DOMAČA IMENA ZA ROŽE V PUNGERTU PRI ŠKOFJI LOKI
FRANCKA BENEDIK
Domača imena za rože, predvsem travniške, pa tudi nekatere trave, njivske plevele in okrasne rože so navedena tako, da je na prvem mestu slovensko poimenovanje, na drugem latinsko, sledi poknjiženo domače in nato domače v narečni transkripciji. Slovensko je na prvem mestu zaradi lažjega iskanja, latinsko na drugem pa zaradi uveljavljenega označevanja rastlin v botaniki. Slovenska imena so navedena po abecednem redu. Pri tem je na prvem mestu zmeraj odnosnica in na drugem določilo, npr. zvonček, mali. Z enim križcem so označena imena, ki jih nekateri še poznamo in včasih tudi uporabimo, bolj pogosta pa so druga, z dvema križcema pa so označena tista imena, ki so samo izpričana, bodisi ustno ali v knjigah, danes pa jih nihče ne uporablja. Z E je označeno tudi, če je običajna raba v ednini. Dodano je še, Če se rastlino smatra za njivski plevel, okrasno ali škodljivo rastlino.
Navedene so predvsem tiste rože, ki imajo svoja poimenovanja različna od standardnih. Veliko rastlin namreč tako kot drugod sploh nima imena. Imena imajo predvsem bolj razširjene rože in druge rastline. Včasih so navedena tudi tista imena, ki so enaka standardnim. To je predvsem tedaj, ko za gotovo vem, da imajo v drugih krajih drugačno ime, ali pa ima drugačno ime od standardnega le določena vrsta iste rastline. V nekaterih primerih je poimenovanje navedeno zaradi spola, ki je drugačen od standardnega, npr. oleandra. V takem primeru je dopisano, katerega spola je.
Imena za rastline se v veliki večini uporabljajo v množini, tudi če gre za eno samo, predvsem rožo. Deloma je v2rok v tem, da je mnogo cvetov sestavljenih iz posameznih cvetkov, deloma v tem, da rastejo v velikem številu, včasih pa verjetno tudi po analogiji na prva vzroka. Edninska oblika se rabi, kadar se želi poudariti, da gre za en sam cvet. Druga, manjša skupina so tiste rože, kjer je osnovna oblika edninska in se množinska rabi za poudarjanje večjega števila. Obstajajo pa tudi samo edninske in samo množinske oblike, ne glede na to, ali gre za en cvet ali več, poudarjeno ali nepoudarjeno.
ROŽA (Tru:ža) - beseda pomeni cvetnice, zdravilna zelišča in v novejšem času tudi necvetoče okrasne sobne rastline.
bezeg, španski (Syringa vulgaris) -španski bezeg (š'pa:nsk 'bez7) cikiama (Cyclamen ) - ciklama (cik'la:ma), + korčki ('karčki), + soldatki (su'dtaki) črnilec, (Melampyrum) - sničnik (s'ničn0k) dalija (Dhalia) - orgina (ur'yina), okrasna
dežen, navadni (Heracleum sphondylium) -/medvedove/tace (/mid'vi:duve/ 'ta:ce)
20
dresen, (Polygonum), dreselj (d'rhsl) moški sp,, E, plevel grabljišče, njivsko (Knautia arvensis) - šmarni križ ( š'ma:rn k'riz), E ivanjščica (Leucanthemum) - marjetka (me'ri:tka), + rigetčki friyl0čki) jeglič, pomladanski (Primula veris) - medvedove tace (mid'vi:duve 'ta:ce) jetrnik, navadni (Hepatica nobilis) - mačje/mačkove učke/oči 'ma:čje/'ma:čkuve 'učke/ u'čQ
kamilica, smrdljiva pasja (Anthémis cotula) - smrdulje (smer'dule)
kapucinka {Tropaeolum) - kapucinarčki (kup'cinarčki), okrasna
kislica, topolistna (Rumex obtusifolius) - ščavje ('ša:uje), drist (drist), dristovec
(d'ristuc), se ruje iz trave kokalj (Agrostemma) - kokalj ('ku:kal), plevel
kompava, brezstebelna (Carlina acaulis) - bodeča neža (bu'di:ča 'ni:ža) korenje, navadno (Daucus carota) - korenje (ku're:ne) kresničevje, navadno (Aruncus sylvestris) - kresnice (kris'nice) krizantema (Khrysanthemum) -vsesvetnica (uses've:tn0ca), okrasna krvomočnica. rjavordeča (Geranium phaeum) - cigančki (z^enčki) kukavica (Orchis) - kukavica ('kukuca)
kukavičnik (Gymnadenia) (kukavičevke z "daljšim klasom" posamez nih cvetkov ne
glede na ban/o) - oves ('ous)\ tudi kukavica ('kukuca) loboda (Atriplex) - loboda (lu'borda), plevel
lučca, kukavičja (Lychnis flos - cuculi) - bogkov mesek ('bu:hku 'mesk) marjetica, navadna (Beilis perennis) - marjetke (me'ri:tke), + rigeljčki friyl0čki) migalica, navadna (Briza media) • bogkovi laski ('bu:hku 'la:ski), Marijine solzlce
(ma'rijne 'sousce), solzice, ('sousce) muhlč (Setaria) - muhič {'muhč), plevel
