušnja v prirodoznanstvu nam v naši dobi ne pokaže ne enega prehoda iz ene vrste v drugo ali v kako novo.
Ako pa pogledamo nazaj v zgo-. dovino zemlje in njenih skladov, kakor smo storili zgoraj str. 24. *(l-8) a), se nam mora čudno zdeti, da nahajamo o početku sicer skoraj vse razne glavne oblike rastlin in živali, toda le v manj popolnih zastopnikih; potem pa nastopijo v raznih novejših skla-■dih popolnejše oblike kar hipoma; te oblike so današnjim toliko
voj se je takole godil: prvotne o-blike so se preveč razplodile, zmanjkalo jim je hrane in sploh katastrofe ob koncu raznih geolo-pogojev življenja, zato je nastal škili dob prejšnje organizme poboj za obstanek, v katerem so o- pol noma uničile in je ob začetku stali oni pozasemzniki, ki so bili vsake nove dobe Bog popolnejše bolje razviti in so torej zmagali oblike iz novega vstvaril, ali pa bi in ostali v življenju. Ta obstanek se moglo in morda moralo trditi, boljih zvrst v boju imenuje Dar-! da so vse te zaporedje oblike so-won prirodni plemenski izbor. Ti rodne in so se poznejše iz poprej-preživeli posamezniki so na po-jšnjih razvile? tomce prenesli le ona svojstva, i Ali se sme tako odgovoriti? Ka-katera so se v boju za ostanek tera veda naj tukaj določuje? Go-koristna pokazala. To podedova -! tovo da prirodoslovna. Vsaj je nje v boju za obstanek se je nada- njena naloga raziskavati dejstva, ljevalo skozi brezštevilno rodov;! ki so dana in potem iz teh dejstev ker so se pa koristna svojstva te-! izvajati zakone, po katerih so se kom dolgih časov nakopičevala, j vršila. Na njo ne spada vpraša-se je prvotna oblika zdatno spre- j nje, odkod početek svet in odkod menila. To podedovanje in spre- j početek življenja: na to odgovar-minjanje je pa provzročilo nove ja modroslovlje, da je početek vrste, ki so bile od pvotnih jako sveta in njegovih razvojnih sil, različne in se nam dozdevajo bit- kakor tudi početek vsega življe-no različne, kakor da bi si mogle nja od Stvarnika, biti sorodne.	Ne more pa modroslovlje pove-
Taka je Darwinova teorija v dati: kdaj se je življenje začelo, najglavnejših obrisih. Zoper to te-! koliko živih organizmov je bilo s orijo so posebno modroslovci, ker početka, in po katerih zakonih so razlaga se ves razvoj mehanično! se organizmi razvijali v razne rein popolnoma slučajno samo vsled, de, družine, plemena in vrste; na zunanjih raznih povodov. Pa tudi ta vprašanja mora in more odgo-prirodoslovci jo zametujejo s svo- voriti le prirodoznanstvo in sicer jega stališča, v kolikor se trdi, da ono trezno, ki se zaveda svojih ona sama zase zadostuje za do- dolžnosti in svojih meja, ne pa o-voljno razlago vseh vrst. Vsaj so no, katero stoji na predpostavi, ravno ona svojstva, po katerih; da se do osebnega Boga priti ne se razlikujejo vrste, sama po sebi sme, da se mora torej ves razvoj indiferentna in boju za obstanek razlagati mehanično, poedincu nič ne koristijo, zato jih No, kaj pa je prirodoznanstvo pa tudi prirodni plemenski izbor 0 teh treh vprašanjih že dogna-ni mogel vzgojiti. Pa tudi paleon- 10? Precej.
tologija Darwinizma ne podpira, 0 -asu S€ njg posebno "točnega ker se nikjer ne nahajajo oni pre- ne ve I)o zadnjega časa se je tr-hodni obliki iz ene vrste V drugo, lliIo> da se prvo življenje poka-katerih bi pa moralo biti neizmer-j že v kambričnih skladih; sedaj no število, vsaj se je spreminjeva- pa se je p0 daljšem raziskavanju nje vršilo polagoma skozi mnoga j dokazalo, da se^je življenje še po-stoletja. Rastlinstvo in živalstvo prej
namreč starodavnih časov spada y ko,ikih prvotnih praoblikah ravno tako kakor današnje v ra-;sp je pa za-eloT Prav verjetna je zne določene sestave razredov, re- hipoteza in z limogimi dokazi u-dov, družin, plemen in vrst.	temeljena, (Wasmann, Biologie,
Ni čuda, da se Darwinova hi- j pogebno str. 204—273.), da so se-poteza zmeraj bolj in bolj opušča, | danje sistematične vrste enega ter jo prirodoslovci ostro pobija-, p]emena niej seboj sorodne in tujo. Dr. Driesch piše v listu Hio- [ tjj sorodne z geološkimi nižjimi o-logisches Zentralblatt" 1. 1902, j^kj istega plemena; tudi za razna plemena ene družine je že precej dokazov, da so si sorodna -in i-majo v geoloških dobah isto steblo, iz katerega so se razdvojila. Kolikor pa više stojimo, toliko manj dokazov imamo za tako sorodnost in zdi se, da so najvišji oddelki organizmov zares prvotni. Tudi bi se mislilo, da v razvoju vseh sedanjih vrst iz nekoliko prvotnih organizmov so si sledile
str. 182: "Za razumnike je Dar-winizem vže zdavno mrtev; kar se zanj še spregovori, to je le pogrebni govor po načelu: de mor-tuis nihil nisi bene in s priznanjem, da je nezadosten."
Le Haeckel in njegovi pristaši razvijajo in zagovarjajo Darwini-zem, katerega so pa še na obe strani raztegnili: na začetek življenja in do človeka. Haeckel je za svojo hipotezo strastno zavzet in jo sku-i bolj dolge stalnostne in krajše raz ša podpreti posebno z "biogene- vojne dobe. Sedaj smo v stalostni tičnim zakonom", o katerem po- j dobi, zato ne opazimo v sistemati-zneje nekoliko besedi; toda sku- čnih vrstah nobene bitne izpre-ša jo podpreti tudi kar naravnost membe.
s prevarami. Že kot mlad duhov- takj descendenčni teoriji na-nik sem se po potrebi tudi s to gjj|a sedaj večina resnih prirodo-stroko pečal in že onda sem čital j znancev in išče tudi vzroka za tak dokaze, da Haeckel v svojih ob- L^^ za tako descendenco. Sa-risih predmetov ni načrtal natan- mj zunanji vzroki nikako ne začno, ampak da je obrise tako po-| dostujejo, ampak zahtevati mo-pačil in priredil, kakor je bilo za j ramo pmj vsem notranjih vzro-njegove hipoteze ugodno. Dokaze koy takemu razvoju; saj zunanji za to čitam zopet v " Katoliškem; vzroki sami po sebi ne bi mogli Obzorniku". (Leto 1905, str. o2.) j razvoja spodbuditi in izvršiti, a-
Zato se s Haeckelnom ne pečaj- j ko v organizmu samem ne bi bilo mo posebej, pa tudi Darwinovejza to pripravnosti in sposobnosti descendenčne teorije se ne more- in nagnjenja. Kakošni so ti vzro-mo okleniti, ker nikakor ne zado-|ki, to naj raziskuje prirodoslovna
stuje.
i znanost.
(Dalje prihodnjič).
Izhaja vsako sredo.
Lastnin* Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih
__državah ameriških.___
Uredništvo in upravništvo: 1951 West 22nd Place, Chicago, EL Telefon: Canal 2487.
Naročnina:
Za flane, na leto.............$0.60
Za nefilane.................$1.00
Za inozemstvo..............$1.60
officialTorgan ==
of the
GRAND carniolian SLOVENIAN catholic union
__ef the
UNITED STATES OF AMERICA
___Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slo-
venion Catholic Union of tha __United States of America.
OFFICE*
1961 Wast 22nd Place, Chicago 111.
__Phone; Canal 2487._
Subscription rate:
For Members, per year........$0.iJ
For Nonmembers............$1.00
For Foreign Countries........$1.60
»31
Pred vojno z Mehiko.
Ivo je zloglasni vodja mehiških band i tov, general Villa napadel pred nekaj meseci ameriško obmejno mestece Columbus, se je lotilo ameriškega ljudstva skrajno ogorčenje. Zagnal se je po deželi maščevalni klic nad tem bandi-toni in njegovim pristašem. Kma-i ljudstvo, lu zatem je odposlala naša vlad^ 12.000 mož močno armado na mehiško ozemlje, ki z velikim naporom in zaman zasleduje kralja mehiških banditov, — gen. Villo. Ta kazenska ekspedicija je stala našo državo že dovolj denarja in
se udari v Meliiko in naredi že tako dolgo zaželjeni mir. Že tri leta neprestano vladajo v Mehiki tako neznosne razmere, da se moramo sploh čuditi, čemu je naša vlada vse tako mimo gledala. Mehikanci so ropali in morili mirne ameriške naseljence v Mehiki, ter plenili njih domovja in živino. Klanje in banditstvo je bilo tudi med domačini v Mehiki na dnevnem redu. Saj se je čitalo, kako so banditje ropali vsepovsod, kjer je bilo kaj dobiti, celo cerkvam* in duhovnikom niso prizanašali, oskrunjevali so žene ter dekleta, kakor kanibali in divjaki. Sedaj je pa prišla ura plačila za to nečloveško početje.
Niti dvomimo ne, da "ne bodo Zedinjene države že tekom dni napovedale Mehiki vojne. Vlada ima sedaj za mehiško mejo pripravljenega že 70.000 mož vojaštva ; v slučaju vojne in hude sile se bo spravilo pod orožge od 250.-000 do 500.000 prostovoljcev; to število pa že nekaj zmore, ako u-poštevamo, da ima Mehika samo 84.000 vojaštva in samo 5 torped-nih čolnov brez kake večje bojne ladje.
Do občutne kazni in zasluženega plačila mora enkrat priti, katero iščejo že 3 leta krvoločni Mehikanci, — to plačilo bode pa zanje velikega pomena, ker šele potem bode menda v Mehiki zavladal pravi mir, kakoršnega si želimo mi in tudi mehikansko
Hughes in Roosevelt.
Ko se je vršila začetkom minulega meseca v Chicagu narodna republikanska konvencija in ko-vencija progresivcev, smo z zani-
tlovol i človeških žrtev	pri HHP
i i„ • i,,__i manjcm pričakovali koncem izid
vsem leni se do danes ni dosegla i. . * . ...	, ...
...	,	istih. Republikanci so postavili
zaz« ljenega uspeha.	.f.	*
Xecuveni škandal, ki se je pri- ! P™hedniskim kandidatom Chas. 21. junija t. 1. v Carri- ^ Hu-hesa' P~&resivc» P}1 biv-
republi-kanci, ne kot prdgresivci in ne kot demokratje mislimo, da
bo izvoljen meseca novembra letos republikanec Charles Evans Hughes prihodnjim predsednikom ZediHjenih držav. Pomisliti je treba pri tem, da bo napela sedaj republikanska in progresivna stranka vse sile, da pride njen kandidat do zmage; osobito bo pri tem dosti pomagala agitacija Roose-velta za Hughesa.
Voditelji republikanske in progresivne stranke obsojajo najstrožje sedanjo demokratsko vlado prvič vsled velikega deficita v državni blagajni, drugič pa vsled čudne politike z Mehiko. Glavna točka obeh teh strank je pa pripravljenost in zadostna obramba Zedinjenih* držav. Kar se tiče glede Mehike, moramo priznati, da je bila vlada v Washingtonu dolgo časa slepa, ker je puščala, da so mehiški banditje zadnja tri leta morili mirne Američane ob meji in opustoševali njih domovja Kmalu po odstopu bivšega mehiškega predsednika lluerta se je samolastno proglasil predsednikom mehiške republike - general Carranza. V oktobu 1. 1915 so ga pa Zedinjene države potrdile in priznale predsednikom, kar je bila največja napaka naše demokratske vlade. Kako hvaležnost izkazuje sedaj preds. Carranza in njegov pristaš Villa ameriški vladi vsled tega, razvidno iz neprestanih homatij in morda celo iz preteče vojne med Mehiko in Ze-dinjenimi državami.
Izvoz farmerskilt pridelkov.
z:iiu, kjer "so -Mehikanci' iz ZaS«le | ;e^J1>r^lsedn_ik1a streljali na Pershingovo vojaštvo in umorili več naših konjenikov je
Poleg nekaterih ameriških to-narjev in veleindustrijcev trpijo vsled sedanje evropske vojne tudi ameriški farmerji veliko. Vzrok je pripisovati omenjenemu prek-morskemu tovornemu prometu in
Slednja stranka, koje ustanov- povišanji* tovornme.
Ameriški farmerji pridelajo
j vsako leto več pridelkov kolikor
nik in oče je Theodore Roosevelt
,	j	a! ! ni imela tudi letos pri svoji nomi-H
napotil predsednika Wilsona, da	k.mfMm« dosti sreče- s0 iih rabi na domačem trgu oso-
je p. slal mehiškemu predsedniku	ie Seleižita in bombaža; vsled tega
( arrarizi 6000 besed dolg ultima- nje*	kandidat Roosevelt je sele
.. ,i ,; - , • •», pred	kratkem od svoje kandida-!je ^ena gieuau, aa so spravi pit
iT' S" M J mehjska,P	ta ostalo blago v denar v mozem-
i ? ^ Zr^T^ fn7 S stranka seda nobenega predsed-!f	ž,t'> J" t™nhal f
deželi eiin preje uvede mir; v na-	, J.,tG A 1 lljtt , kupovale v mirnem času kaj rade
sprotnem slučaj bodo nastopile Hskega kamLdata n da ne ob-l £ yc	ko držayJ Uai.
Zedinjene države druge korake.	SATti * do našo o našim farmerjem mi-
Carranaa je poslal dne 30. m. m.i^T ^	/ 1 ^"Mijone .VrniliJone na leto. Glasom
državnemu departmentu od go- ^ČT^V^	L^^ *taJikc * leta
vor, kakoršnega ondi niso priča- l\"Sh«**>	republikansko J anie,.ifikl^
kovali. caranza zahteva v imenu," f^t ^^^ ^ "H i>laga $2,7 0,178.465; od te svote
Mehike odločno, da naj odpokli-
mokratje zopet ne zmagali, čejo Zedinjene države takoj svo-| Republikanski predsed. kandi- * ^^ je vojaštvo z mehiških tal. Gene- dat	-*e poslal dne 27. ju- "j
ral Pershing ne sme torej dalje X' 1 k<>lonelu Rooseveltu Podirati, pač r>a naj se isti vsled I ™led te"a zel° laskavo Pism0' v
želje Carranze takoj napoti tja, katere™ se zahvaljuje za ob
uit za polovico raznih fariuer-skih pridelkov.
Dasiravno se govori, da zavzemajo Zedinjene države prvo mesto na svetovnem industrijskem polju, so te države glede inozemskega tovornega prometa še daleč od zadej za drugimi evropskimi
;dkoder j.' prišel; 'v nasprotnem Ijubljeno pomoč pri bli™Jočih se slučaju bode mehiški general Tre- i javnih volitvah. Pismo se je gla-
vino napadel s silo ameriško ka- |s,1° sledec'e:
žensko e k špedicijo in jo bo pri-! ' Jaz zel° odobravam Vaše ee-i
moral, da se umakne.
(' m i -u.naviio in	v,;!nemu odboru progresivne stran-; ..	,
carranza navaja dalje, da m L r	1 ^	. parnikov m drugih ftrometnih na-
nip.r, i vlidn nikdar #lm*niii>i » kojem ste naznanili svoje	. , ° , 1 v .
njpgowi via ia nikdai dovolila!_______. *	-J prav, to pa le na doniaceni konti-
njeno pismo, poslano eksbkutiv-|dr!avami' Amerifiki kapitalisti'se neniu odboru	...... W zanimajo za gradi,o zeleznic,
'•ir-flni.1 mrlvilfih bmrlUnv l'*»v!ll,UI /M anierisKi naroa. iuu:t , v	.. ., .
I " 1 ,n meniskin nanaitov, Kei	.	država. Ker primanjkuje ameri-
iro-imelp svoio m^io dovoli Vl celite, da naj bi vladal med w.	1 ..J J
u o n.k ic svoje meje aovoij /.a-	.,skih tovornih p&rnikov za prek-
sii I10	Inasim ljudstvom samo ameriški , .	1
* a- - t i i morski promet, ne morejo naši Mfhiškt vlmlo nrpdliflpiii* tn eut 111 du" i — tudi \ asa stranka1. ...
3H.ns.va viaaa pieanaeuje tu-, ;sl. , .	, . farmerji 111 mdustnjci spraviti
di Wihonu da ip tedai dobrn vp je nnstjenja, da je nam .treba pri-:	J . . ,	U
11 vv 1 »»a "Hia.1 uomo \e-	, „	ivsega svojega blaga v denar-
del o raznih nemirih in obmejnih! Prav^Jenostl ,>n sicer v duševnem	J	v aenar'
napadih ko je uradno priznal m,Uamtl^nem in Carr.inzo predsedinkom mehiške ozin1'
republike. Mehika odločno zani- Jaz sem se °Pri.iel Predsedniške kuje, da je splch kedaj ščitila in kamPanje, ker sem prepričan, da podpirala svoje bandite.	mora naša stranka sestaviti in iz-
Da je prišlo v San Ysabel svo- PelJati P™vi program; vsled tega ječasno do masakre, je bil temu prav' da bomo delovali skupaj, kriv lastnik onega ameriškega ro-|da dosežemo naše začrtane ideale, va Watson.	" j ^ tem ste cenj. gospod pokazali
Mehika je po zatrdil« €arrance!z°Pet sv°je obeutke in koristno ]<ravočasno obvestila Washington-!'delovanje v prid Zedinjenih sko vlado o nameravanem nanadu držav' Delnjmo torej skupno in Vil le na mestece Columbus. " | združeni za našo narodno obram-Ameriško vojaštvo je udrlo v bo' za mir' resnico in pravico.
