ISSN 1318-2943 to X o — >tfl Klimatske razmere v juniju Junij še nikoli ni bil tako topel kot letos Onesnaženost zraka V Novi Gorici je ozon presegel alarmno vrednost Hidrologija Junij je bil hidrološko suh mesec; pretoki rek so se postopoma zmanjševali Agrometeorologija Primanjkljaj vode je dosegel rekordne vrednosti Obvestilo Lahko se naročite na prejemanje biltena po elektronski pošti. Prejemanje mesečnega biltena je brezplačno. Prejeli boste datoteko, formata PDF, ki jo lahko berete s programom Adobe Reader. Vsak mesec sta na voljo dve različici datotek, ena je optimizirana za branje na zaslonu in obsega okrog 2 do 2.5 MB, druga je optimizirana za tisk. Njena velikost je okrog 4 do 5 MB. Naročila sprejemamo na elektronski naslov bilten@email.si. Sporočite nam, katero od datotek želite prejemati. vsebina 1. METEOROLOGIJA..............................................................................................................................................3 1.1. Klimatske razmere v juniju 2003 ..........................................................................................................................3 1.2. Razvoj vremena v juniju 2003.............................................................................................................................17 1.3. Toplotna obremenitev v juniju 2003 ...................................................................................................................22 2. AGROMETEOROLOGIJA................................................................................................................................25 3. HIDROLOGIJA...................................................................................................................................................30 3.1. Pretoki rek v juniju..............................................................................................................................................30 3.2. Temperature rek in jezer......................................................................................................................................34 3.3. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v juniju 2003...................................................................................36 4. ONESNAŽENOST ZRAKA................................................................................................................................38 5. KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH.46 6. POTRESI..............................................................................................................................................................51 6.1. Potresi v Sloveniji - junij 2003 ...........................................................................................................................51 6.2. Svetovni potresi - junij 2003...............................................................................................................................53 7. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM..................................................................................55 UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: ANDREJA ČERČEK-HOČEVAR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH VERICA VOGRINČIČ SILVO ŽLEBIR Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ globinah. Prenos podatkov do zbirnih centrov poteka avtomatsko v polurnih terminskih intervalih. Fotografija z naslovne strani: Na oceanografski boji v slovenskem obalnem morju potekajo kontinuirane meritve vetra, temperature zraka in