narcis (Narcissus) - narcisa (nar'cisa), + + lilija ('lilija, 'tilja), okrasna oleander (Oleander nerium) - oleandra (uli'a:ndra, li'a;ndra), okrasna,2 osat (Cirsium) - osat (u'sa:t), plevel osat, mehki (Cirsium oleraceum) - škrbinec (šker'binc), E pelargonija (Phelargonium) - pelargonija (pala'yu:nja), okrasna petelinček (Corydaiis) - petelinčki (piti'linčki)
pljučnik, navadni (Pulmonaria officinalis) - velikonočnice {vilka'no:čn0ce, vilika'nočn0ce)
podlesek, jesenski (Colchicum autumnale) - podlesek (pod'lesk) /cvet jeseni/, pujs
Cpujs), prašič (p're:šč) /listi s plodom spomladi/ pokalica (Silene vulgaris) - pokalica, fpurkalca) predenica (Cuscuta) - predovnica (p'ri:dunca), škodljiva za travo razhudnik (Solanum) - češnjica ('či:šn0ca), okrasna regačica (Aegopodium) - tace ('ta:ce) repuh, navadni (Petasitess hybridus) - klobuki (klu'buki) r6sa, jesenska, {Calluna vulgaris) - vresje (u'resje), E fesa, pomladna (Erica carnea) - rdeče vresje (ta r'deč u'resje), m. spol, E rogovilček (Galinsoga) - nemški plevel (ta 'ni:mšk pii'vi:u), E, plevel3 rožlin (Althea rosea) - popelni ('po:plni), okrasna
sedmarica ( ) sedmarica ('si.dmarca), + sedma rit fsirdma 'rt) 4, plevel
Glasnik 1994 34/1-2
21
slak, njivski in navadni plotni (Convoivulus arvensis in Calyste gia sepium) - slak
(s'la:k); za natančnejšo določitev je plotni : veliki s. (ta 'velik s.), E, plevel slez, navadni (althaea officinaiis) - ajbiš ('a:jpš), E
spominčica (Myosotis ) /več vrst/ - + potočnica (pu'tu:čnoca), danes pogostejše
spominčica (spu'mincica) svišč, spomladanski (Gentiana verna) - zaspančki (zas'pančki) šaš, nizki (Carex humilis) - bogkovi laski ('bu:hku 'la:ski) šebolj, zlati (Cheiranthus cheiri) - ijola (fju:la), okrasna škrobotec, mali (Rhinanthus minor) - lošič ('lo:šč), E, travniški škodljivec šmarnica (Convallaria maialis) - šmarnica (š'ma:rn0ca) teloh, črni (Helleborus niger) - teloh ('te:luh)
trobentica (Primula vulgaris) -trobentica (tru'bi:ntica), + piskalica ('piskalca) tulipan (Tulipa) - tulipa ('tulpa)
vetrnica, podlesna (Anamona nemorosa) - bogkove srajčke {'bu:hkuve s'ra:jčke) vijolica/več vrst/(Viola) -fijolica (fju:lca)
vijolica, divja (Viola tricolor) - divja mačeha (ta 'diuja 'ma:čaha), plevel volčin, blegajev in ... (Daphne blagayana in ,.,) - jegalovke bele, rdeče (i'vaJuke, ta r'di:če, ta 'bi:le)
zajček (Anîirrhium majus)- zajčki ('zajčki), plevel, tudi okrasni
zimzelen, navadni (Vinca minor) - zimzelen fzimzilen)
zvonček, mali (Galanthus nivalis) - zvonček (z'vsnčk), + + norica (nurica)5
zvonček, veliki pomladanski (Leucoium vernum) - kronica (k'ru:nca)
zvončnica, razprostrta, tudi klobčasta (Campanula patula, C.glomerata) - petrov
ključ fpi:tru k'luč) žafran, pomladanski (Crocus neapolitanus) - podlesek (pud'lesk) žanjevec (Polygala chamaebuxus) - /marijini/ šolenčki (/ma'rijn0/ 'šu:ln0čki), petelinčki (pitilinčki)
OPOMBE
0.	O zapisu narečnih imen. Naglas je zaznamovan z znakom 'pred zadnjim soglasnikom naglašenega zloga. Dolžina samoglasnika je zaznamovana z : za samoglasnikom. Glasova i: in u: sta tako označena zaradi enostavnejšega tiska, lahko pa se označujeta tudi z e in o s pikico zgoraj.
1.	To poimenovanje uporablja oseba, rojena na Osoiniku, V Pungert se je primožila.
2.	Obliko ženskega spola uporablja oseba, rojena in do svojega tridesetega leta živeča v Sori. V Pungert se je primožila.
3.	Za ta pievel je v naših krajih splošno znano, da ga pred 1 .svet. vojno ni bilo. Pravijo, da so ga prinesli Nemci In zato ima tudi tako ime. Obstaja četo varianta, da je bil neki ženski tako všeč kot cvetje, da ga je posadila v lonček in ga prinesla v naše kraje, kjer se je potem razširil. (Povedal Blaž Jamnik, Pungert, roj,1933 ?}
4.	To ime pozna že omenjena oseba, roj. v Sori.
5.	Informacija Andreja Benedik (1896-1978), da so včasih tako rekli. Tudi Manko Golar navaja v spominih na očeta Florjana - Cvetka Golarja, roj. 1879 v sosednji vasi Gosteče, 1 km od Pungerta, obema vasema je skupna podružnična cerkev, Golarjevt imajo polje tudi v Pungertu, njegove besede: "...sem rad lazil ob Sori in nabiral norice...Zato mi je še danes najljubši pomladni cvet norica..,", M. Golar, Deček 2 jabolki, Lj. 1988, Moj oče, 96 Tega imena danes v vasi nihče več niti ne pozna. Možno je, daje bilo pred 100 leti znano, lahko pa bi bil Cvetko Golar izraz prisvojil v Prlekiji, kjer je pozneje živel. Moj oče bi besedo v tem primeru moral poznati iz knjig
22