Parral navzlic prepovedi mehiške v Upam' da bora imel v kratkem
čast in priliko sestati se v Vami
vlade, torej se pripisuje Zedinje-n i m državam vzrok in posledice boja v tem mestu.
Zadnji čas je bilo na ameriškem ozemlju ubitih že 140 Mehikancev; morilcev se pa doslej še ni kaznovalo.
To so glavne točke v Carranzo-vi noti. Xa- glavna vprašanja, ali zahteve, označene v zadnjem Wil-sonovem ultimatumu se Carranza sploh ne ozira in iste niti ne omenja.
Predsednik Wilson bode sedaj predložil Carranzovo noto v kongresu in senatski zbornici, kjer se bodo ukrenilo potrebne korake za napoved vojne Mehiki. Ako napade Carranzovo vojaštvo Američane pod vodstvom gen. Per-shinga, tedaj bodo napele Zedinjene države vse svoje strune, da
osebno, ter ostajam s srčnimi pozdravi Vam udani
Charles E. Hughes."
Dne 27. junija t. 1. se je vršilo v Chicagu posebno zborovanje osrednjega odbora progresivne stranke; na tej seji se je skoraj enoglasno določilo in sprejelo tudi Charlesa E. Hughesa za svojega preds. kandidata. Zanj so glasovali delegatje iz 32 raznih držav, nasproti pa samo G držav in sicer Ida.. K., Mich., N. Car., R. I. in Utah. Tega glasovanja se niso udeležili delegatje države Fla., Mass., So. Carol, in Wash. To nam daje torej povod, la lahko že naprej trdimo, da se bo godila letos pri predsedniških volitvah demokratom bolj slaba. S popolnoma newtradnega stališča, ne kot
ekonomičnem'P1'^ vsled tega se je pa tudi to-jvornina pri pošiljanju blaga preko Atlantika zelo zvišala .
V mirnem času se je računalo za prevoz enega bušlja žita iz New Yorka do Liverpoola na Angleškem samo 4 cente; dandanes se pa računa 40e. Razliko pri tem mora trpeti naravno naš ameriški farmer. Največ škode imajo v teni oziru pridelovalci bombaža v naših južnih državah. V raznih skladiščih južnih obmorskih mest leži še več milijonov bal ameriškega bombaža. Domačih ameriških tovornih parnikov ni dovolj, da bi ta bombaž spravili preko morja; razni inozemski pamiki pa računajo za prevoz tudi visoke svote. Pred dvema letoma se je plačalo samo $2.50 tovornine pri eni bali bombaža, danes pa znaša tovornina Gkrat toliko, ali $15.00 pri bali.
Dosti se .je zadnji čas že govorilo in pisalo v ameriških trgovskih krogih, da naj poseže naša vlada vmes, da se bo našo trgovsko mornarico postavilo na času in potrebi primerno mesto. V kongresni in senatski zbornici se je o tem debatiralo že na dolgo in široko in povdarjalo vrednost povečanje naše trgovske mornarice. Kakor smo čitali se je nedavno sprejelo v resnici to predlogo in se je odobrilo nakup ozir. gradbo 400 novih ameriških to-
vornih parnikov. Poleg tega bode tudi naša vlada dajala domačim parobrodnim družbam večje podpore. Dalje se je na zadnji narodni konvenciji repubklikan-cev in demokratov sprejelo točko za povečanje ameriške trgovske mornarice, kar nam daje nekako zagotovilo, da se bo sčasoma ta nedostatek odpravil.
Znano je, da lahko ameriški trgovci in farmerji konkurirajo z blagom in cenami inozemskim trgovcem; žal, da jih pri tem ovira le nezadostno število domačih tovornih parnikov, ker morajo plačevati raznim inozemskim parobrodnim družbam visoke pre-vozninske cene.
Mi smo mnenja, da bodo Zedinjene države moralično primora-ne na vsak način zgraditi zadostno število tovornih parnikov, ker bq promet z inozemstvom še po vojni dolgo časa oviran. Koliko nemških, angleških, francoskih in drugih parnikov je bilo vsled vojne že potopljenih in poškodovanih! Kdaj se bo zgradilo zopet nove?
Da je Amerika daleč od zadej s to napravo, smo se baš zadnje mesece lahko vsi prepričali, ker se je poštni promet med Zedinjenimi državami in Evropo do cela ustavil. Iz Nemčije in Avstrije ustavljajo vso pošto Angleži. Že od 14. aprila t. L nismo dobili v roke kak starokrajski list, ali kako pismo. Če bi pa skrbele Zedinjene države za poštni promet same, ali če bi dovažale pošto iz Evrope na svojih lastnih parnikih, bi si Angleži ne upali ustavljati ameriške pošte.
Žrtev pokliea.
Dopisnik lista "The Chicago Daily News", Anton Czarnecki, ki se mudi že od izbruha sedanje evropske vojne na Poljskem, je poslal letos meseca marca svojemu listu zanimivo poročilo o u-smrčenju nekega zelo priljubljenega katoliškega duhovnika, ki je še pred eksekučijo zatrjeval svojo nedolžnost. Navedeni dopisnik pji-še o tem dogodku bolj podrobno sledeče:
"Odkar so zasedli Nemci v sedanji vojni tudi večji del ruske Poljske, se je ondi izvršilo že številno eksekueij; dosti izmed teh slneajev se bo med ljudstvom sčasoma pozabilo, pozabilo se pa ne bo tako kmalu cksekueije Rev. Frančiška Pruski-ja, katoliškega župnika v Lodzu, ki je bil nedavno v mestu Kutno obsojen na .snift vsled odloka vojaškega sodišča radi veleizdajc. Ta smrtna obsodba se je tudi izvršila s tem, da je bil Rev. Pruski ustreljen, i .laz sem slučajno zvedel o tej smrti obsodbi šele 2 meseca kasneje,, ko je bil župnik Pruski že u--streljen. Ljudje so mi pravili, kake demonstracije so se vršile pri pogrebu tega duhovnika v bližini mesteca Lodz, kjer je pokojnik deloval in živel. Več podrobnosti o življenju in usmrčenju tega župnika sem izvedel tudi kcisneje, ko sem se mudil v Krakovem, Tar-novem, Lvovu, Lublinu in raznih '.drugih krajih Poljske.
Vsled posredovanja nekega bavarskega častnika nemške armade se je ukrenilo sedaj potrebne korake, da izve tudi širša javnost in ves svet o usodi poljskega župnika Pruski-ja; s tem se bo dalo saj nekaj zadoščenja pokojni žrtvi nemškega militarizma in se bo morda tudi občutno kaznovalo one nemške častnike, ki so spravili blagega domačega župnika v prezgodni grob.
To poročilo je posneto iz župni-kovega lastnega zapisnika, narejenega na zadnji strani njegovega 'brevirja na predvečer cksekueije. Ta brevir hranijo sedaj župnikovi tovariši in skušajo na podlagi župnikovih zapiskov pri vrhovnem nemškem sodišču izposlovati temeljito preiskavo tega slučaja, da se krivce občutno kaznuje, pok. župniku pa povrne zopet dobre ime. Ako še to ne bo pomagalo, nameravajo prijatelji pok. župnika Pruskija izdati te zapiske natančno fotografirane in tiskane med ves katoliški svet, da bode dobil en tak iztis vsak katoliški škof v svoje roke.
Govoril sem o tem slučaju že z več odvetniki in juristi; skoro vsakdo priznava, da je bil. Rev. Pruski po nedolžnem ustreljen. Slučaj je bil sledeči:
Takoj prve tedne, ko je prusko vojaštvo zasedlo in okupiralo razne vasi in mesta na Poljskem, je Rev. Pruski s prižnice svaril žene in dekleta, svoje fare, da naj se
čuvajo pred pohotiiostjo nemških vojakov. S tem se torej pokojni župnik ni nič pregrešil napram nemški vladi, ah nemški vojaški oblasti; hotel je svoje farane le opozoriti na,moralo, ali da naj bi bilo ženstvo previdno pred nemškimi vojaki .S prižnice je Rev. Pruski celo zatrjeval, da se bo pritožil na najvišje mesto, kakor hitro bo zvedel, da je kak nemški vojak pohujšal in zapeljal kako žensko njegove fare.
Predno so pa udrli nemški vojaki v njegovo faro, je Rev. Pruski rešil celo življenje Nekemu nemškemu letalcu, da ga ni razjarjeno ljudstvo na mestu ubilo. Istočasno so bili še Rusi v mestecu Lodz; nekega dne se ustavi omenjeni nemški letalec s svojim pokvarjenem strojem prav blizu njegove ,lcerkve. Kmetje so leteli nad tega sovražnega letalca z vilami in sekirami, hoteči ga ubiti na mestu. Župnik Pruski je pa množico še pravočasno pomiril in mu odkazal celo sobico v svojem župnišču. Ko je ta letalec malo okreval, ga je rusko vojaštvo odvedlo s sabo v vojno ujetništvo.
Ko se je začela krvava bitka v okolici Lodza, je pqk. župnik vedno vestno opravljal svojo službo; tolažil je ranjence in zbegano ljudstvo kolikor je mogel; med teni so pa zasedli mesto Lodz že nemški vojaki; nihče izmed teh ni vedel več, da je domači župnik šele nedavno rešil življenje onemu nemškemu letalcu. Župnik Pruski je vedno iiadaljeval s svojimi opomini in je svaril dekleta pred nemškimi vojaki. V njegovi fari je pa živel nek gostilničar, ki je prodajal pijačo vojakom. Skušal je tudi spraviti nekaj lepših poljskih deklet, da bi opravljale pri njem službo natakaris. Seveda temu gostilničarju niso bili po volji opomini domačega župnika, vsled tega -se je podal nekoč k njemu v farovž, zahtevajoč, da naj preneha s svojim neslanim pridigovanjem o pohujšanju deklet. Grozil mu je celo, da ga bo ovadil vojaškemu sodišču kot ogleduha, ali špijona, in da bo župnik občutno kaznovan. Končno je zahteval ta malopridni gostilničar od župnika še nekaj denarja. Seveda je župnik gostilničarja odurno izpod i 1 iz farovža.
Kmalu zatem so nemški vojaki aretirali Rev. Prusija. Vojaška sodnija je poklicala za pričo samo enega vaščana in onega gostilničarja, ko se je vršila glavna obravnava. Dosti domačih faranov je hotelo zagovarjati svojega priljubljenega dušnega pastirja in dokazti njegovo nedolžnost; a vse 'to ni nič pomagalo. Župnik je bil vsled veleizdaje obsojen na smrt. Pri tej obravnavi se je župniku tudi predbacivalo, čemu je rešil onemu letalcu življenje češ, boljše bi bilo, da bi ga bili kmetje na mestu ubili; tako so pa Rusi odvedli dotičnika s sabo in poizvedeli od njega več vojaških tajnosti.
Predno se je izvršila izrečena [srnitna obsodba nad tem župnikom, so počenjali kanibalski nem-ši vojaki s to žrtvo, kakor s kakim živinčetom, dasiravno je obsojenec vedno zatrjeval svojo nedolžnost.
Še celo zadnjo sv. popotnico, ali zakramente za umirajoče se mu je odreklo. Pri usmrčenju je stal le neki faran, dobri prijatelj nesrečnega župnika, ki mu je dajal zadnjo tolažbo na poti v nedolžno smrt. Vojaška oblast je tudi prepovedala maso zadušnico za ustreljenim župnikom. Ko so to žrtev devali v grob na domačem pokopališču, se je zbrala številna množica ljudstva, hoteča izkazati zadnjo čast svojemu blago-pokojnemu dušnemu pastirju; naenkrat je udrlo v to množico več nemških žendarjev, ki so z nasajeni mibajoneti prepodili pogrebne in žalujoče faran'e." x
da zgolj v spremstvu svojega ko-mornika skoraj neopazen na malo postajo kakega drugače malo rabljenega pristanišča, kamor dospe zvečer. Parni Čoln ga hitro odpelje na morje, kjer čaka nanj potniški parnik, ki takoj po kraljevem prihodu na krov dvigne sidra in odpluje. Na parniku najde kralj svoje spremstvo, sestavljeno povečini iz častnikov, ki ga imajo spremiti na fronto.
Med vožnjo so na parniku zastrte vse luči in vozi se skoro s polno paro. V kadilskem salonu sedi kralj s častniki pri kazarcu vina ali čaja in govor se suče o vognih dogodkih. Ker ves čas posluje na ladji brezžični brzojav, ki je v zvezi z oboroženimi postajami na Angleškem in Francoskem, dohajajo na kraljevo mizo neprestano nova poročila.
Družba prejme ponoči večerna poročila z vseh bojišč in najvažnejše dogodke na Angleškem in Francoskem. Na* spanje se to noč ne misli. Se-le malo pred dnevnim svitom, ko se bližajo francoskim vodam, se poda kralj za kako uro V počitku.
V spodnjih ladijskih prostorih se redno vdeleži te vožnje 100 do 150 vojakov. To so krepki, izkušeni ljudje, ki ob kaki nezgodi ne izgube glave ter dobro poznajo rešilne naprave. Razen navadnih čolnov se nahaja na ladji motorni čoln, ki je v minuti spuščen v vodo in pripravljen za obrat. Povsodi na parniku so rešilni pasovi. Kralj ima lasten pas, ki je sestavljen na poseben način in se nahaja vedno v njegovi bližini.
Proti morebitnemu napadu parnik ni zavarovan. Na krovu je samo orožje spremstva; častnikov in vojakov. Kapitan neprestano strmi na dve-luči, ki hitita pred parnikom v majhni razdalji. Dvanajst drugih oči pazljivo gledo v noč in sledi dvem črnim pikam, ki na obeh straneh spremljata parnik, a bi jih nepoučeni niti ne opazil.
Luči spredaj sta dva torpedna čolna, ki kažeta parniku pot, temni piki ob straneh parnika so majhne križarke, ki plujejo radi varnosti vedno v bližini parnika, in pol milje zadaj sledi še en torpedu i čoln. Obdan s takim varnostnim obročem se približa parnik v doglednost francoske obale; tam ga spremljevalne ladje zapuste ter potem noč in dan stražijo in križarijo po kanalu, dokler se ne vrne kralj s fronte na parnik. Sedaj zopet vrše svojo stražno dolžnost iia vožnji proti angleški obali, in sicer s podvojeno paznostjo, kajti sedaj ve za kraljevo potovanje cel svet. Iz pristanišča v Calais odplujejo malo pred polnočjo. Med povratno vožnjo straži v Kanalu manjše angleško brodovje.
KAKO POTUJE ANGLEŽKI KRALJ NA FRONTO.
Potovanje preko Kanala, je vsled nemških podmorskih čolnov vedno nevarno. Zato postopajo z veliko previdnostjo, kadar potuje angleški kralj na francosko fronto. Nekdo, ki se vedno udeležuje teh potovanj, poroča o nji-h:
Kadar kralj Juri izrazi željo, potovati na fronto, tedaj se določi dan in pristanišče, iz katerega ima kralj odpluti. Iz te luke tudi odpelje na določeni dan parnik, ki bi bil po vsej zunanjosti vreden sprejeti na krov kralja angleškega. Toda kralj je še v Londonu. Še-le nekaj dni pozneje se po-
Sklad "Glasila K. S. K. Jednote" ozir. K. S. K. J.
za ranjence in sirote padlih žrtev v stari domovini.
IV. Izkaz.
Leo Jurjovec, lastnik "Royal" kinogledališča v Chicagu ,daroval obljubljeno svoto od predstave "Vojne slike" vršeče se predzadnjo nedeljo znesek :........$5.00
III. izkaz v it. 25 "Glasila K. S. K. Jednote".........293.50
Skupaj.............$298.50
Iskrena hvala darovalcu in njegovim naslednikom!
Uredništvo in upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote."
IVERI,
Izposojevanje je samo za eno
stopinjo višje beračenja.
*
Revno ljudstvo uživa veselje življenja in udobnost enakopravnosti samo ponoči, — v sanjah, e
M ož, ki dobro prej premisli predno govori, — sploh dosti ne govori.
Govori se, da je ljubezen včasi slepa, redkokdaj je pa ista gluha in mutasta.
*
Nekateri možje so postali tadi zgodovinsko znani vsled njih hudobij in velikih napak.
»
Marsikomu je bilo že žal, da je naročil v gostilni tretji, ali četrt
i kozarček opojne pijače.
Smehljaji so boljša zdravila pri neprilikah, kakor pa kisli in otožni obrazi.
ffl'iASTLO K. S. K. JBDNOTB — 5. JULIJA 1916.
a it a ir h fflff&fek t i i . i
i K. S. K.
Jednota i
Ustanovljena v Jolietu, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048
Od ustanovitve do 1. junija 1916 skupna izplačana podpora
$1462.041.77.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, III
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111.
II.	Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave.» Clveland, 0. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič> box 537, Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, 111.
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšefc, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38—10th St., North Chicago, III. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111.
K dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 21736, Šutej Ivan 19, 1000, spr. 18. junija 1916. Dr. št. 171 čl(ic).
K dr. sv. Mihaela 142, So. Deering, 111., 2173? Peršič Mike 19, 1000 — 21738 Pešut Anton 20, 1000 — 21739 Matanič Tomaž 21, 1000
—	21740 Pavun Peter 22, 1000 — 21741 Vukavič Luka 24, 1000 — 21742 Vrkljau Dujo 25, 1000 — 21743 Pavičič Ivan 26, 1000 — 21744 Sertič Ivan 32, 1000 — 21745 Matijevič Ivan 36, 1000, spr. 17. junija 1916. Dr. št. 58 čl(ic).
PRISTOPILE ČLANICE.
K dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111., 7745 Košir Julija 20, 1000 — 7746 Sajovec Marija 28, 500, spr. 3. junija 1916. Dr. št. 308 čl(ic).
K dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 7747 Štepec Angela 27, 500, spr. 14. junija 1916ft Dr. št. 163 čl(ic).
K dr. sv. Vida 25, Cleveland, 0hio,0 7748 Loušin Angela 36, 500
—	7749 Hrvat Katarina 39, 500, spr. 3. .junija 1916. Dr. št. 514 čl(ic).