morja ter meritve morskega toka v različnih binah. Prenos podatkov do zbirnih centrov poteka avtomatsko v polurnih terminskih interval (Foto: Jože Hanc) Cover photo: Wind, air temperatures, sea temperatures and sea current at different depths are continuously measured at ocean buoy in Slovenian part of Adriatic Sea. (Photo: Jože Hanc) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1. METEOROLOGIJA 1. METEOROLOGY 1.1. Klimatske razmere v juniju 2003 1.1. Climate in June 2003 Tanja Cegnar Prvi mesec meteorološkega poletja je presenetil z izjemno vročino, kakršne pri nas nismo vajeni niti sredi poletja. Tokrat so imeli tisti, ki so trdili, da take junijske vročine še ne pomnijo, prav. Že lani je bil junij izjemno topel in ponekod je bila izmerjena doslej najvišja junijska temperatura, a letošnji junij je bil še bolj vroč od lanskega in z redkimi izjemami so izmerili najvišjo temperaturo junija doslej. Večinoma še ostaja najtoplejši mesec nasploh avgust 1992, na manjših območjih pa je mesto absolutno najtoplejšega meseca prevzel letošnji junij. Sončnega vremena je bilo povsod precej več kot običajno, padavin je bilo manj kot v dolgoletnem povprečju, zato se je suša junija še stopnjevala. Vročinski val že takoj na začetku poletja smo težje prenašali, kot če bi vročina nastopila postopoma šele sredi poletja, še posebej težko so vročino prenašali ljudje z boleznimi srca, ožilja in dihal. Priporočila naj se sredi dneva izogibamo velikim fizičnim naporom so bila na mestu ne le zaradi hude vročine, ampak tudi zaradi marsikje povišane koncentracije ozona, katerega škodljivi učinek je sorazmeren s količino vdihanega zraka, sicer pa ozon v prizemni plasti zraka najbolj škoduje očem in sluznicam dihal. Na sliki 1.1.1. so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Povprečna dneva temperatura je marsikje med vročinskim valom presegla dolgoletno povprečje kar za 8 do 10 °C, kar je izjemno velik presežek. Najbolj vroče obdobje se je začelo po 4. juniju in se je večinoma končalo 15. junija, a tudi v nadaljevanju meseca je bilo še kar nekaj zelo vročih dni. Nenavadno je tudi to, da ves mesec ni bilo obdobja, ki bi bilo hladnejše od dolgoletnega povprečja, rahel negativni odklon predzadnji dan v mesecu na nekaterih postajah je bil zanemarljivo majhen, saj ni dosegel ene °C. BILJE id lll.iillili.il iiiiiiiiiiiiii i O 10 < 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 I I I I I I I 3 5 7 9 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 -2 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 MURSKA SOBOTA i llillii UlIi Slika 1.1.1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka junija 2003 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, June 2003 V visokogorju je bila najnižja temperatura zraka junija letos 3.0 °C, izmerili so jo 19. junija. Drugod po državi je bilo najhladneje med 2. in 4. junijem, le ob obali in na Notranjskem je bilo najhladneje 19., oziroma 20. junija zjutraj. V krajih z nadmorsko višino pod 500 m temperatura zraka ni padla pod 10 °C. Na Dolenjskem in Štajerskem ter v visokogorju je bila najvišja temperatura izmerjena ob drugem vročinskem valu, drugod po državi pa se je živo srebro povzpelo najvišje že med prvim vročim obdobjem, to je v dneh med 11. in 13. junijem. Z izjemo obalnega območja, visokogorja in Zgornjesavske doline je bila letos izmerjena absolutno najvišja junijska temperatura zraka od sredine minulega stoletja. V Ljubljani se je živo srebro najvišje povzpelo 11. junija s 35.6 °C. 36.0 °C so izmerili 3 12 10 8 6 4 2 0 3 5 7 9 12 12 n 10 10 8 8 6 6 4 2 2 0 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo v Mariboru in na Bizeljskem (23. oziroma 11. junija), 37.0 je bilo v Vipavski dolini 12. in 13. junija, v Novem mestu 34.8 °C 24. junija. 