K dr. Mar. Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 7750 Štajduhar Barbara 27, 1000, spr. 11. junija 1916. Dr. št. 278 čl(ic).
K dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 7751 Pavlakovič Ana 27, 1000, spr. 11. junija 1916. Dr. št. 131 el(ic).
K dr. Mar. Pomagaj 78, Chicago, 111., 7752 Gaber Ivana 17, 7753 Gaber Ana 19, 500 — 7754 Lukežič Uršula 34, 5000 — 7755 Biton Marija 38, 500, spr. 15. junija 1916. Dr. št. 192 čl(ic).
K dr. Mar. Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 7756 Rodman Ana 18, 1000 — 7757 Petrič Elizabeta 20, 1000, spr. 11. junija 1916. Dr. št. 153 članic.
K dr. sv. Ane 105, New York, N. Y., 7758 Kovač Terezija 30, 1000, spr. 11. junija 1916. Dr. št. 63 čldliic. x
K dr. sv. Genovefa 108, Joliet, 111., 7759 Šetina Josipina 16, 1000, spr. 4. junija 1916. Dr. št. 119 članic.
K dr, sv. Srca Marije 111, Barberton, Ohio, 7760 Zgainar Joha-na 36, 500, spr. 4. junija 1916. Dr. št. 36 članic.
Kdr. sv. Ane 120, Forest City, Pa., 7761 Medved Marija 27, 1000, spr. 18. junija 1916. Dr. št. 91 članic.
K dr. sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 7762 Fajlar Sofija 19, 1000, f;pr. 18. junija 1916. Dr. št. 64 članic.
K dr. sv. Barbare 128, Etna, Pa., 7763 Buršič Ana 26, 1000 -7764 Be rš i nič Ana 37, 500, spr. 10. junija 1916. Dr. št. 42 članic.
K dr. sv. Ane 139, La Salle, 111., 7765 Urbanija Marija 47, 250, spr. 18. junija 1916. Dr. št. 28 članic.
K dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 7766 Bedenčič Ana 26, 1000 — 7767 Bessal Frančiška 334, 500, spr. 18. junija 1916. Dr. št. 507
Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo i članic, na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, III. k dr. sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 7768 Volk Marija 33, dopise* društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: 1000, spr. 24. junija 1916. Dr. št. 95 čl(ic).
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PI., Chicago, 111.	K dr. Mar. Sed. Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 7769 Jakovac Barba-
---ra 33, 500 — 7770 Kišič Helena 38, 1000, spr. 25. junija 1916. Dr. št.
Iz urada glavnega tajnika K. S. K. Jednote. 14;! jjT Kraljica Majnika 157> Shcboy(?an, WK> 7771 Buvhan Ma.
--I rija 28, 250, spr. 18. junija 1916. Dr. št. 34 članic.
PRISTOPILI ČLANI.
K dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111., 21676 Dijak Josip 24, 500 - I	SUSPENDOVANI ČLANI.
21677 Sajovec Ivan 32, 1000, spr. .?. jun. 1916. Dr. št. 308 čl(ic). j Od dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 20978 Benčič Peter 32, K dr. sv. Jožefa 16, Virignia, Minn., 21678 Aidukovič Jurij 42,j 1000. — 20979 Bosanac Matija 33, 1000. 20. jun. 1916 Društvo šte-1000, spr. 11. jun. 1910. Dr. št. 163 čl(ic).	je 160 čl.(ic).
K dr. sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, 21679 Berus Josip 21, Od dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 7460 Šutej Peter 29, 1000, spr. 11. jun. 1916. Dr. št. 39 čl(ic).	1000. 27. maja 1916. Dr. št. 141 čl.(ic)
K dr. sv. Vida 25, Cleveland,4Ohio, 21680 Bazilik Karol 16, 500 — 21681 Sterniša Anton 24, 1000 — 21682 Kuntarič Josip 23, 500 — 21683 Drečnik Anton 28, 1000. spr. 3. jun. 1916. Dr. št. 514 čl(ic).
K dr. sv. Frančiška Sni., 29, Joliet, 111., 21684 Ambroch Ivan 17, 1000. — 21685 Jaklič Matija 24. 1000. — 21686 Turk Franc 25, 1000.1
Od dr. sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 3173 Pleško Ivan 39, 1000, 22 jun. 1916. Dr. št. 137 čl.(ic).
Od dr. Mar. Pomagaj 79, Waukegan, 111., 9520, Mivšek Franc 18, 500. 18. jun. 1916. Dr. št. 125 čl.(ic).
Oil dr. sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 7807 Česen Josip 26,
spr. 4. jun. 1916. Dr. št. 331 čl(ic).	i 500. 21. jun. 1916. Dr. št. 53 čUic).
K dr. sv. Petra 330, Calumet, iMcb,, 21687 Sečen Lovrenc 34, j , Od dr sv. Barbare 97, Mt.,i01ive, 111., 17113 Car Andrej 16, 1000. spr. 11. jun. 1916. Dr. št. 297 čl(ic).	j 1000. 20. jun. 1916. Dr. št. 48 čl.(ic).
K dr. sv. Jožefa- 41, Pittsburgh, Pa., 21688 Lok ar Franc 18, 1000, Od dr sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wise., 19748, Rupnik Ivan — 21689 Baluka Joiip 44, 1000. spr. 11. jim. 1916. Dr. št. 91 čl(ic). 18, 1000. — 17342, Kobe Franc 19. 1000. 21. jun. 1916. Dr. št.
K dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 21690 Božič Anton 31, 97 čl.(ic). 1000. spr. 6. jun. 1916. Dr. št. 142 čl(ic).	Od dr. sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 19761, Verhovec Jakob
K dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 21691 Runko Simc-j 18, 500. 23. jun. 1916. Dr. št. 52 čl.(ic). rum 30, 1000 — 21692 Raušel Franc 32, 500, spr. 4. jun. 1916. Dr. št. Od dr. "Mar. Majnika" 154, Peoria, 111., 20474, Vukič Samuel 243 čl(ie).	j29, 500 11. jun. 1916. Dr. št, 20 čl.(ic).
K dr. sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 21693 Kramarič Ivan 23, 1000, ()d dr sv Družilie 136 Willard, Wise., 16216 Zupane Franc spr. 11. junija 1916. Dr. št. 98 čl(ic).	v	j 36, 500. 25. jun. 1916. Dr. št. 45 čl.(ic).
K dr. Mar. Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 21694 Zunič Matija od dr sv Štefana 1 Chicago, 111., 13915 Koščak Martin 19, 18, 1000 — 21695 Runtič Franc 25, 1000 — 21696 Majetič Jurij 38, |0(M) _ 2853 Steblaj Alojzij 22, 500. — 18793 Ivanšek Ivan 23, 1000, spr. 11. junija 1916. Dr. št. 278 čl(ic).	1(XK) _ 21049 Ferenčak Josip 33, 250. — 21046 Skegjet Ivan 31,
K dr. sv. Jožefa 57, Brooklyn, X. Y., 21697 Janežič Andrej 17,1000 _ 21050 Laurin Alojzij 34, 1000. 22. jun. 1916. Dr. št. 307
5(H) __ 21698 llonigman Ivan 34, 1000, spr. 3. jun. 1916. 139 čl(ie).
Dr. št.
čl.(ic).
Od dr. s v. Jožefa 21, Federal, Pa., 1302 Vabol Simon 31, 1000.
K dr. sv. Cir. in Metoda 59, Eveleth, Minn., 21699 Bevčič Josip 21 jun 19] fi i>r ^ 83 čl (ic)
233, 1000, spr. 11 junija 1916. Dr št. 236 čl(ic)_	.	. f ' Od'dr sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 16065 Arh Josip 19, 1000.
K dr. sv. Petra 111 Pavla 62, Bradley, 111., 21700 Marincic Josip 09 . - - ,	' ®	'
22, 1000 — 21701 Miklič Alojzij 28, 1000. — 21702 Suštarič Anton """ J" ' \	.. 1 c r<l • T11 ino7,
u,AA m.Ao r/ • I 000 rnn oi^u o •• ta i ai\ rnn Od dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111,, 19975 Kregulj 29, 1000 - 21,03Zaje Ivar, 323 500 - 21,04 Raic Daniel 40, 500,	1(K)0 23. jun. 1916. I)r. štev. 241 «L(ic).
spr. 4. junija 1916. Dr.. st. 3o cl(ic).	0d dl, «Mar> Sed>	50, Allegheny, Pa., 18738 Juratovič
K dr. sv. Jurija 64, Etna, Pa., 21705 Novak Mihael 16, 500, spr. xikolaj 20> 3000 23. jun. 1916. Dr. št. 274 čl.(ic).
20. junija 1916. Dr. št. 94 čl(ic).	| 0d dr sv Alojzija 95, Broughton, Pa., 19639 Ferenc Teodor 22,
Kdr. sv. Jan. Evang. 65, .Milwaukee, Wis., 21706 Žagar Vid 23, iooo. — 21296 Seborski Mihael 23, 1000. — 20167 Stašek Jakob
1000 _ 21707 Kozek Ivan 26, 500 — 21708 Može Ivan 28, 500, spr. 30, 1000. — 18352 Jelenčič Matija 31, 1000. — 16530 Pancevz Ja-
4. junija 1916 Dr. št. 154 čl(ic).
K dr. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 21709 Babič Ivan 29, 1000, spr. 18. junija 1916. Dr. št. 116 čl(ic).
K dr. Mar. Vnebovzetc 77, Forest City, Pa., 21710 Ditchman Josip 16, 1000, spr. 11. junija 1916. Dre št. 228 čl(ic).
K dr. Mar. Pomagaj 79, Waukegan, lil., 21711 Čivka Mihael 29, 1000, spr. 11. junija 1916. Dr. št. 126 čl(ic).
K dr. sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 21712 Kambič Josip 26, 1000 — 21713 Hnjiik Anton 31, 1000, spr. 11 .junija 1916. Dr. št. 115 čl(ic).
K dr. sv. Cir. in Metoda 90, St). Omaha, Nebr., 21714 Lukač Josip 24, f>00, spr. 18 .junija 1916. Dr. št. 23 čl(ic).
K dr. sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 21715 Kučko Grga 33, 1000, spr. 14. junija 1916. Dr. št. 122 čl(ic).
K dr. sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 21716 Birsa Ludvik 17, 1000 — 21717 Birsa Edward 19, 1000, spr. 4. junija 1916. Dr. št. 89 čl(ic).
K dr. sv. Cir. in Metoda 101, Lorain, Ohio, 21718 Giudo Mihael 233, 1000 — 21719 Slavec Anton 28, 250 21720 Uršič Mihael 42, 1000, spr. 4. junija 1916. Dr. št. 52 čl(ic).
Dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 21721 Tkalčič Ivan 44, 1000, spr. 18. junija 1916. Dr. št. 104 čl(ic).
K dr. sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 21722 Kržišnik Ivan 44, 500, spr. 4. junija 1916. Dr. št. 120L el(ie).
K dr. sv. Jožefa 146 »Cleveland, Ohio, 21723 Princ Anton 42, 500, spr. 18. junija 1916. Dr. št. 72 el(ic) .
K dr. sv. Jožefa 148, Bridgeport ,Conn., 21724 Čižmožija Tvan 22, 500 — 21725 Hajdinjak Ivan 25, 500, spr 19. junija 1916. Dr. št. 72 čl(ie).
K dr. sv. Jeronima 1533, Canonsburg, Pa., 21726 Krok Ivan 37, 1000, spr. 7 junija 1916. Dr .št. 34 čl(ic).
K dr. "Mar. Majnika" 154, Peoria ,111 21727 Vičič Rade 32 500, spr. 11. junija.1916. Dr. št. 21 čl(ic).
K dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo... 21728 Snedec Anton 16, 1000 — 21729 Rutar Franc 17, 1000 — 21730 Fear Martin 17, 1000 — 21731 Pachek Ivan 17, 1000 — 217332 But kovic Ivan 26, 1000 — 21733 Beden« Bessal
icnek ivan w, iuuu — zir&sz rmtKovic ivau	—.....
idenčič Josip 37, 1000 — 21734 Petras Andrej 43, 1000 — 21735 -ssal Josip 44, 1000, spr. IS .junija 1916. Dr. št. 507 čl(ic).
kob 32, 1000. 16651 Petrovski Pavel 32, 1000. — 18554 Vosečko Peter 37, 1000. — 18761 Česnat Stanislav 41, 1000. 21. jun. 1916. Dr.
št. 89 čl.(ic).
Od dr. sv. Roka 113, Denver, Colo., 20934 Pirih Andrej 29. 1000. 22. jun. 1916. Dr. št. 68 čl.(ic).
Od dr. sv. Jeronima 153, Canonsburg, Pa., 20648 Gramer Franc 38, 250. 26. jun. 1916. Dr. št. 33 čl.(ic).
Od dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 18598 Maljevac Jurij 19, 1000. — 21592 Heski Josip 29, 1000. 25. jun. 1916. Dr. št. 131 čl. (ic).
Od dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 16183 Hočevar Alfonz 19, 1000. 23. jun. 1916. Dr. št. 507 čl(ic).
Od dr sv. Frančiška Sal. 29 Joliet, 111., 21267 Batista Josip 31, 1000. — 21266 Batista Ivan 28, 1000. 26. jun. 1916. Dr. št. 328 čl.(ic).
Od dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 4835 Sirk Martin 26, 500. 26. jun. 1916. Dr. št. 209 čl.(ic).
Od dr. sv. Jožefa 122, Rock Springs, Wyo., 19647 Jamnik Franc 28, 500. 25. jun. 1916. Dr. št. 27 čl.(ic).
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od dr. sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 6269 Zalar Angela 23, 1000. 21. jun. 1916. Dr. št. 53 čl.(ic).
Od dr. "Mar. Mil. Polne" 114, Steelton, Pa., 3152 Tkauc Ana 26. 1000. 19. jun. 1916. Dr. št. 24 članic.
1 Od dr Mar. Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 4239 Marovt Franca 18, 1000. 20. jun. 1916. Dr. št. 59 članic.
Od dr. sv. Ane 134, Ind'polis, Ind., 5328 Mesec Rozalija 29, 500. 500. 20. jun. 1916. Dr. št. 34 članic.	f	u
Od dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 1864 Vabol Neža 26, 500. 21. jun. 1916. Dr. št. 83 čl.(ic).	1
Od dr. "Mar. Čist. Spoč." 80, So. Chicago, 111., 3480 Krom-petič Marija 23, 1000. 24. jun. 1916. Dr. št. 151 članic.
Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 6104 Stašek Veronika 30, 500. — 5668 Vosečko Marija 27, 500. — 5535 Česnat Ana, 39, 500. 21. jun. 1916. Dr. št.-89 čl.(ic).
Od dr. "Mar. Čist. Spoč." 104, Pueblo, Colo., 5608 Fabijančic Karolina 17, 1000. 22. jun. 1916. Dr. št. 60 članic.
Od dr. sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 4671 Gorše llelcna 43, 1000. 23. jun. 1916. Dr. št. 63 članic.
Od dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 1061 Nemanič Marija 24, 500,
29.	junija 1916. Dr. št. 165 čl(ic).
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2244 Plestenjak Alojzij 24, 1000. 15. jun. 1916 Dr. št. 151 Čl.(ic).
K dr. sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 20139 Jenškovič Franc
30,	1000. 4. jun. 1916. Dr. št. 16 čl.(ic).
K dr. Jožefa 103, Milwaukee, Wise., 4975 Hren Anton 29, 1000. — 17567 Čantek Alojzij 25, 500. 21. jun. 1916. Dr. št. 99 čl.(ic).
K dr. "Mar. Vnebovzete" 77, Forest City, Pa., 12842 Zourzut Josip 42, 1000. — 15880 Novak Frank 44, 1000. 20. jun. 1916. Dr. št. 227 čl(ic).
K dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 9847 Abram Josip 27, 1000. ~ 16127 Rebernik Mihael 30, 500. 21. jun. 1916. Dr. št. 89 čl.(ic).
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 2886 Rebernik Pavlina 24, 500. 21. jun. 1916. Dr. št. 89 čl.(ic).
K dr. sv. 120, Forest City, Pa., 4730 Novak Marija 44, 1000. 24. jun. 1916. Dr. št. 88 članic.	j .
• PRESTOPILI ČLANI.
Od dr. sv. Jožefa 16. Virginia, Minn., k dr. sv. Cir. in Metoda 135, Gilbert, Minn., 3952 Pajk Josio 19, 1000. 27. maja 1916 I. dr. št. 159 čl.(ic). II. dr. št. 80 čl.(ic).
I • Od dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., k dr sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 19572 Valetič Ivan 19, 1000. 4. jun. 1916. I. dr. št. 242 Čl.ic). II. dr. št. 418 čl.(ic).
Od dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., k dr. sv. Frančiška Sal. 29. Joliet, 111., 9454 Ožman, Ivan 25, 1000. 4. jun. 1916. I. dr. št. 191 čl.(ic). II. dr. št. 330 čl.(ic).
Od dr. sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, k dr. sv. Vida 25. Cleveland, Ohio, 20139 Jenškovič Frane 30, 1000. 14. jun. 1916. I. dr. št. 15 čl.(ic). II. dr. št. 504 čl.(ic).
Od dr. Fred. Baraga 93, Chisholm, Minn., k dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 19119 Lunder Ivan 16, 1000. — 17286 Lunder Ivan 38, 1000. 14. jun. 1916. I. dr. št. 135 čl.(ic). II. dr. št. 507 čl.(ic).
Od dr. sv. Roka 113, Denver, Colo., k dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 20574 Virant Ivan 31, 1000. 14. jun. 1916. I. dr. št. 69 čl.(ic).
II.	dr. št. 508 čl.(ic).
Od dr. sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minil., k dr. sv. Jožefa 16 Virginia, Minn., 8298 Belaj Peter 19, 1000. 20. jun. 1916. I. dr. št. 96 čl.(ic). II. dr. št. 160 čl.(ic).
Od dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo, k dr. sv: Jožefa 16, Virginia, Minn., 9557 Matko Ivan 21, 1000. 20. jun. 1916. 1. dr. št. 498 čl.(ic).
III.	dr. št. 161 el.(ic).
Od dr. sv. Petra in Pavla 91, Rankin Pa., k dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 15290 Hlebec Ivan 31, 1000. 18. jan. 1916. I. dr. št. 121 čl.(ic). II. dr. št. 170 čl.(ic).
Od dr. sv. Cirila in Metoda 45. E. Helena Mont.. k dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 20373 Pasarič Josip 24, 1000. -jun. 1916. jI. dr. št. 63 čl.(ic). II. dr. št. 192 čl.(ic).
Od dr .sv. Družine 5, La Salle, 111., k dr. sv. Cir. in Metoda 59, Eveleth, Minn., 11751 Kastigar Alojzij 44, 1000, 22. .junija 1916. I. dr. !št. 139 čl(ie), II. dr. št. 237 čl(ic).
PRESTOPILE ČLANICE.
Od dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., k dr sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 5115 Ožman 26, 1000. 4. jun. 1916. I. dr. št. 191 Ičl.(ic). II. dr. št. 330 čl.(ic).
Od dr Fred. Baraga 93, Chisholm, Minn., k dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 5566 Lunder Neža 38, 1000. 14. jun. 1916. I. dr. Št. 135 čl.(ic). II. dr. št. 507 čL(ic).
Od dr sv. Cir. in Metoda 144, Sheboygan, Wise., k dr. "Kraljica Majnika" 157, Sheboygan, Wise., 5892 Mohar Ivana 19, 1000. 18. jun. 1916. I. dr. št. 119 čl.(ic). 11. dr. št. 33 članic.
Od dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., k dr. sv. Ane 120, Forest ! City, Pa., 4085 Skerbee Marija 19, 500. — 3293 Bober Antonija 27, i 1000. 18. jun. 1916. 1. dr. št. 354 čl.(ic). II. dr. št. 90 čl.(ic).
ODSTOPILI ČLANI.
Od dr. sv. Barbare 74, Springfield, 111., 11000 Gazdnikar Jakob 28, 500. 18. jun. 1916. Dr. št. 60 čl.(ic).
Od dr. sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 19743 Petric Ivan 17, I 500. 15. jun. 1916. Dr. št. 46 čl.(ic).
Od dr. sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wise., 20783 Mi-klavčič Ivan 24, 500. 19. jun. 1916. Dr. št. 120 čl.(ic).
Od dr. sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn., 20958 Koren Štefan 26, 500. 19. jun. 1916. Dr. št. 70 čl.(ic).
Od dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111., 17507 Steka r Mihael 26. 500. — 21044 Vučko Josip 30, 500. 22. jun. 1916. Dr. št. 305 čl.(ic).
ODSTOPILE ČLANICE.
Od dr. Mar. Pomagaj 121, Little Falls, X. Y., 5341 Johana Lozar 19, 500. 20. jun. 1916. Dr. št. 59 članic.
Od dr. sv. Ane 105, New York X. Y., 7358 Rode Johana 26, 500. 20. jun. 1916. Dr. št. 62 članic.
ČLANICA ZNIŽALA ZAVAROVALNINO $1000 NA $500.
V Pri dr. Kraljica Majnika 157,* Sheboygan, Wis., 5892 Mohar Ivana 19, zniž. 18. junija 1916. Dr. št. 34 članic.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
Sramotilni kamen.
V	Kansas City, Kans., bodo u-vedli novo kazen za one može, ki svoje žene pretepajo. Sodnik Brady je dobil o<l mestne komisije dovoljenje da sme vsacega takega obtoženca postaviti uklenjegena pred sramotilen kamen 11a kakem javnem prostoru. Dotičnika bode čuval kak policist in po preteku 1 ure zopet spustil na svobodo.
Za povečanje zračne f lotile.
Vojni department v Washing-tonu se je obrnil na kongresno zbornico s prošnjo, da naj se v najkrajšem času sestavi 12, zračnih švadronov. Vsak izmed teh od delkov naj bi imel po 36 letalnih strojev, tako da bi štela ameriška zračna f lotila 432 letal. Stroški za to so preračunani na .$9,000.000.
Zdravniška pQmoč v slučaju vojne
V	slučaju vojne postavijo lahko Zedinjene države 147.000 zdravnikov v službovanje; tako se je izrazil te dni generalni armadni zdravnik Dr. W. C. Gorgas. Iz tega je sklepati, da bi bilo v takem slučaju za vojaško zdravniško pomoč pri nas bolj preskrblje-
no kakor sploh v kaki drugi evropski državi.
Nov predmet v šoli.
Na državni normalki v Emporia Kans. se je dne 1. t. ni. prostovoljno prijavilo 51 učenk te šole, da ne jih bo izvežbalo za bolniške postrežnice. Poduk se bo vršil pod vodstvom Ameriškega Rdeče-! ga križa. Vse te gojenke bodo dobile po dovršenem tečaju državne diplome in se jih bo lahko pri-dclilo v armadno službo v slučaju sile.
131etna hči ustrelila svojega očeta.
V PhUadelphiji, Pa. je stala minuli teden pred porotniki Mrs. Rose V. Smith obtožena umora svojega moža od katerega je ločena. Obtoženka je vedno pred sodnim dvorom zanikala svojo krivdo; končno je pa v dvorani j stoječa njena 13. letna hčerka Rozalija priznala umor rekoč : "Mama ni ustrelila našega očeta. — Jaz sem ga, čeravno nisem mislila tega." — Porota je deklico oprostila, ker se je dokazalo, da se je vršilo streljanje v silobranu.
OT,A«TT-0 K. S. K. JEDNQTE.'— 5. JULIJA 1916.
Boj za Sredozemsko morje.
Geografi razločujejo tri velika sredozemska morja — azijsko avstralsko, karibiško in evropsko — ki so bila zibelka in sedež prastare človeške kulture, a hkrati tudi torišče svetovno-zgodovinskih dogodkov. Ob prvem je pognala in-dijsko-kitnjskit kultura, drugo se jo ponašalo z izdelkiin umotvori mogočnih ameriških Nahnov in Inka, evropsko sredozemsko morje pa je združevalo vzhod z zahodom in tako posredovalo izmenjavo orientalskih in okeidentalnih pridobitev. Kljub raznim skupinam momentom, ki jih imajo notranja morja za postanek in razvoj kulturnega kroga, je ohranilo samo evropsko sredozemsko morje vekovečen in nezvenljiv pomen do današnjega dne. Tudi kultura azijsko-ameriškega morja se je precej visoko povzpela, toda pri i4<* k i gotovi stopinji se [je ves na-daljni razvoj ustavil; višek je bil prekoračen, kultura je nastopila rakovo pot. Ondotni narodi so o-stali pri tem, kar so ustvarila sto letja, ker niso v sebi čutili sile, ki rodi napredek. — Popolnoma drugačno pot je hodila kultura ob obali evropskega notranjega morja. Ugodnost naravne lege med tremi deli starega sveta je povzročila neprestano izmenjavo "ospodstva v političnem in kulturnem oziru. Kakor hitro so jele oslabevati stare sile, so se že pojavile nove. Ko so gospodovali eni narodi, so nastopili njih dedščino drugi ,mladost no sveži, ki so znali obrniti že pridobljeno znanje
posestjo zadovoljili. Njih trgovsko oko je zrlo se dalje proti vzhodu. In res je padal kos za kosom v njih roke. Že istega leta, ko sta se v Bosni in Hercegovini borila za zmago križ in polume-sec, so posedli Angleži otok Čy per, ki so ga že stari nazivali "ključ Prednje Azige in Egipta." Se veliko večjega pomena za ves nadaljni razvoj sredozemskih interesov je bila pridobitev protek torata nad Kgiptom (1882) in važnih postojank ob Sueškem kanalu. Kljub raznim mednarodnim pogodbam more Angleška v slučaju vojske zapreti Sues in tako ustaviti vso trgovino. — Popolnoma naravno je bilo, da so stopi-je korak dalje tudi mlade države ob Sredozemskem morju, njim na čelu Italija. Ni bil slučaj, da je nekdaj sveta Roma nazivala. mare mediterranean kratkomalo mare Romanom. Od leve in desne obdana od morja, se je moral Rim ozirati proti vzhodu in zahodu. Že naravna lega ga je k temu silila; saj leži sedmerohribsko mesto nekako v sredi med Gibraltarjem, Byzancem in Aleksandri jo. — Ob spominu na staro slavo praktičnih Rimljanov je na stopilo tudi pomlajeno Italijan-stvo pot,ki je služila narodom v vseh stoletjih kot naraven most med Sicilijo in Afriko. Precej p<> letu 1870. so se jeli Lahi izseljevati v Tunizijo in Tripolitanijo. Mnogim naselbinam so v kratkem vtisnili laški značaj. Zato sta država in narod zahlepela po afriških pokrajinah že v trenutku, ko jim je priskočil na pomoč nemški kancelar Bismark. Prigovarjal jjim je, naj zasedejo obe severo-afriški pokrajini, in jim celo ob-
1
svojilr prednikov v svoj prid. Odtod neprestan boj med orientom |'iubil moralno pomoč Nemčije, in okeidentoni, o katerem je že i talija ni precej ubogala, gledala ilerodot trdil, da tvori glavno P» ie Polna presenečenja Franei-vsebino občne povestnice. Kot ne- ki Je prehitela in že leta kaki vogelni kameni tega.nepre- 1881 zasadila francosko zastavo stanega boja in zopetnega spri jaz na mavretanska tla. Zato je Itali-njenja se navadno zaznamujejo ia kmalu nato pristopila k nem-trojanska vojska, Salamis, pohod ško-avstrijski dvozvezi. In tako Aleksandra Velikega in Hanibala.!so rodili trozvezo nekontinental-SOOletni boji med Parti in Rimlja- P<ič pa sredozemski interesi, ni, zmagoslavno prodiranje kr- Ta novi korak Italije je bil Fran-ščanstva, naval Arabcev in Mon- cozom kaj malo všeč. Zato je sku-golov, zlata doba Osmanov in šala francoska diplomacija ltali-vst a/jen je Japonske. — Tudi do-; Jo trozvezi kolikor mogoče odtu-godki naših dni dajejo temu sta- p*1 in prikleniti nase. V spora-rodavncnm konfliktu raaiičnih ™ z Angleško so Francozje naziranj poseben kolorit. Reorga- [obljubiliLahom Tripolitanijo in
svetu. Marsikdaj si v tolažbo za-pojem pesmico, ki sem jo podedoval od matere. Le doni zvon iz temnih lin! . . . Kdor zna to pesem, ve, kako krasna je nje vsebina, v srce segajoča nje melodija. Čast možu, ki jo {je zložil. Živel bo večno v spominu čistega ^ljudstva, ki je večno. Takih mož potrebuje naš narod, ki ga bodo bodrili do ljubezni do rodne grude, do bratov.
Spominjaj me, zvon v tujini, na-dom, kamor hrepeni moja duša, kamor si žele srca miljonov. Kje si večna poezija, ki si mi poživljala dušo pod domačim nebom? Poezija, brez tebe ni idealov, brez idealov ni življenja. Poezija, ti daješ življenju vsebino, ti narediš življenje vredno življenja. Žel sem med svet, ostavil blaženo zemljo, na kateri kraljuješ ti, kraljica večne lepote. Kako hvaležen sem zvonovom, ki me spominjajo na dom, kraljestvo poezije.
Jutro . . . Lahka jutranja zarja oznanjuje prihod zlatega soln-ca. Iz temnih lin se oglasi zvon. Poje jutranjo pesem v čast Vsemogočnega. Njega srebrni glas se razlega po domači dolini, .domačih gorah. Solnce prihaja, narava, vstani! In sleherna stvariea vstane ter se poda na svoje vsakdanje delo. Uho sliši, oko vidi poezijo, katere krasota je nepopisna.
Večer . . . Solnce zahaja za domače gore, zadnje žarke pošilja Zemljanom v slovo. Po dolini lega večerni mrak, krilati ozna-njevalec noči. Iz zvonika zapoje večerni zvon krasno melodijo. Ave Maria, Ave Maria! Narava lega k počitku, vesoljno stvarstvo uspava mila, tiha melodija večernega zvona. Poezija . . .
Sveta so čustva, ki napolnjujejo čisto dušo mili glasovi zvonov, ko oznanjajo Gospodov dan. Du-
ziati dobi miru. Utihnile so krasne pesmi med našim ljudstvom, umolknile milo doneče strune pevcev. Vse žaluje, tuguje. Človeštvo je zadela nesreča, kakršne zgodovina ne pomni. Blodimo po zemlji kot slepci brez upanja, da še kdaj vidimo svetlo luč zlatega solnea. Luč miru in sprave, o luč ljubezni, si zašla za večno za črne gore spora in sovraštva?! Pridi zopet, vrni se, svetla luč zvezde vodnice, prepodi z zemeljskega površja temo žalosti! Zasveti zopet, da spregledajo ljudstva, da se vrnejo narodi k edinosti, večni ljubezni! S teboj se bodo vrnili dnevi veselja, radosti, na zemlji bo zavladal mir med narodi, sloga in sprava med ljudstvi, ljubezen med ljudmi. Razvile bodo rožice svojo prejšnjo krasoto, ptiči-ee bodo zopet pele svoje prejšnje ljubke melodije. Med ljudstvom bodo vstali pe<vci, ki bodo opevali tvojo blagodejni moč, moč vsemogočnosti.
O solnce, po tebi koprni, hrepeni duša vesoljnega ljudstva, duša, ki mora brez tebe usahniti. Pridi, pridi! Ko boš ti izšlo izza gora pogube, žalosti, tuge, tedaj bodo zapeli zvonovi domači melodijo, kakršne vesoljstvo še ni slišalo. Rosno bo oko od veselja, duša polna radostnih, blaženih čustev. Ljudstva se bodo vzdra-niila, oživela pod tvojo blagodejno močjo. Zvonovi te bodo slavili, zvonili bodo melodijo vstajenja. Hvalo bodo peli onemu, ki te bo poslal, da kažeš narodom pota, ki so jih Zgrešili, pota, ki vodejo do napredka, do poezije, do življenja. A solnce, ti ne boš vzbudilo k življenju samo ljudske duše, pod blagodejnim vplivom tvoje nebeške moči bo vstalo celo vesoljstvo, sleherna stvariea bo obhajala veselo alelujo.
Ko boste vi, zvonovi domači,
Denar naložen pri nas
je varno shranjen«
Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo.
Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo Slovence in se torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Združ. držav.
Dva člana K. S. K. Jednote sta naša dolgoletna uslužbenca: g. Jos. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jos. F. Skrinar.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po najnižjem kurzu. Oddajamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje.
Poslopje, v katerem so nasi uradi je lastnina te banke. Naša banka je depozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.
==;
V. Loški.
nizatorični poizkusi turškega cesarstva in samopomoč balkanskih narodov obet a je nov fazo v zgodovini sredozemskega problema.
jih opozorili na Vzhod, zlasti na Balkan. Kot nekake simptome teh zahrbtnih pogajanj, katerih ! vsebina še do danes ni povsem ja-
— Preteklost je mati sedanjosti.!sna» so označevali politiki poroko l e hočemo prav presojati najno- Viktor Emanuela III. s črnogor-vejše dogodke ob sredozemskem sko Jeleno ln neprestane želje morju, moramo seči nekoliko de-: modernega Italijanstva po pose-setletij nazaj. — Sedanji položaj stl AdnJe in vseSa obrežja. Celo sredozemskih nasprotstev je pov- na vseučiliških stolicah se že jav-zročilo več važnih momentov, ki no slišij° izjave: Italija hoče pri-so v tesni medsebojni zvezi drug horiti	državi tiste meie> ki
drugemu podajali roko. Ko se .je -i,h -ie imel mogočni rimski kolos združila sto in sto let razcepljena v ylatl (lobi cesarja Avgusta. — Italija, so se pojavile na zgodo- Ali se ho i*P<>lnilo to srčno hrepe-vinskem obzorju tudi dolgo zanc- nenje? Politični proroki različno marjene sevemo-afrikanske po- "Kibliejo. Ros da sta v zadnjih le-krajine, na Balkanu pa so se za- tih Francoska in Laška na afriš-vedle sv(»je moči male, v prvi po- kih tleh zelo napredovali, a polovici 19. stoletja nastale drža- znavatelji afriški-h razmer se po-vice. V tem vrtincu splošnega prašujejo: bodo li imele te tre-prerojenja je igralo kaj važno notne pridobitve tudi trajno vre-vlogo zlasti otvorjenje Sueškega dnost? Ali se bodo ondotni do-prekopa (1869). Že na krimske mačini trajno prilagodili tujemu
TEL.: CANAL 6027.
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA
IVI LEKARNA
vojske (1853—1856), je prerokoval Francoz Ferdinand Lesseps,
gospodstvu? Berberi in Arabci zro v Evropejcu tujca kakor v
da bo Sueški kanal celo Bospor času turških bojev; druži jih sa-nadkrilil. In ni se motil. Sredo-1mo ena vez; tiho tleče sovraštvo, zemsko morje, ki je bilo doslej le ki čaka na prvo ugodno priliko,
na zahodu odprto, je kakor čez noč zadobilo starodavni pomen in
da se otrese tujega jarma. Vse-učiliški profesor P. Ilerre je zapi-
sioves. Na kontinentu in na mor-|sal že pred leti — že ob izbruhu (ju so se odprle nove prometne ce- turšo-laške vojske tele pomembne ste in obnovile pota, po katerih j besede: "Zdi se, kakor da bi se je že nekdaj hodil feničanski in , Islam oboroževal k skupnemu od-grški, arabski in laški trgovec, poru proti krščansko-indogerman-Južna evropska pristanišča so se|skemu navalu, ki se je po stolet-vzdramila kakor iz dolgega sna. jih zopet prikazal na zgodovin-
Barcelona in Marseille, Genova, Trst, Malaga, Valencia, Xeapel
skem horicontu. Nekatera znamenja kažejo celo, da se bliža Ev-
in Reka so stopila v vrsto boga-	ropi dogovorjeno mohamedansko tih kupčijskih metropol. V Kon-	gibanje, ki zna še enkrat odločil-stantinoplu, Smijni in Saloniku	no vplivati na razvoj občne pose je jel stekati moderni vzhod-	vestnice. " — Žal da se je to dan-
no-evropski promet. Na afriških tleh je zadobila Aleksandrija ono vlogo, ki jo je imela v helensko-riraški dobi. Celo odreveneli O-rient se je vzbudil iz spanja in se začel zanimati za novo ero trgovskega in gospodarskega življenja, ki je vzklilo liki jutranja zanja po oblačnih dneh na Sredozemskem morju. — Nove membe ob Sredozemskem morju so izkoristili najprvo Angleži, ki
danes res tudi zgodilo, ali uresničilo.