30 , 25 N 20 H 15 M 1 10 5 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 -5 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 Slika 1.1.2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu juniju Figure 1.1.2. Mean daily maximum and minimum air temperature in June and the corresponding means of the period 19611990 Povprečna junijska temperatura zraka v Ljubljani je bila 23.5 °C, kar je 5.7 °C več od povprečja obdobja 1961-1990, letošnji junij je bil v Ljubljani najtoplejši doslej, bil je 3.6 °C toplejši od povprečnega julija in samo za 0.2 °C hladnejši od absolutno najtoplejšega meseca doslej, ki je bil v notranjosti Slovenije avgusta 1992. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 17.4 °C, kar je 5.0 °C nad dolgoletnim povprečjem. Junijska jutra so bila najhladnejša leta 1962 z 10.3 °C, do letos pa so bila jutra najtoplejša leta 1998 s 15.1 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 29.9 °C, kar je za 6.3 °C nad dolgoletnim povprečjem. Od sredine minulega stoletja dalje so bili junijski popoldnevi do letos najtoplejši leta 2000 s 27.1 °C, najhladnejši pa leta 1975 z 21.8 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar se je v zadnjih desetletjih močno spremenila okolica, kar vpliva na lokalne temperaturne razmere. Tako kot v nižinskem svetu je bil junij tudi v visokogorju izjemno topel. Na Kredarici je bila povprečna junijska temperatura zraka 8.9 °C, kar je za 5.7 °C nad dolgoletnim povprečjem. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju junij še nikoli ni bil tako topel, do letos je bil najtoplejši junij 2002 s povprečno mesečno temperaturo 6.8 °C, najhladnejši pa je bil junij 1974 z 1.5 °C. Na sliki 1.1.2. desno sta povprečna junijska najnižja dnevna in povprečna junijska najvišja dnevna temperatura zraka na Kredarici. m 20 i S 15 > M 0 IT I I I I ITI I1 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.3. Število vročih dni v juniju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.3. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in June and the corresponding means of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.4. Število toplih dni v juniju in povprečje obdobja 19611990 Figure 1.1.4. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C in June and the corresponding means of the period 1961-1990 Ne le najvišje in povprečne temperature, ampak tudi število vročih in toplih dni kaže na izjemnost letošnjega junija. Povsod po državi je bilo preseženo doslej največje junijsko število dni s temperaturo vsaj 30 °C, v Ljubljani in Novem mestu jih je bilo po 16, v Murski Soboti 15, v Portorožu 20, v Slovenj Gradcu 10, v Biljah 23 in celo v Ratečah so bili 4 vroči dnevi. Izvedeni mesečni podatki o temperaturi zraka, padavinah, sončnem obsevanju in zanimivejših meteoroloških pojavih so zbrani v preglednici 1.1.1.; podatki desetdnevnih obdobij, zanimivi predvsem za kmetovalce, so v preglednicah 1.1.2. in 1.1.3. ter 1.1.4. 15 10 5 0 20 30 25 15 -J 10 5 0 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 p^ 10 w w 5 H 0 40 ^ 35 O o w 30 ^D 25 H p^ 20 W ^ 15 W H 10 5 40 ^ 35 O o w 30 p 25 H p^ 20 W > 15 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 O H W O H W W H O p 25 H p^ 20 W w H O p 25 H W W H I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1.1.5. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena) junija 2003 Figure 1.1.5. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), June 2003 Običajno je pri nas višek poletja v juliju in prvi polovici avgusta, a letošnji junij je bil občutno toplejši od povprečnega julija, saj je bilo izjemno vroče, še nikoli doslej nismo izmerili tako visoke povprečne junijske temperature zraka, za 4.5 do 5.5 °C je bila višja od povprečja 1971-2000, če pa za primerjavo vzamemo obdobje 1961-1990 potem se je odklon od dolgoletnega povprečja marsikje približal 6 °C. Na sliki 1.1.6. je prikazan odklon povprečne junijske temperature od povprečja obdobja 1961-1990. 15 20 15 30 15 10 5 40 35 30 30 p 25 H 20 20 15 15 10 5 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1.1.8. Višina padavin junija 2003 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.8. Precipitation amount in June 2003 compared with 1961-1990 normals Urad za meteorologijo Slika 1.1.7. Prikaz porazdelitve padavin junija 2003 Figure 1.1.7. Precipitation amount, June 2003 i 175 mm 160 mm 145 mm 130 mm 115 mm 100 mm 85 mm 70 mm 55 mm 40 mm 25 mm 10 mm 140 % 130 % 120 % 110 % Slika 1.1.9. Trajanje sončnega obsevanja junij 2003 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.9. Bright sunshine duration in June 2003 compared with 1961-1990 normals 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.7. je prikazana junijska višina padavin, največ jih je bilo v Julijcih in Zgornjesavski dolini, zelo malo pa na Štajerskem, Krasu in Goriškem, tudi v Prekmuiju je bilo padavin zelo malo. Padavine so bile prek meseca razporejene izrazito neenakomerno predvsem ob obali, kjer je bila večina zbrana ob koncu meseca. Na sliki 1.1.8. je shematsko prikazan odklon junijskih padavin od dolgoletnega povprečja. Nikjer po državi dolgoletno povprečje ni bilo doseženo, vendar so se mu v Zgornjesavski dolini močno približali. Na Goriškem je padla le četrtina običajnih junijskih padavin, na Štajerskem in v Prekmurju je bilo padavin za približno tretjino običajne količine. Če upoštevamo le dneve z vsaj 1 mm padavin (preglednica 1.1.1.), je bilo padavinskih dni največ v Julijcih, najmanj pa na obali. Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Letališče Portorož Slap pri Vipavi Bilje pri Novi Gorici Rateče-Planica Kredarica Lesce 50 1Qi I povprečje 1961-90 I I junij 2003 Foto: Peter Habjan Photo: Peter Habjan Q O ►J > 25 20 - i5 i0 Slika 1.1.10. Mesečne višine padavin v mm junija 2003 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.10. Monthly precipitation amount in June 2003 and the 1961-1990 normals Slika 1.1.11. Število padavinskih dni v juniju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.11. Number of days in June with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.12. Višina padavin v juniju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.12. Precipitation in June and the mean value of the period 1961-1990 £ > < PLÍ < £ 350 300 250 200 150 — 100 — 50 0 LJUBLJANA BEŽIGRAD .1 i95i 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 0 150 200 250 5 0 V Ljubljani je padlo 63 mm, kar je 40 % dolgoletnega povprečja (slika 1.1.12.). Od sredine minulega stoletja so bili trije juniji z manj padavinami kot letos, junija 1953 pa je bilo padavin prav toliko kot letos. Največ padavin je bilo junija 1985, namerili so 328 mm. Lani, ko je bil junij tudi izredno topel, je padlo 176 mm. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.13. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. w S i* < A 15 < 15 P P PP 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN w S i* < D15 A15 o* LJUBLJANA 13 5 7 I. jI.....i. 