Zvonovi domači.
Le doni zvon iz temnih lin in vzbujaj mi na dom spomin!
Kje so zlati časi, ko me je u-izpre-|čila mati tako krasno pesem! Kje so srečni časi, kje je ljuba mati! Zginili, minuli so časi nedolžnega
so veljali že od začetka 19. sto- veselja v vesoljnem morju več-letja za gospodarje morja. Razen; nosti, mati spi večno spanje v Gibraltarja jim je potrdil že du- tihem grobu. Prišli so drugi ea~ najski kongres (1815) tudi posest si. časi resnega življenja, dnevi otoka Malte, ki tvori še danes ne-1 trpljenja, težav. Usoda me je iztr-kak priroden prag med zahod-1 gala iz brezskrbnega življenja, nim in vzhodnim Sredozemskim j pahnila me v nevarne vrtince morjem.Seveda se niso samo s to'sveta. Tavam kot tujec po tujem
ša se veseli, narava se raduje, zadoneli oznanjujoč vzhod solnea smehlja se ti od veselja sleherno jsolncev, tedaj se bodo vračale na naravno bitje. Resna, otožna je blažena domača tla miljonske melodija zvonov, ko spremljajo 1 trume hrabrih sinov svete domo-trpina na njega zadnji poti. Živ- vine. Domovina, zate bo nastopi-ljenje je bog in brez boja ni živ- 1» zlata doba, ko bo vzljubil brat ljenja. Kaj je namen življenja,potrata, človek človeka, vejte nam zvonovi! "Delo, delo, delo." To je njih odgovor. Delo je naša zemeljska naloga. Delo je boj pocziie duha s prozo vsakdanjega življenja. Posvetiti se delu, se ne omadeževati, z rokami delati od jutra do večera v potu svojega obraza, a dušo in misli obračati proti nebu, to je naša sveta naloga.
Domači zvonovi prav milo po-jo! Kdaj vas bom zopet slišal peti, kdaj se zopet radoval ob vaših milih glasovih. Kje je moj ljubi dom, tam za devetimi gorami, v deveti dolini! Tako daleč, daleč, da ne slišim vas, zvonovi domači. In ker vas ne slišim, sem žalosten, ker me ne tolažite, sem otožen.

Zapomnite si
rojaki, da Anierikanee ne more biti Kranjec, če se prav sedemkrat na glavo postavi; to je gola resnica. Vsak vesten iu soliden trgovec se drži tudi resnice s tein, da ponuja in [>rodaja svojim odjemalcem to, kar v resnici lmportira. Tega gfsla se drži širom Amerike znana in edina samostojna slovenska j import na tvrdka A. Horwat, ker piše na svoje steklenice "Kranjski importiran brinjevec, Slivovec ali Tropinovec, katerega v resnici importira. Sedaj se te pijače ne more dobiti iz starega kraja, jat je imam pa ie obilo na rokah od preje. Vlada Zedinjenih dr in v vsacega strogo kaznuje, ki bi skuial prodajati navadno blago za j importirano.
In vendar je najti pri nas mnogo takih ljudi, ki ponujajo občinstvu razne likerje, piiejo na steklenice: Kranjski Brinjevec, samo da mečejo odjemalcem pesek v oči in naše ljudi slepijo s takimi besedami. Jaz prodajam tudi tak brinjevec, ki ni importiran IG.CO zaboj, na galone pa po JI.76 Double Stamp 1000 katere vrnle ga hočete.
ANTON HORWAT, importer in trgovec s žganjem na debelo. 1 Telefon: Canal 2974.	1827 W. 22nd S t, Chicago,
IU.
F. GRILL'S DAIRY 1318 W. 2 2nd St.. Chicago. III.
Posor gospodinje! Ako rabit« pri podinjstvu sveže mleko, dobro sladko, ali kislo smetano, (Cream)
gospodinjstvu sveže mleko, dobro
Žalostno je postalo življenje, svet se je spremenil v dolino žalosti. Solnce ne sije več jasno, ptičice ne pojo več veselo, rožice ne cveto več tako ljubo kot v
ali okusno, doma narefeno maslo,
(Butter) oglasite v moji mlekarni.
Jaz prodajem mleko, ki je pasterili* zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pr« skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da j« naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom refencem.
Mleko razvaiam po hišah točno vsak dan o pravem času.
Za obilna naročila s« toplo priporočam:
rHAML G HILL.
•lo*«D«ko-hrvatski mlaka
f
I
i
i
II
S i i!
l\X\\\\V V\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\W \\\\\\\\\\\\\>A\\9
1
Martin. Nemanich
slovenska gostilna ln restavracija
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
Zaloga in prodaja pristnega
domačega vina«
Telefon: Canal 80
1900 W. 22nd St.	Chicago, IU.
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite He na največjo slovansko unljsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, IU.
Ta Vam bode izgotovila vso tiskovine v popolno zadovoljnost glede eene^ točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravue Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Paljo imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za bla-gajniko za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
17 Na zahtevo pošljemo vsakem« društvu vzorec gorlnavedenlh tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska 14Glasilo K. 8. K. Jednote".

-J)
^VraXV^XTNCMMNNeKNtl
zaboj najboljše pive
"OLD LAGER"
<
katero izdeluje
Citizens Brewing Co
v Joliet, 111.
North Collins Street.
fetb PUu« 272.
\
\

Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine,
Prva hi nafstareiša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Avenue Chicago, III.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
y*iHtiiiitiitiitiiiiiiiuiiiitiiiiutiiiniiiutisiinininiiiiiuiiuiiiin:ii:uiittiiiiuiiiiiiniii
DOBRODOŠLI
= mi cenjeni rojaki Slovenci iz Chicaga in okolice v mojo
GOSTILNO
| kjer se toči vedno sveže izborno "Hoerberjevo" pivo, razno-	5
jj vrstno žganje in naravno, doma sprešano vino.	H
H j Gostom so opoldne na razpolago okusna jedila iz domače	n | kuhinje, tako tudi mrzel prigrizek. Svoji k svojimi
I	John Zvezich	|
H 2294 Blue Island Ave.	CHICAGO, ILL. H
Telefon: Canal 2363. .timtiitmmituffi#fi/irifiif/iiif/fi/fifrifriiiiifif//f/f;;/ii//ix;/ii;fffi/;ffif/fiiiiiiiiiiiiniiiV
JpSSSSm

DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
prodaja
1780-82 E. 28th St., Lorain, Ohio
CONKORD RDEČE VINO	DELAWARE BELO VINO
$25 00 barrel	$35.00 barrel

Pri manjih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. h Naročilu je pride jati denar ali Money Order. j j
a
QLAfllLO K. S. K-
JEDNOTK, — 5, JULIJA 1916. -- -
Na poljski straži ob Dnjestru.
Meseca julija smo ležali v ga-liški vasi Potočiska kot rezerva. Naša naloga je bila vzdrževati red v vasi in stražiti nekatere i-zolirane hiše, v kojih je razsajal trebušni legar. Služila je bila lahka, samo dolgčas smo prodajali in Kusi ga niso hoteli kupiti za nobeno ceno.
Da so nas Rusi vsak dan pozdravili s kakimi desetimi lahkimi šrapneli in dvema ali tremi 18centimeterskimi granatami, nas niso prav nič vznemirjali ti prijetni pozdravi, ker natančno smo vedeli, kdaj prične ruska artile-rija streljati in kam. Nismo se zmenili za lahke šrapnele in dolgočasili smo se dalje. Naši tovariši so pa v tem času hudo trpeli. Priborili so si s krvavimi žrtvami prehod preko Dnjestra pri vasi I vanje. Marsikateri junak 7. peš-polka in našega domačega ljubljanskega polka bo vedel mnogo povedati o grozni, tridnevni bit ki za prehod preko Dnjestra.
Ko je mir nastal okrog nas in ko so si naši zagotovili prehod preko Dnjestra, tedaj je dobila moja kompanija nalogo postaviti poljske straže na desnem bregu Dnjestra, zahodno od vasi Iva-nje.
Vesel sem bil tega povelja, ker že preveč dolgočasno mi je bilo v Potočisku. Delali itak nismo
krogla padla v našo bližino in tfe-daj smo lepo tiho čepeli v naših mišjih luknjah.
Rusi so bili opazili, da je naša straža močna in neko popoldne je pričela na nas sipat ruska baterija svoje izmečke v podobi šrapnel in granat. Bile so to dve dolge ure. Neprenehoma so padale granate v našo najbližnjo bližino. Kakih dvajset korakov na desno so padale vse krogle, in to je bila naša sreča. Ako bi bile padale bolj na levo, tedaj ne veni, če bi bil- kdo ostal živ od mojega voda. Padlo je gotovo v dveh urah nad sto šrapnelov in granat v našo bližino. Zemlja se je tresla in mi smo gledali, kako so eksplodirale pred nami granate in padali šrapneli na ribiško kočo. Bile so to dve dolge ure, katerih ne bom kmalu pozabil. A k sreči se je vse dobro izteklo. Noben ranjen ali poškodovan.
Drugače smo imeli prav mirno življenje. Levo od nas so bili dra-gonci, kranjski fantje, in ti so si vsak dan dovolili kako šalo z Rusi. Ob padcu Varšave so napravili velik napis in ga razsvetlili s svečami in v noči postavili na breg, da so Rusi lahko čitali o padcu svoje največje trdnjave.
Nastanil sem se bil v podzemeljski luknji, kamor je bil napeljan telefon. Največjo zabavo sem imel pri telefonu.
' Ponoči, ko so službeni pogovori končani, tedaj se prične privatni razgovor telefonistov. Na eni postaji se oglasi telefonist in vpraša, kakšna je bila danes mena ža pri sosednji kompaniji. Tovariš mu odgovori, da je bila danes menaža pod vsako kritiko in te-da«j se poba ha prvi telefonist in našteva, kaj je vse danes dobil k
nič. Dnevno opravilo je bilo sledeče: zjutraj po osmi uri sem vstajal, kavo sem že na postelji popil, počasi opravil jutranjo toaleto, med katero je ponavadi padlo nekaj šrapnelov v vas.
na- ■^■^■■■■■P mM stanjen, se je vselej ob razpoku i menaži. Na tretji postaji vpraša šrapnela preplašeno stisnila k *i-	»K je zanj prišlo pismo od
clu ter tarnala: O Bože, Bože,1 njegovega dekleta iz Gradca in Moskal strelja!	podobne stvari. Zabava izborna
Tolažiti sem jo moral, da pač in moral scm se smejati včasih vsaka krogla ne zadene in da P° cel° uro in tako sc"i se zaba-strelja predaleč. Umirila se je val Pri telefonu, šele tedaj, ko je videla, da se jaz j 1,1 vs»k veeer smo imeli kon-eisto mimo dalje umivam in da ceit-
vojaki mirno igrajo karte.	Koncert na poljski straži!
Ob dvanajstih kosilo, nato obli- Xa telefonični postaji dragon-gatno popoldansko spanje ali pa eev so imeli -harmoniko in vsak pisanje pisem dragim v daljno ive5er sem poslušal igrati naše domovino. Pri spanju so nepopis- slovenske poskočnice. Med kolino nagajale sitne muhe, katerih certom je vladal mir na liniji ee-menda ni nikjer toliko ko v Ga- le brigade in vsi telefonisti so lici j i. V kmečkih hišah je vse čr- zvesto poslušali koncert. Po vsa-no v sobi od muh. Milijoni bren- kem komadu je godec žel občo če po sobi in ne dajo človeku mi-! pohvalo vseh zvestih poslušalcev. ,.u	| In tako je nam pretekel marsika-
Zvečer večerja in kramljanje	dolgočasni večer,
tovariši pri kompaniji o došlili	v noh sem večkrat pregledal
novicah iz domovine in nato smo	stražo, ako je vse v redu. Straž-
polcgli k počitku.	n*ki so zvesto opravljali službo
Tako je nam .tekel dan za	in mi vedno javljali vsako naj-
dnem.	manjšo spremembo na nasprotni-
Dobil sem poljsko stražo šte- kovem bregu, vilka 7 nasproti vasi Ušiečko.	Menaža in pošta je prihajala v
1	I v' 1
Vnoči sem odšel z vodom na	llocl K nam.
od k a za no mesto. Tema je vladala	Nekoč smo sedeli ravno pri
in deževno vreme. Hodili smo ti-	menaži in zadovoljno brali pisma
bo in počasi nas je delila reka	dragih, kar se je razpočil šrap-
I)i t jester s strmimi bregovi.	ncl nad kočo. Kakor bi pihnil smo Stražo sem postavil v obširen j stekli ven v naše mišje luknje,
vrt, ki je pripadal krčmi ali pa	kjer smo pričakovali še nadalj
ribiški koči. V zemljevidu je bi-	»ih šrapnelov, ki pa so izostali,
la koča, spletena iz protja in ob-	Čakali smo četrt ure in nato smo metana z ilovico, zaznamovana za j nadaljevali s svojo menažo. Bil je
krčmo. Našel sem pa samo ribi-	edin šrapnel, ki je padel v kočo
ške priprave za ribolov. Sledu o	in nato je zavladal mir. Puškino
vinu ali mogoče o kranjskih klo-	pokanje je trajalo celo noč.
basali prav nobenega nikjer. Koča je nam služila samo kot var-
Tekli so dnevi, eden za drugim. Teden dni sem bil na straži; spo-
stvo proti dežgu in vetru; proti znal sem leno tekoči Dnjester in kroglam prav nič.	j premišljeval, koliko krvi je že
Na nasprotnem bregu, v vasi popila reka. Videl sem trupla, ki 1'sicčko je bila ruska poljska so priplavala po reki. Bila so že straža. Tičala je prav ob bregu, nagnita in voda je smrdela. V ti-zakopana v zemljo. Oddaljeni sta steni času so bili hudi boji za bili straži morda kakih 100 kora- Dnjester in Moskali so se povsod kov, in živeli smo toliko časa v trdovratno ustavljali naši ofenzi-lepi slogi, dokler se ni ali pri nas vi.
kdo pokazal iz okopov ali pa v; Kakor sem prišel v vasi kak Rus. Kakorhitro je kdo pomolil svojo radovedno glavo malo preveč visoko iz okopa, je že padel strel.
Za nas je bilo to slabo, da je stala za nami, morda en kilometer daleč neka naša težka baterija, ki
noci na
stražo, tako sem tudi odšel ponoči nazaj v mirno Potočiško.
Izvošček.
Ko zavije vlak mimo Jcršic je pošiljala svoje krepke pozdra-1 propostaji, se odpre potnikom lep ve na rusko stran. Naša poljska razgled na mesto, Sovič in Nanos straža je torei ležala med našo in dobrovoljno stopi tujec na pe-baterijo in neko rusko baterijo z roil. V časih pred vojsko so ga ob-dvema topovoma.	| stili portirji štirih, petih oninibu-
V enem dnevu smo si izkopa-1 sov s svojimi vabljivim: "Hotel li kritja varna proti šrapnclom, National?" "Grand-hotelt" Ko-proti granatam itak in nobenega modno se -je lahko peljal na meh-sredstva. Bila so ta kritja male kem sedežu z rdečim ali zelenim podzemeljske luknje, kjer je bilo plišem prevlečenega omnibusa v prostora za sest do osem mož. j novo prebarvanem koleslju ali v In v te luknje smo se poskrili, i gosposki kočiji. Sedaj potujočih kadar je pričela streljati kaka ar- civilistov ne pričakujejo nič več tiljerija. In najšibodi naša ali omnibusi in kočije. Konje je vse ruska. Ako je pričela naša, tedaj pobrala vojska, kočije tudi, oni
: . i , i	i	• i • . «i____:	r»n šunnh. C<
je ruska takoj odgovorila in obe bateriji sta se s krepkimi besedami pogovarjali skoro uro na dan. Za nas ni bil ta pogovor prav nič prijeten, ker dostikrat je kaka
nibusi se pa praše po šupah, če jih tudi niso vzeli. Samo vozovi vojaške uprave napolnjujejo prostor pred kolodvorom. Da pa do-šli tujec ni popolnoma prepuščen
sam sebi, za to je poskrbela prebrisana glavica.
Cempre stoji ob vratih s svojo "koreto" in rade vol je naloži prtljago na s*oj voz. Še tujca bi rad, pa kaj . . . Pred onim, ki si ga 'vzame na piko" ponižno sname oguljeno in omaačeno čepico in se dvorljivo prikloni. Sključen poriva voziček po prahu in blatu, vedno se oziraje, kje se bo ustavil gospod, ali kam bo namerila korak gospa. Kraji nekdaj temno-plave, gosposko prikrojene suknje mu opletajo po suhih bedrih. Čevlji so bili sicer nekdaj novi, bogve Čigavi, ali zdaj so čudovito razšvapljani in se prav nič ne prilegajo nogi. V debelem cestnem prahu se mi zde kakor beneške gondole v Canal grande. Cempre drsa v njih in pušča za seboj široko sled v prahu. Po suhljatem, z rdečkasto že skoro osivelo brado obkroženem licu mu lijejo znojne kaplje, se izgubljajo v rjavo - rdeče - sivi gošči ali pa kapljajo v cestni prah. Časih se mož ustavi in potegne z rokavom preko čela.
Tarife nima nobene. "Kakor sami veste, ubog, potreben revež sem," pravi in se dvakrat, trikrat zahvali za prejeti novec, če se mu zdi nagrada obilna.
Otroci mu radi nagajajo, kar seveda ni lepo. Tedaj ustavi svoj "avto" in požuga s koščeno pestjo nagajivcem. Ploha psovk se vsuje iz brezzobnih ust na otro-čad. Če bi mu kak paglavec prišel preblizu, bi potekel za njim in mu premikastil zvetrano glavico. No pa tega ne počaka paglavec.
Če pozna otroke, stopi tudi v hišo in reče: "Prosim, da bi Vaše otroke učili manire." Zaloputne vrata in drsa dalje s svojim vozičkom.
Kjer cesta skoro pravokotno zavije proti kolodvoru, stoji že iz starih časov znamenje, lesen križ. Cesta se dviguje. Ves se kopajoč v znoju, sopiha Cempre s svojo koreto, ki tudi ječi. Od napora, ka-li? Vozi namreč prtljago tudi na kolodvor. Pri križu se ustavi in se globoko oddahne. Sname svojo že davno za pokoj zrelo čepico in jo drži trenotek v obeh rokah. Pokrije se z desnico, levico pa skrči v pest in jo dvigne proti ICfižanciliu/ Grožnja ali pros-' nja? Dvakrat, trikrat zamahne tako, nato pokaže na koreto in na cesto, po kateri pelje svoj tovor.
"Pomagaj! Ti, ki si sam trpel!"
Kakor bi hotel še povedati: "Glej, kako se peham in morim za ta borni kruhek, kako celo svoje življenje samo rineni in rinem trpljenje pred seboj, sključen in poten. Pomagaj!"
Zmaje z glavo, zamahne ničevo z roko in rine dalje.
Pa kakor se časih nenadoma in v trenutku izpremeni in določi človeška usoda, tako se je tudi Cempretu kar čez noč predruga-čilo.
Vdova' Mežečka, denarna žena, mu je bila sestra. Pa žal tistih nekaj stotakov, ki jih je imela, u-bogemu Cempretu ni prav nič koristilo. Bila sta si navskriž kakor pes in mačka in sta se najraje nadaleč ognila drug drugemu. Cempre si raditega niti najmanj ni delal sivih las. "E! Ena majhna bo prišla, pa bo. Nič ne bo nesla seboj," tako je rekel.
Pa je res prišla "ena majhna." Pa kar čez noč. Nekega lepega jutra je Mežečko sredi mesta povozil avtomobil. Šofer se je komaj ozrl, zglasil se je pri komandi in drvil naprej. Mežečka pa je obležala mrtva na prašni cesti, pozlačena s solnčnimi žarki.
Ko je Cempre izvedel o nesreči, je dejal: "Saj sem rekel. Ena majhna pride pa te ni, pa bodi bogat ali reven, v svili ali raztrgan." Solze ni potočil čemu tudi.
Edini dedič je dobil Cempre po sestri vse. Za njegove razmere celo premoženje. Pogledal je navzdol po mastni suknji, razcefra-nih hlačah, predpotopnih čevljih. Dvakrat je zavrtel čepico v rokah in jo ogledal od vseh strani.
"E!" je dejal naposled. "Človek samo enkrat živi."
Omislil si je še tisti dan novo cajgasto obleko, čevlje in lep mehak črn klobuk. Dal se je ostriči in obriti. Privoščil si je par "kratkih" in nekaj dni ves zadovoljen in srečen pohajkoval v brezdelju. Pa kot izkušen mož si je kmalu premislil, dobro vedoč; da še večji kup izgine, če se mu samo jemlje in ničesar doda je.
Slekel je novo obleko, jo previdno zložil in položil v škatljo ml kartona. Škatljo je prevezal z vrvico. Odpihnil je prah s čev-
ljev in jih postavil na pec. Klobuk je zavil v sestrino naglavno ruto in culo obesil na klin. Nataknil je spet stare cape in sel za zaslužkom. Kadar se mu pa zazdi zadosti porivanja, se preob-leče in zadovoljno posedi pri vinu in cigari.
H. A.
Razne stvari.
Civilni vjetniki na Francoskem.
Praški zdravnik dr. Oton Heller, ki je bil prijet v Marzilju in leto interniran na Francoskem, je o svojih doživljajih priobčil sedanj grozne stvari. Najprej so ga peljali v staro podrtijo Chateau d' It, kjer ni ne oken, ne vrat. Prvo noč so vjetniki ležali na golih kamnitih tleh in niso dobili ničesar jesti. Drugi dan so dobili malo juhe in košček sira. Zvečer so^ dobili gnile slamnice, a še te so jim ponoči vzeli. Čez štiri dni so bili civilni vjetniki prepeljani na otok Frioul med ljudi, ki so bili na sumu, da imajo kužne bolezni. Ležali so na tleh, brez slame in odeje in niso dobili ničesar jesti. Med vjetniki je bilo polno ljudi, ki so imeli zlate ure, najbrž ukradene na bojiščih. Po preteku šti-ri-h tednov so bili vjetniki prepeljani v trdnjavo Casabianca na Korziki. Tam divja malarija. Civilni vjetniki so morali ceste graditi, drevesa posekati, kamenje tolči in t. d. Tudi vjeti zdravniki niso smeli bolnim pomagati, in ker so to vendar storili, so bili osem dni posebej zaprti. Umrlo •je 14 vjetnikov, ki so bili pokopani na pokopališču za zločince. Dva oficirja sta neke vjetnike s pasjim bičem pretepala, jih vtaknila v mokre kraje in jih zaprla .
je po sinu, da je bil oče svoji ženi nezvest, žena pa je tudi kriva, in sicer zato, ker je sina napeljala, da je vohunil za očetom. Višje sodišče pa ni bilo tega mnenja, nego je reklo, da sinovo vohunjenje za očetom je sicer breztaktno, a ni občutljivo žaljenje. Zato je bil zakon ločen samo iz krivde moža.
Frank Pelkovšek
720 Market Street
WAUXEGAN, ILLINOIS.
Zastopnik raznih parohrodnih družb. Pošilja denarje v staro domovino in o-pravlja notarske posle.
8e toplo priporeča blovrncem v Wau-kegan in okolici.
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. 50. K. S. K J., ALLEGHENY, PA.
©
Vsem Slovencem ln Hrvatom priporočam mojo gostilno
"Hotel Flajnik",
8320 Peam Atcbm, v kateri todim vedno sveše PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAJr NOVRSTNE DRUGS PIJAČ* Priporočam m cenjenemu p ti lin atvu v najobilnejii obisk. — Vd znanci in nesaanoi vedno dobrodofiil NA SVIDENJU! OSO. FLAJNIK, LASTNIK, 8829 Penna Ave. ,
Ima svojo redno mesečno win vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 67 in llutler St, Pittsburgh, Pa.
Uradniki za Uto 1916:
Predsednik: John Mravintx, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trempush, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Nikolaj ProkfielJ, 572
Butler St., Etna, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Sybcr, 825 Lockal St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Člani so sprejemajo v drufttvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji.
Slovenci in Hrvati, kteri Ae niste pri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uljudno vobijo pod zastavo zgoraj obenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tepa društva oglasiti pri II. tajniku Josip Kajin, 5104 Butler St., Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet do ozdravi.
Stavbinsko in posojilno društvo
'SLOVENSKI DOM'
Chicago, 111. Domače podjetje. Ustanovljeno in j inkorporirano po zakonih
države Illinois. Sprejema hranilne uloge in po-
v ječo za teške zločinec. Trije mo-j sojuje denar na posestva in na
žjc so poslali pritožbo na generalnega guvernerja in so bili zato kaznovani z 20dnevno ječo. Neki duhovnik je zanje posredoval, nakar jim je bila kazen zvišana. Vjetnike je v imenu švicarskega Kdc-čega križa prišel obiskat neki polkovnik, ki pa ni ničesar storil in še pritožb ni hotel poslušati. Zastopniki ameriškega poslaništva V Parizu so storili, da so bili vje-^ijki prepeljani v Uzes, kjer pa se jiiu ni dosti bolje godilo. Končno je bil dr. Heller odpeljan na švicarsko mejo in izpuščen. — Če so vse te grozote, ki jih -je popisal dr. Heller, tudi resnične, tega seveda ne moremo vedeti.
Sme li sin za očetom vohuniti?
Na Dunaju živi neki gospod Andrej Prohaska, ki je v tako dobrih denarnih razmerah, da goji celo konje za dirko. Njegove zakonske razmere pa niso tako dobre, kajti njegova žena ga je po 271etnem zakonu tožila na ločitev zakona. Gospa Prohaska ima četvero otrok, ki so stari od 17 do 21 let. S pomočjo privatnih detektivov in zlasti s pomočjo svojega 171etnega sina je dognala, da ji je mož nezvest. Sin je po materinem naročilu vohunil za očetom. Izsledil je, da je oče kupil krasen ženski solnčnik in ga nesel v neko gostilno; ko je iz gostilne odšel, ni imel več tega solnčnika. Sin je tudi dognal, da dobiva oče poste-restante pisma, katerih pisava je ženskega značaja. Sodišče je izreklo značilno razsodbo. Izreklo je namreč ločitev zakona po krivdi obeh zakonskih, češ, dokazano
delnice tega društva. Delnice se plačujejo po 25c na teden in vrednost vsake delnice naraste v teku 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) dolarjev..
Rojaki! Poslužite se tega izbor-nega načina pri hranjevanjul
Rojaki izven Chicaga! — Pišite za pojasnila 1
Louis Duller, predsednik.
Jos. Steblay, tajnik, 1840 W. 23. St Frank Banich, blagajnik.
Dr, Martin J. Ivec
Slovenski zdravnik
Pky*Ma*-t«r|»«a
Vrhovni zdravnik K. S. H. J.
900 N. Chicago St.
Corner Clay St.,
JOL1ET, ILL.
Urad zraven slov. cerkve.
Uradne are: 10—12; 2—i; 7—4. Chicago telefon: 4295. Dom 2192 L.
MARIJA SLUCA
182S W. 22od SI. Chicago, III.
Telephone Cmmml 4,3»
lakuftena in z drfeav-aim dovoljenjem potrjena BABICA
M oUudne priporote ale ▼enakim in hrraftkim
dr o s i f3 perko
SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. WOOD STR.	CHICAGO, ILLINOIS.
Telmfon Canal 298
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset.
"Dobra postrežba in dobra pijača", to je moje geeio.
še nikdar
niso bile avstrijske krone tako po ceni kakor sedaj. Poslužite se torej tcugodne prilike in se spominjajte svojcev v stari domovini s kakim denarnim zneskom. Pošiljatvc so jamčene.
Sedaj Vam pošljem K 100 samo za $13.95
Tudi izdelujem vsakovrstne' ptavovcljavne listine in izvršujem vse, v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene države in staro domovino.
Se Vam priporočam spoštovanjem
JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, m.
SyVWWWWYVVWVYW^^
Na znanje pošiljateljem denarja v staro domovino!
Vsled negotovega do.tavlj«nja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, .prejemamo denarne poldjatve do Preklica i J	H» *e valed vojne izplačajo mogoče z zamudo. UfclNAK
NE^BO v nobenem Lučaju izgubljen, ampak nastati
ZAMOREJO LE ZAMUDE. Mi jamčimo za vsako denarno poailjatcv toliko časa, d« .c izplača na določeni naslov. I.totako nam Jamčijo zane-sljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne, m radi popolne
sigurnosti pri pošiljanju denarja.
K: 100.00 $14.00	K: 1000.00 $139.00
tvrdka
FRANK SAKSER
82 Cortland! St., New York, N. Y.

IMENIK KRAJEVNIH
DRUŠTEV K. S. K. J.
1» Društvo sr. Štefana, Chicago, HI.
— Predsednik John Žefran, 2313 80.
Lincoln St. Tajnik Math. Grill, 3629 So. Wallace St. Zastopnik Anton Grego-rich, 2927, W. 23rd 8t. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mcsecu v 81ovenski cerkveni dvorani.
2.	DruStvo sv. Jožefa, Joliet, HI. — Predsednik Anton Golobich, 211 Jackson St. Tajnik John Vidmar, 1112 N. Broadway at. Zastopnik John A. Težak, 1012 N. Chicago St. Bedna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v stari šoli.
3.	Društvo sv. Jurja, Joliet, 111. — Predsednik John N. Pezdirtz, Cora & Hutch inson Sts. Tajnik Anton Nema-nich, ml., 1000 N. Chicago St. Zastopnik Anton Nemanich, star., 1000 N. Chicago St. — Bedna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v šolski dvorani.
žal, 416 N. 5th St. Bedna meseč. seja se vrši. vsako prvo nedeljo v Slovenski dvorani, 515 Ohio Ave.
40.	Društvo sv. Barbare, Hlbbing,
Minn. — Predsednik Mihael Bižal, 419 Iron St. Tajnik John Povsha, 311—3rd St. Zastopnik Alois Ancelj, 102—5th St. Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Model dvorani.
41.	Društvo sv. Jožefa Pittsburgh, Pa. — Predsednik Ignac Podvasnik, 6325 Station St. Tajnik John Bojane, 207 — 57th St. Zastopnik Frank Bopar, 5631 Carnegie St. Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v K. S. Domu.
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton,
Pa. — Predsednik John Belfiič, 254 Frederick St. Tajnik Martin Černugelj, 40? S. 2nd St. Zastopnik Marko Kofalt, 84-1 So. 2nd St. Bedna meseč. seja so vrši vsaki tretji četrtek v društveni dvorani.
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. — Predsednik Frank Petelin, 622 —3rd St. Tajnik Michael J. Kraker, 614 E. 3rd St. Zastopnik Michael J. Kraker, 614 E. 3rd St. — Bedna meseč.
v
Woodland Ave. S. E. Tajnik Egxdy Vrhove, 2777—120th St. S. E. Zastopnik Anton šuštaršič, 8116 Otter Ave. g E. _ Redna mesec, seja se vrši vsako prvo nedeljo.
67.	Društvo sv. Nikolaj;., Steelton, pa. — Predsednik M. Mat jasich, 556 80. 3rd St. Tajnik M. Matjasich, 556 So. 3rd St. Zastopnik Joseph Kombieh, 542 So. 3rd St. — Seja se vrši vsako1 tretjo nedeljo v družtv. dvorani sv. Al.
68.	Društvo sv. Barbaro, Manor, Pa. — Predsednik Jos. Boltič, box 8, Madi-
seja se vrši vsako drugo nedeljo v L. Kovačevi dvorani.
94.	Društvo Marije Zdrr -W šolnikov, Sublet, Wyo. - - I'.edsedniS: John Krumpačnik, box 61. Tajnik Jernej Gradišnik, box 189. Zastopnik Alois O-rešnik, box 192. — Bodna meseč. soja se vrši vsako drugo nedeljo v F. Cirej dvorani.	m
95.	Društvo sv. Alojzija, Broughton,
West Mineral, Kans. Zastopnik Peter Benda, box 328, West Mineral, Kans.— Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v P. Bussel dvorani.
127. Društvo sv. Ane, Waukegan, 111. — Predsednica Mary Turk, 1016 Lenox Ave., N. Chicago, 111. Tajnica Mary Bar-tel, 1016 Lennox Ave. N. Chicago, 111. Zastopnica Mary Lukančič, 830—10th St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako
Pa. — Predsednik Anton Ipavec, Broug četrto nedeljo v šolski dvorani
tont Pa. Tajnik An'on Kozlcučar, box 174, Zastopnik Jacob Brule, box 197.—
son Pa Tajnik John Terbots, box 276, Redna meseč. seja so vrši vsako drugo
' ' - - * •*	m-L-A- nedeljo v društv. dvorani.
Predsednik Nick Zvonarič, Seminole, Pa. Tajnik Anton Hren, Seminole, Pa. Zastopnik Anton Hren, Semino]e, Pa. Redna meseč. seja so vrši vsako tretjo
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda,	.. , . . .
Tower. Minn. - Predsednik Frank ?fv™ V**1 . J"
S,.hweiger, box 835, Soudan, Minn. — il ^^ w SSSu«. o c«^«, rr, i , lTr, . ,, , ,Q ,	44. Društvo sv. Florjana, Bo. cnicatco,
Tajnik Joseph Ercull, box 1203 Soudan, _ 1>redsedjlik MarJtin Golobi* 96;{1
Minn Zastopnik George Nemanich, box A L Tajnik Jacob Smrekar, 9520 741 Soudan, Minn. Bedna seja se vrši A L Zastopnik B. F. Kompare, 9206 vsako drugo nedeljo v mesecu v Tower, Commcrcial	Redna nieS(£ 8C
5.	'Društvo sv. Družine, La Salle, 111. V9*k°J>rV0 n0S' 4 „ . , «
45. Društvo sv. Cirila in Metoda, E.
v me**vn v Math. Kumpovi dvorani.
7.	Društvo sv. Jožefa. Pueblo, Colo. — Predsednik John Germ, 316 Palm St. Tajnik Peter čulig, 1245 So. Santa Fe Ave. Zastopnik Math. Novak, 539 Stanton Ave. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mcsecu v. društveni dvorani.
8.	D.uštvo sv. Cirila in Metoda, Jo-
Heja
ko 14 in 18 dno v mesecu.
46. Društvo sv. Frančiška Seraf., New York. — Predsednik Joseph Bonis, 2327 Putnam ave., Itidgewood, N. Y. Tajnik Anton Pavli, 410 E. 5th St. Zastopnik Jernej Hahjan, 410 E. 5th St. Redna meseč. seja se vrši vsako drugo soboto v G. Kocnig dvorani.
« * t,1 .. 1 1 m	i. t 1 [ 47. Društvo sv. Alojzija, Chicago, IU.
v it~ ,	% ^"vV J «1''! - Predsednik Anton Pctric, 11035 So.