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN > w m M m o o >§ § BILJE o -, , , 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 DAN FFriPrrrrFrPPpl 23 25 27 10 > w m m o o 5 O > s w ^ § § NOVO MESTO 0 - r , , m 1 3 5 II JI 10 > w m m o o 5 >§ 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN w £ i* A D15 A15 i30 w £ > A ž 15 " > ¡3 w W M W m o o >§ § M PORTOROŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 19 21 23 25 27 29 10 > W m m o o 5 >§ § M 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN Slika 1.1.13. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) junija 2003 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 1.1.13. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, June 2003 45 15 45 15 30 10 30 5 15 0 0 0 29 45 15 45 15 30 10 30 5 15 0 0 0 7 45 15 45 15 30 10 30 10 5 15 5 0 0 0 45 15 45 15 10 30 15 - 0 0 0 0 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.9. je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je bilo junija povsod po državi vsaj za desetino več kot v dolgoletnem povprečju, na obali je sonce sijalo 310 ur, kar je 15 % več od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bilo 229 ur sončnega vremena, kar je 39 % več od dolgoletnega povprečja. Na Goriškem in v Mariboru je bilo sončnega vremena za dve petini več kot običajno. & P O J > w H 350 300 250 - 200 - 150 100 50 0 Slika 1.1.14. Število ur sončnega obsevanja v juniju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.14. Bright sunshine duration in hours in June and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 V Ljubljani je bilo junija 283 ur sončnega vremena, kar je 28 % več od dolgoletnega povprečja (slika 1.1.14.). Doslej najbolj sončen je bil junij 2000 s 318 urami, najmanj sončnega vremena pa je bilo junija 1975, takrat je sonce sijalo 151 ur. 10 Q 6 O ►J > £ 4 LJUBLJANA 0 D 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 20 15 £ Q O J 10 > w H 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.15. Število jasnih dni v juniju in povprečje obdobja Slika 1.1.16. Število oblačnih dni v juniju in povprečje 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 1.1.15. Number of clear days in June and the mean Figure 1.1.16. Number of cloudy days in June and the mean value of the period 1961-1990 value of the period 1961-1990 8 5 2 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Na Kredarici niso zabeležili niti enega jasnega dneva, ob obali jih je bilo 7, na Krasu in Bizeljskem so jih zabeležili 9. V Ljubljani sta bila 2 jasna dneva (slika 1.1.15.), kar je dan pod povprečjem. Junija 2000 in 2002 so v Ljubljani našteli po 8 jasnih dni. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Oblačni dnevi junija niso bili prav pogosti, največ, to je 3, so zabeležili na krasu in na severozahodu države. Večinoma so na opazovalnih postajah zabeležili po en ali dva oblačna dneva, ponekod tudi nobenega. V Ljubljani sta bila letos junija 2 oblačna dneva (slika 1.1.16.), samo dva oblačna dneva sta bila junija tudi leta 2000. Največ oblačnih dni, to je 16, je bilo junija 1954. Povprečna oblačnost je bila najmanjša na Krasu, na obali in na Goriškem, oblaki so v povprečju prekrivali le 3.5 desetin neba. Največja povprečna oblačnost je bila v visokogorju, na Kredarici so oblaki v povprečju prekrivali 6.2 desetin neba, po nižinah pa se med najbolj oblačne kraje uvršča Slovenj Gradec s 5.2 desetinami oblačnega neba. V Ljubljani je bila povprečna junijska oblačnost 4.7 desetin. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki parametri - junij 2003 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - June 2003 Postaja Temperatura Sonce Obla č nost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 21.0 4.8 28.1 14.9 33.0 11 10.6 3 0 24 0 271 4.6 2 6 93 68 10 11 0 0 0 15.5 Kredarica 2514 8.9 5.7 11.9 6.3 16.7 23 3.0 19 0 0 317 229 139 6.2 3 0 187 88 20 17 14 4 55 1 757.0 8.1 Rateče-Planica 864 18.8 5.0 26.5 11.8 30.6 11 7.1 2 0 20 0 246 127 4.6 3 8 142 95 13 15 0 0 0 919.1 16.0 Bilje pri N. Gorici 55 24.5 5.3 31.9 17.4 37.0 12 13.7 3 0 29 0 305 143 3.5 1 5 36 25 7 13 0 0 0 1008.5 18.5 Slap pri Vipavi 137 23.5 5.1 31.6 16.4 37.0 13 12.0 3 0 29 0 4.0 1 4 49 32 9 13 0 0 0 16.3 Letališče Portorož 2 24.5 4.4 30.7 18.0 35.0 12 14.0 19 0 30 0 310 115 3.5 0 7 48 53 4 8 0 0 0 1014.6 20.3 Godnje 295 23.4 5.8 30.6 17.7 35.5 13 13.5 3 0 28 0 3.5 3 9 36 27 7 1 0 0 0 15.2 Postojna 533 20.6 5.2 28.0 14.1 33.8 13 9.8 20 0 25 0 249 118 4.4 0 3 86 58 11 10 2 0 0 18.4 Kočevje 468 20.3 4.3 28.1 14.1 32.8 13 11.2 4 0 25 0 4.1 1 7 98 67 8 6 6 0 0 16.3 Ljubljana 299 23.5 5.7 29.9 17.4 35.6 11 13.8 3 0 26 0 283 128 4.7 2 2 63 40 8 15 2 0 0 981.6 17.6 Bizeljsko 170 23.7 5.9 31.5 16.8 36.0 11 11.0 2 0 27 0 4.2 2 9 26 21 6 1 3 0 0 17.0 Novo mesto 220 23.2 5.7 29.6 16.7 34.8 24 11.8 3 0 26 0 277 125 4.2 0 6 69 54 9 13 3 0 0 988.1 17.7 Črnomelj 196 23.7 5.6 29.8 16.0 34.7 24 12.5 3 0 27 0 4.2 1 8 56 48 6 9 2 0 0 19.2 Celje 240 23.0 5.5 30.1 15.6 35.1 23 10.1 2 0 27 0 266 131 4.8 1 4 34 25 9 18 1 0 0 987.9 17.6 Maribor 275 23.5 5.6 30.0 17.1 36.0 23 11.4 2 0 27 0 303 142 4.8 2 2 44 37 6 8 0 0 0 983.3 18.8 Slovenj Gradec 452 20.7 4.7 27.9 13.9 32.8 11 10.3 3 0 24 0 276 132 5.2 2 2 86 61 13 11 4 0 0 17.0 Murska Sobota 184 23.0 5.4 29.8 15.6 35.4 11 11.5 2 0 27 0 300 133 4.2 1 3 29 29 6 8 1 0 0 994.3 17.0 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo > 25 °C SD - število dni s padavinami > 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi <12 °C). n TD = ^ (20 °C - TSi) če je TSt < 12 °C i=1 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - junij 2003 Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - June 2003 Postaja I. d e k a d a I I. d e k a d a III. d e k a d a T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 22.8 29.1 33.7 16.6 14.6 15.6 13.9 25.7 32.2 35.0 18.8 14.0 17.4 12.4 25.1 30.7 32.6 18.6 17.1 17.2 15.8 Bilje 23.3 30.5 34.5 15.9 13.7 15.1 13.0 25.8 33.4 37.0 18.6 14.4 17.7 13.4 24.4 31.7 34.0 17.7 16.2 16.9 15.5 Slap pri Vipavi 21.8 30.3 34.0 14.9 12.0 12.5 9.0 24.9 33.2 37.0 18.1 14.0 15.9 11.0 23.7 31.3 34.0 16.0 14.0 14.2 12.0 Postojna 19.2 26.5 30.5 12.3 10.0 10.4 8.3 21.8 29.4 33.8 15.3 9.8 13.4 7.7 20.8 28.1 31.3 14.9 12.6 12.9 10.8 Kočevje 19.1 27.5 30.4 12.6 11.2 11.1 9.8 21.0 28.8 32.8 14.8 12.8 13.1 11.2 20.8 28.0 32.0 14.9 13.3 13.3 11.9 Rateče 17.9 26.0 29.7 10.1 7.1 7.9 4.1 19.9 27.2 30.6 12.7 9.3 10.7 6.4 18.6 26.3 30.3 12.5 10.8 10.6 8.8 Lesce 20.5 27.8 30.7 13.8 10.6 12.4 9.6 21.8 29.2 33.0 16.1 12.5 14.9 11.3 20.6 27.2 31.5 15.0 13.3 14.2 12.8 Slovenj Gradec 20.4 27.9 30.3 12.5 10.3 9.4 7.0 20.9 28.2 32.8 15.1 11.0 12.4 7.6 20.8 27.7 32.4 14.1 12.0 11.3 8.0 Brnik 21.0 28.1 31.4 13.2 10.6 22.5 29.7 34.0 15.8 11.9 21.4 28.1 32.5 15.2 13.8 Ljubljana 23.1 29.3 33.1 16.2 13.8 12.1 10.2 24.5 31.0 35.6 18.3 15.3 15.7 11.6 22.9 29.4 34.0 17.7 15.8 15.6 13.2 Sevno 21.3 26.5 29.8 16.7 13.3 14.4 11.5 22.0 27.8 31.9 17.6 14.6 15.5 13.1 20.7 26.6 31.0 16.4 14.3 14.9 13.7 Novo mesto 22.7 29.1 32.5 15.3 11.8 13.1 10.5 23.6 30.0 34.4 17.6 15.1 16.1 13.8 23.3 29.8 34.8 17.0 13.9 15.3 13.6 Črnomelj 23.1 29.4 32.4 14.9 12.5 14.0 11.5 