1407 N Hickory St. Tajnik Mat. Bu- Michi ave Tajnik John ^ukshinich,
' C. • I1 i°odrSWS w^T11 2432 So. Hamlin Ave. Zastopnik Mar-Stefan Stukel, 1200 Elizabeth St. Red- • Ncmanieh 1900 w> 22nd ^ Rc(lua
na seja se vrsi vsako tretjo nedeljo v ^^ 8e' vrfi vgakt) d ne(,cIjo
SOl» l. ™ ♦ t v cerkveni dvorani. 10. Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa. 49 Društv0 Jezus Dobri pastlr> pitts.
redsednik Mihael Mar-
Manor, Pa. Zastopnik John Trbots, box 276, Manor, Pa. — Bedna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Westmoreland City, Pa.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. — Predsednik Ignac Tronkelj,
2217 N. 8th Ave. Tajnik Math Urich, | nedeljo_v cerkv. dvorani. 3409 N. 5th Ave. Zastopnik Jakob Sta-riha, 1711 N. 6th Ave. — Bedna meseč. seja so vrši vsaTco tretjo soboto v Steel Bik. Bldg.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. — Predsednik John Lukežič, prvo nedeljo 2217 So. 2nd St. Tajnik John Mihelčič, OQ 2842 So. 7th St. Zastopnik Anton Bukovec, 3400 Kosciusko St. — Bedna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo.
71.	Društvo sv. Anton Pad. Crab-tree, Pa. — Predsednik Anton Barko-vič, box 464. Tajnik Ferdinand Varba-nič, box 464. Zastopnik Anton Barko-
128. Društvo sv. Barbare, Etna, Pa.
— Predsednica Ana Novak, 37 Sycamore St. Tajnica Johana škoff, 13 Gan-iter St. Zastopnica Johanna škoff 13 96. Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Ganstcr St. — Redna meseč. seja se vrši
stopnica Ivana Susha, 933 Indiana Ave. Redna meseč. seja se vrši vsako "dru^o sredo v mesecu v cerkv. dvorani.
158.	Društvo sv. Antona Padov., Hostetter, Pa. — Predsednik Alojz Ur-Lančič, box 114. Tajnik Josip žahkar, box 162. Zastopnik Anton Zahkar, box 162. — Redna mesečna seja se vrši vsako četrto nedeljo.
159.	Društvo sv. Štefana, Delagua, Colo. — Predsednik Anton Dolščak b, 73. — Tajnik Andrej Mila ver, b. 6K. — Zastopnik Stefan Slavec b. 136. — Red-ua mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v kompanijski dvorani.
160. DRUŠTVO MARIJE ČISTEGA SPOČETJA
Kantat City, Kant. — Predsednica Veronika Malnar, 431 Orville ave.,
vsako zadnjo nedeljo ni 37 Sycamore St. .
129.	Društvo Marije Pom., South Omaha, Neb. — Predsednica Katarina
8chweigar, 5637 So. 23rd St. Tajnica I tajnica Miss Mary Jelene, 401 North 97. DruStvo sv. -5arbare Mt. Olive,1 Maria Kompare, 2201 Madison St. Za 5th st., zastopnica Julija Rodina, 6 So IU. — Predsednik Frank Vukelič, box stopnica Antonia, Jakšič, 1427 N. 23rd 7'U Tninik A nt.. fWfii* )>nv 7H1 7«. st. — Redna meseč! seja se vrši vsako
drugo nedeljo na 5637 80. 23rd 8t.
130.	Društvo sv. Pavla, DeKalb, IU. — Predsednik Paul Kaisher, 1409 State
724. Tajnik Ant. Goršič, box 781. Za stopnik John M. Knes, P. O. Mt. Olive, 111. — Redna meseč. seja so vrši vsako
1st st., Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v prostorih na 431 Orville ave.
OPOMBA-
98. Društvo sv. Treh Kraljev, Bock- St. Tajnik Math Kaisher, 1112 State St.	društveni tajniki so naproše-
dale, HI. — Predsednik Anton Oberstar, Zastopnik Frank Milak, box 203. — nl> da poročajo takoj vsako prememb« 120 Moen Ave. Tajnik Joseph Snedec, i Redna meseč. seja se vrši vsako prvo naajova in sicer glavnemu ta jniku Jed-115 Davis Ave. Zastopnik Joseph Bošt j nedeljo na 1409 State St.	noto> ter upravništvu "Glasila K. S. K.
jančič, 143 Moen Ave. — Redna meseč. 131. Društvo Marije Bož. Venca, Jednote". seja so vrši vsako prvo nedeljo v A. Ma Aurora, Minn. — Pred. Math Koste-
lich. box 155. Tajnik John Roblek box 14. Zastopnik Frank Miklič, box 27R. — Redna meseč. seja vrši vsako četrto nedeljo v S. D. D. dvorani. 132. Društvo sv. Roka, Frontenac,
vričevi dvorani
_______ _____t________________ 100. Društvo sv. Jurija, Sunny Side,
vič, box 464.—Redna meseč seja so vrši Utah. — Predsednik Anton Težak, box vsako prvo nedeljo v A. Jereb dvorani. 35. Tajnik Jacob Lončarič, box 195.
72. Društvo sv. Antona Pad., Ely, Zastopnik Anton Nemanich, box 148.— Minn. — Predsednik Georgo Potomci, Redna mesec, seja so vrši vsako zadnjo Kans. — Predsednik Frank Zrzovi, R. box 925. Tajnik Louis Pcrušek, box 441.1 nedeljo v P. Barbolio dvorani.	| 8, box 45, Pittsburgh, Kans. Tajnik j
Zastopnik John ščurek, box 571.—Red-1 101. Društvo sv. Cirila in Metoda, Frank Kerne, box 283. Zastopnik A11
na mesečna seja se vrši vsako drugo ne-1 Lorain, Ohio. — Predsednik John Piš- ton Katzman, box 514. — Redna meseč. deljo v Fr. Virant dvorani.	kur, 2937 Elyria Ave. Tajnik Henrik seja se vrši vsako drugo nedeljo v Av-
73. Društvo sv. Jurja, Tolucca, HI. Kompare, 1709 E. 29th Kt. Zastopnik atrijski dvorani. — Predsednik Josip Itosich, box 101. John Juha, 1794 E. 29th St. — Rodna Tajnik Matija Pavletich, box 238. Za- 1 mesoč. soja se vrši vsako prvo nedeljo stopnik St. Polich, box 550. — Redna v A. Virantovi dvorani.
102. Društvo "Novi Dom", Newark, N. J><r— Predsednik Joseph Stcm-bal, 73 Newark St. — Tajnik Joseph Stcmbal, 23 Norfolk St. Zastopnik John lntihar, 21 Webster St. — INdna meseč.
Izučena slovenska babica
se priporoča slovenskim ženam v I/a Sal!e, 111., in okolici; pomagam tudi slabokrvnim ženam.
KATARINA TRLEP, 24 — 5th St. Telefon št. 452.
Redna
seja se vrši vsakega 18. v mesecu v prostorih 8t. Polička.
74. Društvo sv. Barbare Springfield, Illinois. — Predsednik Anton Kužnik, 1201 So. 19th St., Springfield III.
PRODA SE
dobro upeljana krojač niča v v»*č ji
133.	Društvo sv. Ime Marije, Iron-wcod, Mičh. — Predsednica Ana Kac-
marčik, 314 E. Thomas St. Tajnica He-. . , .	.. . . . »	....
lena Marinčič, 215 So. West St. Zastop- slovenski	naselbini dr/ave llll-
nica Maria Mukavcc, 207 Baundry St. j "nois. Proda se zaradi opnsta te o-— Redna mesec, seja se vrši vsako dru-' go nedeljo v Paula Mukavic dvorani. J '	.
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis, Natančno pojasnilo o tem daje — Tajnik John Kulavic, 19161 seja se vrši- vsako tretjo nedeljo v J. Ind. — Predsednica Viktoria Zore, 726 jz prijaznosti upravništ vo *'Cila-E. Stuart St. Zastopnik Jos. Grubel- Stembala prostorih. Haugh 8t. Tajnica Antonia Kos, 702; ,, w o	, , . ,, 1Qri \y nik, 1831 So. 15th St. — Redna seja ne 103. Društvo sv. Jožefa, Milwau-, Holmes ave. Zastopnica Karolina Sto- 1 a,ul tx " • vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski j kce, Wis. Predsednik Math Sekula, 48th nich, 765 Holmes Ave. — Rodna meseč. dvorani. Ave. in Hadley Place. Tajnik Louis Se- seja se vrši vsako drugo nedeljo v Šol-
75. Društvo sv. Martina, LaSalle, kula, 465—52. Ave., West Allis, Wis. ski dvorani.
22nd P!., Chicago, 111. (Adv. 24—26).
>148 Dresden Alley.
.	.. . .	, iJasto'pnik Frank liocina. 36—48th St.
Bedna s-ja se vrsi vsako drugo nedeljo! Rcl(1;,a mcf|ei, srja\c vrgi vsako tre.
v n,csceu-	! tjo nedeljo v K. S. domu.
11. Društvo sv. Janeza Krstnika, Au- i

N. S. Tajnik Jo- HI. — Predsednik Anton Meznarič, 1101 Zastopnik Frank Auzelc, 203 Lake St. j 135. Društvo sv. Cir. in Met, First St. Tajnik John Novak, box 173. ""1	"
Zastopnik Josip Barborič, 1202 First St. — Redna meseč. seja so vrši vsako tretjo nedeljo v Woodshankovi dvorani. 77. Društvo Marije Vne bo vzete, Fo-
Sedem 2alo-
v m»'se« ii v Weild Rose dvorani.
12. Društvo sv. Jožefa, Forest City,
Pa. — Predsednik Joseph Kamin, Forest City,- Pa. Tajnik Karl Zalar, box 547. Zastopnik John Telban, Forest <*ity, Pa. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v mestni dvorani
eja
51. Društvo sv
nedeljo. Petra in Pavla, Iron
Mountain, Mich. — Predsednik Joseph Grozni k, 206—tth St. Tajnik Nicholas Paljuk, 1106 Vulcan St. Zastopnik A lois Borce, 50S E. Smith St. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo.
52. Dništvo sv. Alojzija, Indianapolis,
Gil-
— Redna meseč. seja se vrši vsako dru-jbert, Minn. — Predsednik Leo Kukar, go nedeljo v cerkv. dvorani.	box 24(5. Tajnik Frank Koshar, box 553.
104. Društvo Mar. Cist. Spoč., Pueblo, Zastopnik Anton Erchul, bdx 214. — Colo. — Predsednica Anna Princ, 1222 Redna meseč. seja se vrši vsake četrto Taylor Ave. Tajnica Julija Kraševec,, nedeljo v A. Indihar dvorani. 1237 Eiler Ave. Zastopnica Mary Kra-1' 136. Društvo sv. Družine Willard, šovec, 207 Northern Ave. — Redna me- ■ Wis. — Predsednik Alouis Koščak, box seja se vrši vsakega 15. dno v me- 16. Tajnik Frank Perovšek, box 10. Za-3ccu v M. Luksetič dvorani.	stopnik Joseph Pckolj, box 12. — Red-
leljo v Mestni dvorani.	105. Društvo sv. Ane, New York, N. na ineseč. seja se vrši vsako prvo nede-
Društvo Marijo Pomagaj, Clii- Y- — Predsednica Fanny Kcršmanc, Ijo v šolski; dvorani. Illinois. — Predsednica Matilda 1418^ E. 9th St., New York. Tajnica 137. Društvo sv. Ant. Pad. Aurora,
2. sec
Pošljite sedaj vaš denar v stari^ kraj brzojavnim potom
cago,
Duller, 1856 \V. 23. St. Tajnica Mary I Mary Kompare, 355 So. 4 St., Brook-	Minn. —.Predsednik Anton Jelnikar,
Kobal, 2040 W. 22. Place. Zastopnica lyn, N. Y. Zastopnica Josephine Kerč,	box ittil, Tajnik Anton Zaletelj, box 468
Anna Schneller, 202S W. 22. Place. — 124 E. 9th St., New York — Redna me-	Zastopnik Anton Markovič, b. 144. — SclITlOI
Redna meseč. seja se ir.ši vsako tretjo :<cč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v	Redna meseč. seja so vrši vnako prvo
nedeljo v cerkveni dvorani.
navadni dvorani.
nedeljo v S. D. D. dvorani.
n-iioijo v mesecu.
14. Društvo sv. Janeza Krst., Butte, i j,^ Mont. — Predsednik Frank Balkovetz, | 94 Pine St. Tajnik Frank Silver Dow St. Zastopnik nik, 511 Wptson Ave. Bedna seja se vrši vsako 2. in 4. sredo v German dvorani. 215 N. Main St.
, p	. xii. — i reue'.uniK rraiiR jcrina, iuii	i/manu xw
k BHiKovcw., j Wa)i5nortK AvC j N Chicago, 111. Taj- Chicago, 111. — Pi
K 7 Uik John Petkovšek, 1020 Sheridan Rd., U'ic, 9441 Ewing i Kari 1 reies- . x chit;ag0> IU Zastopnik Frank Opeka, tiorenc, 9517 Kw
in denar bode izplačan v 4 ali 5 dneh
znaša brzojavna pošiljatev za naslov štirih besed. Priložite torej $3 navadni ceni za brzojavno pošiljatev.
Društvo sv. Bozalije, Spring- l>™m-avnp r.pnp so qlprlpop-1. — Predsednica Ivana Bučar, ©rzUJdVIie LLIlt SO Slt-UtCC .
za 100 K. $17 — K. 200 $31 — K. 300 $45—K. 500 $73; i. t. d.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny,
Pa. — Predsednik George Flajnik, 3329 Penn Ave. Tajnik George Vovk, 1244 High St., N. S. Zastopnik Math. Klarič, 1146 E. Ohio St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia. Minn. Predsednik Math. Kostainšek, 302 Wyoming Ave. Tajnik John Sum-rada, box 349. Zastopnik Math. Prija-novič, 115 Chestnut St. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Duluth Brew dvorani.
1/. .DiUtiLVO Marije Pomagaj, Jenny Lind, Ark. — Predsednik Martin čož, box 75. Tajnik John Eržen, box 47. Zastopnik Mihael Paučnik, box 82. — Redna seja se vrši vsako tretjo nede-
mesec. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slanatovi dvorani.
54. Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik Joseph Ule, 106 E. Poplar St. Tajnik Frank First ml., 124 W. Hemlock St. Zastop-
Redna mesečna seja se vrši vsako četrto soboto v Hrvatski dvorani.
56. Društvo sv. Jožefa, Load vilic, Colo. — Predsednik John Vidmar, 502 Chestnut St. Tajnik Frank Oerjak, 509 Elm St. Zastopnik Anton Novk, 630—
in denar je hitro doma.
Za Vaš denar vam jamčimo.
INTERNATIONAL EXCHANGE BANK
1334 W. 18th STREET Chicago, Illinois
ljo v društveni dvorani.	t n j a*.	» " t
20. Društvo sv. Janeza Krst., Iron- rml ^T	""m^T. "V VSa'
u-ood, Mich.—Predsednik Fr. Schmaltz, keca 14' v n,rsccu j,a, "17 Llra Kennedv St. Tajnik John Ramuta, 41S
Bonne St. Zastopnik Paul Mukavetz, Boundrv St. Redna seja so vrši vsako tretjo ne-lpljo v cerkveni dvorani.
21. Društvo sv. Jožefa, Federal, Ta. 1'redsednik Frank Beg, box 31 P. O. Presto, Ta. Tajnik John Krek, box 205. P. O. Burdine, Pa. Zastopnik Ignac Krek, box 74, P. O. Burdine, Pa. Bedna seja se vrši vsako drugo nedeljo v slovenski dvorani.
23. Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. — Predsednik Anton Kočevar, R. F. D. 2, box 11%. Tajnik Frank Hoče-I
var, B P. D. 2, box: 11% Zastopniki .Dru§tvo sy Clrila in Metodjli E.
Frank Gregorčič, B. t. P. 2, box 11%..	__ ^ . . .. T „ '
Pn/^nn on in u n vrui 1'aolrA .i..,^	veiem, jsoinn.—rrousenniK ivan Ruzma,
Društvo sv. Jožefa, Waukegan, j dru^o nedeljo v Slanatovi dvorani. ljo v šolski dvorani.	140
Predsednik Frank Jcrina, 1017 80. Društvo Marije čist Spoč., So. 103. Društvo sv. Družine Alliquippa,	field, 111
CIlicago, 111. — Predsednica Frsula Ku- Pa. — Predsednik Jurij Smrekar, box	1009 So. 15. St. Tajnica Alojzia Kužnik,
\ve. Tajnica Angela 71. Tajnik John Jager, box 137. Zastop	1201 So. 10th St. Zastopnica Roza Ku-ing Ave. Zastopnica »dfc Jacob Grželj, box 71. — Redna me-' lovič, 1016 E. Stuart St. — Redna ine-
26 Lenox Ave., N. Chicago, 111. Redna Katarina Jnkovčič, 9621 Ave. M.—Red- seč. seja se vrši vsako drugo nedeljo.	seč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v ^	gQ	StrOŠki nlaČani
na meseč. seja se vrši vsako tretjo no- 110. Društvo sv. Jožefa, Barberton,	Slov. šoli. i	,	. 1 ,	c c
deljo v Medošcvi dvorani. Ohio. — Predsednik Frank Bertoncel,	143. Društvo sv. Janeza Krst., Jo-
81. Društvo Marijo Sedem Žalosti, 1!7 Center St. Tajnik Joseph Lekšan,	lict, 111. — Predsednik Joseph Grill,
Pittsburgh, Pa. — Predsednica Maria 119 Center St. Zastopnik Joseph Pod-	j 1208 N. Broadway. Tajnik Steve G.
Lokar, 4823 Hatfield St. Tajnica Jo- pečnik, box 225. — Redna meseč. seja	Vertin, 1004 N. Chicago, St. Zastopnik
sephina Fortun, 4*22 Plum Alley. Za- se vrši vsako tretjo nedeljo v N. Dor-	Jos. J. Plese, 911 N. Scott St. — lled-
nik John Klun, box 66S. j— Redna me-! stopnica Ana Golovič, 6 Martha St., miša prostorih.	na meseč. seja se vrši vsako tretjo ne-
sečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo Etna, Pa. — Redna meseč. seja se vrši 111. Društvo sv. Srca Marije, Bar-	deljo v Slov. stari šoli.
to':.io ob dveh pop. v Karol Zgoncovi \ sriko četrto nedeljo v K. S. Domu. berton, Ohio. — Predsednica Frances	141. Društvo sv. Cir. in Met., She-
dvorani. 83. Društvo sv. Alojzija, Fleming, Bertoncel, 147 Center St. Tajnica An-	boygau, Wis. — Predsednik Math June
55. Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Kans. — Predsednik Frank Gartnar, R. tonia Rataj, 513 Forst St. Zastopni-	609 N. Water St. Tajnik Frank Miko-
Colo. — Predsednik »Mihael Perko, box R. 2, Cherokee, Kans. Tajnik Anton ca Jera Podpečnik, box 225. — Redna	lič, It. R. No. 1. Zastopnik Miha«d
10. Tajnik Math. Zakrajšek, L. b. 94. ! Sknbitz, R. R. 2, box 67, Pittsburgh, meseč seja se vrši vsako drugo nedeljo	Proga r, 1413 N. 8th St. — Kodna meseč.
Zastopnik Math. Zakrajšek, L. b ; 94. Kans. Zastopnik Frank Spehar, R. R. v J. Lekšan dvorani.	s<\ja se vrši vsako prvo nedeljo v ccrk-
2, Pittsburgh, Kans. — Redna meseč. 112. Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn,	veni dvorani.
seja se vrši vsako drugo nedeljo v Spe- — Predsednik Paul Bukovich, box 462.	145. Društvo sv. Valentina, Beaver harjevi dvorani. Tajnik Joseph Agnich, box 266. Zastop-' Falls, Pa. — Predsednik Nikolaj Kle-
84. Društvo Marije S?dem žalosti, nik Joseph Pešel, box 165. — Redna	pec, 1834-3rd av. Tajnik Ignac Krklec,
Trimountain, Mich. — Predsednik Ju- meseč. seja so vrši vsako tretjo nedeljo	1S32—3rd Ave. Zastopnik Frank Bro-
raj Pintar, box 458,-Painesdale, Mich.lv stari cerkvi. —	z»<'h, 1527—2nd Ave. — Redna meseč.-
113. Društvo r.v. Roka, Denver, Colo,	seja so vrši vsako drugo nedoljo v cerk. — Predsednik Josip Lesar, 5119 Clark- j d\orani.
son Street. — Tajnik Alojz Andolšek,	146. Dništvo sv. Jožefa, Cleveland, O.
5173 Clark son St. Zastopnik John Turk,	—Predsednik John Lekan, 3511 E. 80th
1920 Pearl St. — Redna m o seč. seja se	St. Tajnik Math Zakrajšek, 3528 E.
Predsednica Barbara Jakopin, 16X2 E. | vrši vsakega 13. dne v mcsecu na 4881	82nd St. Zastopnik Jos. Lekan, 3556
33. St. Tajnica Vida Kumše, 1735 E. Washington. St.	E. HO. St. — Redna meseč. seja se vrši
33rd St. Zastopnica Johana Svete, 1780 114. Društvo Marije Milost. Polne,	vsako tretjo nedeljo v Plutovi dvorani.
E. 28th St. — Redna meseč. seja so vrši Steelton, Pa. — Predsednica Ana Pe-	147. Društvo Marije Pom., Rankin,
vsako drugo nedeljo v A. Virantovi trie, box 10 Bressle-, Pa. Tajnica Mary	Fa. — Predsednica Katarina Blažina, dvorani. ' Butala, 768 So. 2nd St., Steelton, Pa. | box 203. Tajnica Ivana Halovanič, 230
86.	Društvo sv. Srca Marije. Rock Zastopnica Mary Sl.trašinič, 764 So. 2nd	3rd St. Zastopnica Dorothy Slobodnjak, Springs, Wyo. — Predsednica Terezia | St., Steelton, Pa. — Redna meseč seja	314 Hawkins Ave. — Redna meseč. seja Potočnik, 674 Ahsay Ave. Tajnica Apo- se vrši vsake tretjo nedeljo v dr. Sv.	so vrši vsako tretjo nedeljo v cerkv. lonia Mrak, 420—6th St. Zastopnica Alojzija dvorani.	dvorani.
Frančiška Mrak, box 253. — Rodna me- 115. Društvo sv. Veronike, Kansas	148. Društvo sv. Jožefa, Bridgeport,
seč. seja so vrši vsako drugo nedeljo v City, Kans. — Predsednica Terezia Cvi- | Conn. — 1'redsednik Janos Dominko,
Slovenskem Domu. j tkovič, 51H Dugaro St. Tajnica Mary	184 Spruce St. Tajnik Rev. M. J. Go-
87.	Društvo sv. Antona Padov. Jo- Maurin, '149 Ferry St. Zastopnica Ana	Iob, 44 Butler Ave. Zastopnik Rev. M.
Tajnik Victor Radoševič, box 56. Za-kega 14. v mrsccu na 517 Elm St.	j stopnik Josip Pintar, box 45S, Paines
57.	Dništvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. dale, Mich. — Redna meseč. soja se vrši V. — Predsednik Anton Burgar, 44 vsako trrtjo nedeljo v finski dvorani. Halleck Ave. Tajnik G. Tassotti, 423 : 85. Draštvo M. Cist. Spoč., Lorain, O. Throop Ave. Zastopnik Frank Stari ha, 57 Bremen St. — Redna mr-jcč. seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu na 211 Graham Ave.
58.	Društvo sv. Jožefa, Hascr, Pa. — Predsednik Boštijan Dolenc, R. F. D. 2, Box 125, Irwin, Pa. Tajnik Thomas Oblak, R. F. D. 2, Box 140, Irwin, Pa. Zastopnik John Bohinc, B. F. D. 2, Box 107, Irwin, Pa.— Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v društveni dvorani.
Brdna sc.,a se^vrsi % sake»	202 Grant Ave- Tajnik Frank Pcterli^ | Het, HI. — Predsednik Math Judnieh, I Sajnič, 322 Ann Ave — Redna meseč.! J. Golob, 44 Butler Ave — Redna me-
V o! SIS*,!' ~	P- O- Box 802. Zastopnik Martin Shu- i ™07 N. Broadway. Tajnik Math Vidmar: sc)a se vrši vsako drugo nedeljo v Slo- j sc<-. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v
Aif p , , jJ t„ Kni	k,c> P- O. Box 533. — Redna mesečna 205 Moran St. Zastopnik John Grabri- venski dvorani. cerkv. dvorani.
1- "r -t v v £ /• - p n w *	9e->a se vrši vsako drug° nedelJO v M.jjau, 1613 Elizabeth St. — Redna meseč. 118. Društvo sv. Pavla, Little Falls, 150. Dništvo sv. Ane, Cleveland, O.
ni \ ^ 7 ♦ "t t i \f « v	Stipetičevi dvorani. »eja se vrši vsako drugo nedeljo v stari N. Y. — Predsednik Charles Leskovec,! —Predsednica Marija Sustaršič, 7718
Hiockton. ala. zastonnik Jonn maeeK.	g0 Društvo gy janeza ^^ Weno-; šolski dvorani. . j >41 Jefferson St. Tajnik Jakob Ter- Isslcr Crt. S. E. Tajnica Mary Sadar;
111. — Predsednik Jakob Pirman, i 88. Društvo sv. Alojzija, Mohawk, j c-hak, 600 John St. Zastopnik Fr. Gre-13529 E. 81st St. S. E. Zastopnica Mary
Blockton, Ala. Zastopnik John Maček, Box 361. Bedna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v katoliški šoli. 25. Društvo sv. Vida, Cleveland, O.
— Predsednik Mihael Setnikar, 6305 Glass Ave. N. E. Tajnik Joseph Buss, 6712 Bonna Ave. N. E. Zastopnik Jernej K na »s, 6129 St. Clair Ave. N. E. Redna soja se vrši vsako prvo nedeljo v Knansovi dvorani.
* "H"'" *	^OU.OSU, --------* ----------
76. Zastopnik Karol Brunski, box j Box 104 Ahmeek, Mich. Tajnik Steve — Redna mesečna seja se vrši vsa-1 Panijan, P. O. Copper City, Mich. Za-
na« ,, - - -Wenona, 111. Tajnik Frank Bezovšck, Mich. — Predsednik George Hribljan,
box
198 — itenna mesečna seja
ko prvo soboto v mesecu.	I stopnik Stevo Panijan, I'. O. Copper
61, Društvo Vit. sv. Mihaela, Youngs-! City, Mich. — Redna mesečna seja se town, Ohio. — Predsednik Joseph Volk, vr«i Vsako prvo nedeljo na Ahmeek, 803 W. Rayen Ave. Tajnik John Jer-1 Mich.
Društvo sv. Petra in Pavla, Et-
29. Društvo sv." Frančiška Sal., Joliet, ™an' b?x ,241' ZastoPnik .John Jerman,
dvorani.
ledeljo .	1 26S Wabash Ave- Tajnik Louia Schiltz; j nett, Pa.
box 167. Zastopnik Anton Križan, box 90- Dništvo sv. Cirila in Metoda, So.
30. Društvo sv. Petra, Calumet, Mich.	22.— Redna mesečna seja se vrši vsa-! Omaha, Neb. — Predsednik Martin Der-
— Predsednik Mihael Majerle, 7. Chest-	ko prvo ncdcij0 v Gco> staudohar dvo- i gane, 5116 So. 22 St., Tajnik Frank
nut St., Tam loc. Tajnik John R. Ster-	ranL Kompare, 2201 Madison St. Zastopnik
bentz, 2008 Calumet Ave. Zastopnik	63 Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, Joseph Gerdun, 4218 So. 27th St. —
John R. Sterbentz, 2008 Calumet Ave.	0hio> predsednik Anton Globokar, 3612 Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo
Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo	E- 82 St. s. E. Tajnik John Sustaršič,! nedeljo v Schlitz dvorani. ■
v cerkveni dvorani.	7718 Is8ier Ct g E Zastopnik Frank
32.	Društvo "Jezus Dobri Pastir,"	Jernejčič, 3550 E. 81. St. S. E. — Red-Enumclaw, Wash. — Predsednik Joseph	na meseč. seja se vrši vsako drugo ne-Pašich, R.* R. 21, Enumclaw, Wash. Taj-	deljo v M. Pluth dvorani, nik Joseph Malneritch, R R. No 1 box	64. Društvo sv. Jurja, Etna, Pa. — 70. Zastopnik Joseph Malneritch, R. R.	prP<j8ednik Josip Kolakovič, 47 Ches-No. 1 box 70 Redna seja »p vrši vsa-	man Ave Tajnik John gkoff 13 Gan.
ko četrto nedeljo v društveni dvorani.	9ter 9t Zastopnik Frank Skrlin, 312
33.	Društvo sv. Marije Device, Pitts-	Butler St. — Redna meseč. seja se vrši burgh, Ta. Predsednik Peter Balkovec,	vsako drugo nedeljo št. 28 Bridge St.
5®* lh.l^lcn^Ailley- Tfjnik r/Jo^n	65. Društvo sv. Janeza Ev, Milwau-! 4820 Harrison St. Zastopnica MaHa Ko-
lipčič, 5161 Natrona Alley. Zastopnik	kee, Wis. — Predsednik Anton Goličnik,, stelae, 4917 Plum Alley. — Bedna nie-
Josip Pavlakovič, 54 Low Boad, Sharps-	238 Florida St. Tajnik John Močnik I seč. seja se vrši vsako drugo nedeljo
burg, Pa Redna seja se vrši vsako j 511 Park ave Zast0pnik Fr. Frančich na Beuet, Pa.	«
V , xr	318 S°- PierCC St- ~Redna 93. Društvo Friderik Baraga, Chis-
^r11?70 SV' o f , „ "	9® vršl. vsako Prvo nedeljo v cerkveni holm, Minn. — Predsednik John Koče-
848 5 > '	Ave _ x var, box 422. Tajnik Peter Staudohar,
jer, 426 N. 6th St. Tajnik Peter Ma-	66. DrušttJ sv. Frančiška, Cleveland, 203 Central Ave. Zastopnik Math
Predsednik Joseph Mehle, 7505|Knaus, 216 W. Oak St. — Redna meseč.
91.	Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. — Predsednik Math Kozan, 332—3rd St. Tajnik L. Blažina, box 203, Rankin, Pa. Zastopnik Frank Ilabič, 327—4th St., Rankin, Pa. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Hrv. Cerkv. dvorani.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburgh, Pa.—Predsednica Ljuba železnak, 4915 Butler St. Tajnica Maria Novogradac,
gorka, 2 E. Cassler St. — Redna meseč.	Peskar, 8001 Aetna Rd. S. E. — Redna
seja so vrši vsako tretjo nedeljo na 18	meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo
Sfpelev St.	v mesecu v šolski dvorani
119.	Društvo Marije Pom., Rock-	151. Društvo sv. Družine, Indianapo-dale, 111. — Predsednica Frances Lozar,	lis, Ind. — Predsednik Jernej Stanfelj, 115 Davis Ave. Tajnica Mary Kostelec,	744 Hough St. Tajnik Frank Luzar, 760 509 Moen Ave. Zastopnica Lucija Rib-	Hough St. Zastopnik Jos. Rolih, 755 nikar, 120 Moen ave. — Redna mesoč.	Warman Ave. Redna meseč. seja so vrši seja se vrši vsako drugo nedeljo v šol	vsako prvo nedeljo v Hribarjevi dvora-ski dvorani.	j ni.
120.	Dništvo sv. Ane, Forest City,	152. Dništvo sv. Mihaela, So. Deer-Pa. — Predsednica' Fanny Susman, box	ing, 111.—Predsednik Iv^n Kralj, 10751 611. Tajnica Mary Špec, box 611. Za-1 Calhoun Ave. Tajnik Luka Matanič, stopnica Paulina Osolin, box 492. —	10840 Torrence Ave. Zastopnik Ivan Redna meseč. soja se vrši vsako tretjo	Tomical, 10812 Torrence Ave. — Redna nedeljo v Mestni dvorani.	meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo.
121.	Društvo Marije Pom., Little	153. Društvo sv. Jeronima, Canons-Falls, N. Y. — Predsednica Katie Kav-	burg, Pa. — Predsednik Frank Kirn, čič, 1 Danube Lane. Tajnica Jenny	; box 111. Tajnik in zastopnik John Pcl-Škof, 39 Danube St. Zastopnica Marv	han, box 174, Houston, Pa. — Redna Susman, 4 William St. ~r Redna meseč.	meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo, seja se vrši vsako drugo nedeljo 18 See-	154, Društvo Marije Majnika, Peoria, lev St.	m. — Predsednik Jos. Kocjan, 2501
122.	Društvo sv. Jožefa Rock	So. Adams St. Tajnik Jacob Zabuko-Springs, Wyo. — Predsednik Matevž	vec, 2721 So. Washington St. Zastop-FerliČ, 211 Sherman St. Tajnik Matevž	nik Math Papich, 314 Easton Ave. — Leskovec, box 547. Zastopnik Frank	Redna meseč. seja se vrši vsako drugo Plemel, P. O. Rock Springs, Wyo. —	nedeljo dop. ob 9 uri v Schlitz dvorani,
J ' 9 —"	"*" »'•• '"J"'" » ' -"<1- uu.
jerle, 322 Ann Ave. Zastopnik John Bi-1 Ohio.
Bedna meseč. seja so vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenskem Domu.
123. Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. — Predsednica Maria Hoge, R.' F. D. 2, box 11 Mi. Tajnica Josephine Hočevar, R. F. D. 2, box 11%. Zastopnica Johana Rutar, box 482. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Boydsvilie, Ohio.
126. Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. — Predsednik Martin Dolenc, box 24. Tajnik Peter Dolenc, box 163.
vogal Adams in Western Ave
156.	Društvo sv. Ane, Chisholm, Minn. — Predsednica Mary Barkovich, box 586. Tajnica Kath Staudohar, 117 Birch St. Zastopnica Frances Petrich, 226 Maple St. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Ljud. čitalnici.
157.	Društvo Kraljice Majnika, Sheboygan, Wis. — Predsednica Josephine
Kronovšek, 816 So. 13th St. Tajnica ■ .......................J«dnou
Marv Prisland, 723 Georgia Ave. Za-----
PRILOŽNOST
Deset dni zastonj ni piskvinjo fi
pisalni stroj in potem gi lahko vrneti če hočete.
Čas je prišel, da skoraj vsakdo potrebuje pisalni stroj. Z.ato smo mi izRotovili stroj, kterega lahko
vsakdo kupi in to je:
Remingtonkt
JUJVIOTt 11
..Junior" je priporočati, kakor vsak drugi ,,Remington" pisalni
stroj glede kakovosti, izdelka in prikiadnosti. Za izboren izdelek tega stroja jamčimo. Razlika je le ta od drugih, da je ta stroj manjši in lajšt, in tako narejen, da ga vsakdo lahko rabi, brez posebnega poduka ali vaje.
Prodaja se po $50. Moderno in trdno narejen stroj za to primerno
ceno. Lahko g? kupite na lahka mesečna odplačila, in sicer $5 takoj in $5 mesečno.
To je naša ponudba, mi smo prepričani, da je ..Remington Junior" pravi pisalni stroj, kterega Vi potrebujete. Mi smo pripravljeni istega poslati prosto za 10 dni na poskušnjo, na vsak naslov prve in druge zone paketne pošte od vsake Remington prodajalne ali zaloge. Kadar istega prejmete, dajte ga natančno pregledati ali je vse v redu in tako, kakor smo mi poročali, ter ali je to pisalni stroj kterega ste si Vi želeli že dalj času. in potem nam.
Pošiljate ta kupon It danes.
> ■ ■ ■ ■
■ ■
Remington Typewriter Company,
(Incorporated) 327 Broadway, New York
Send me a Remington Junior Typewriter, price $50. on free examination. It is understood that I may return the machine, if I rhoose, within ten days. If I decide to purchase it, I agree to pay for it in 10 monthly payments of $5 each.
R :