24.5 30.2 34.0 16.6 13.0 15.9 13.0 23.6 29.9 34.7 16.3 13.0 15.5 13.0 Bizeljsko 23.0 31.3 34.8 15.5 11.0 14.5 10.2 24.3 31.9 36.0 17.7 15.0 16.6 14.2 23.7 31.3 36.0 17.2 15.0 16.1 14.4 Celje 22.4 29.8 32.5 13.6 10.1 11.3 8.0 23.2 30.1 34.7 16.8 13.4 15.2 11.4 23.3 30.3 35.1 16.5 12.5 14.8 11.0 Starše 23.4 30.2 33.6 15.2 10.3 13.6 9.5 23.4 29.5 34.6 17.2 14.4 15.5 13.4 22.9 29.5 35.1 16.4 13.6 14.9 11.6 Maribor 23.8 30.0 32.7 16.3 11.4 23.5 29.9 35.4 18.0 14.9 23.2 30.1 36.0 16.9 13.8 Jeruzalem 23.5 28.8 31.5 17.8 13.0 15.3 10.5 22.7 27.9 33.0 18.4 15.0 16.5 14.0 22.1 28.1 34.0 16.5 15.0 15.1 13.0 Murska Sobota 23.4 30.1 32.9 15.0 11.5 12.4 9.1 23.2 29.9 35.4 16.4 14.4 15.1 12.6 22.6 29.5 35.1 15.3 11.8 14.1 10.4 Veliki Dolenci 22.8 28.7 31.2 16.0 14.2 12.6 10.0 22.1 28.0 34.4 15.5 12.8 13.8 12.0 22.1 28.3 33.0 14.5 11.6 12.8 9.4 LEGENDA: LEGEND: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - junij 2003 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - June 2003 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. od 1.1.2003 Portorož 1.3 1 6.2 1 40.8 5 48.3 7 302 Bilje 12.8 3 11.0 4 11.7 6 35.5 13 262 Slap pri Vipavi 7.0 3 20.5 5 21.0 5 48.5 13 366 Postojna 7.4 4 14.4 4 64.2 6 86.0 14 406 Kočevje 25.6 2 43.5 5 28.7 6 97.8 13 520 Rateče 41.2 6 44.9 6 55.8 7 141.9 19 443 Lesce 1.5 1 42.7 7 49.2 7 93.4 15 328 Slovenj Gradec 23.5 5 43.5 5 18.9 5 85.9 15 290 Brnik 1.7 2 17.1 5 38.6 8 57.4 15 315 Ljubljana 0.4 2 21.9 6 40.5 6 62.8 14 348 Sevno 15.7 3 25.7 5 48.2 5 89.6 13 280 Novo mesto 10.0 2 17.4 4 41.5 7 68.9 13 337 Črnomelj 14.6 2 11.0 2 30.3 6 55.9 10 363 Bizeljsko 1.0 1 13.1 2 11.6 5 25.7 8 209 Celje 9.6 3 14.1 5 10.3 5 34.0 13 229 Starše 0.8 2 31.3 5 8.2 4 40.3 11 242 Maribor 7.2 2 29.5 5 7.0 4 43.7 11 218 Jeruzalem 0.1 1 35.7 4 8.5 3 44.3 8 186 Murska Sobota 1.9 2 15.9 6 11.0 4 28.8 12 154 Veliki Dolenci 19.4 3 24.1 4 11.3 3 54.8 10 153 Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. junija 2003 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm od 1.1.2003 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0.1 mm or more od 1.1.2003 - total precipitation from the beginning of this year (mm) 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana 5.9 % NNW 1.3 m/s M 54 % N 1.1 m/s 7.5 % NNE 1.0 m/s Maribor 9.1 % NNW 3.7 m/s Kredarica 2.9 % N 2.9 m/s 1.3 % 2.4 m/s 3.7 % NW 1.7 %/s MC 10.8 % NE 1.0 m/s WNW ?.1 %/s ,«, 3.8 % W 2.1 m/s 5.8 % WSW 2.3 %/s ENE 6.7 % ENE 1.0 m/s 7.2 % E 1.5 m/s ESE 92 % ESE 1.6 m/s 0.8 % WSW 0.7 %/s ESE 3.8 % ESE 1.4 m/s NE 0.8 % NE 2.2 m/s ,«, 32 % W 3.6 m/s 0.7 % WSW 1.9 %/s EME 11 % ENE 1.7 m/s 2.4 % E 1.5 m/s ESE 64 % ESE 1.9 m/s 10.0 % SW 2.2 m/s 7.2 % SE 1.7 m/s 1.0 % SW 0.8 m/s 6.2 % SE 1.7 m/s c., 03 % SW 1.2 m/s 12.1 % SE 3.0 m/s Novo mesto 12.8 % S 2.4 m/s Portorož - letališče 0.5 % SSW 1.3 m/s 0.3 % S 1.3 m/s Bilje 2.2 % 2.8 m/s M 17 % N 1.2 m/s 3.0 % NW 1.5 m/s MC 2.2 % NE 1.5 m/s WNW 1.9 %/s tu 7 5 % W 1.3 m/s 8.7 % SW 1.1 m/s 9.9 % SSW 1.2 m/s c 12.5 % S 1.6 m/s CMC 76% ENE 1.9 m/s 4.8 % E 1.6 m/s SE 5 2 % SE 1.7 m/s SSE 70 % SSE 2.0 m/s 6.1 % WNW 3.1 m/s 5.1 % WSW 3.1 m/s 6.0 % SW 2.9 m/s CMC 06% ENE 2.8 m/s 21.0 % SE 2.3 m/s 1.6 % S 1.8 m/s 3.8 % WNW 1.8 m/s 6.4 % E 16 % W 1.8 m/s E 2.1 m/s 6.6 % WSW 1.9 m/s 71 % SW 2.0 m/s 5.5 % SSW 2.4 m/s CMC 55 % ENE 1.6 m/s ESE 198 % ESE 1.5 m/s SE 2 7 % SE 0.7 m/s ___ 1.0 % SSE 1.3 m/s Slika 1.1.17. Vetrovne rože, junij 2003 Figure 1.1.17. Wind roses, June 2003 3.9 % N 1.8 m/s NNE 6.2 % NNW 1.4 %s 2.6 % NNE 1.6 m/s MC 36 % NE 1.6 m/s 4.5 % ENE 1.4 m/s 5.0 % E 1.3 m/s 5.6 % SSW 1.3 m/s SSC 43 % SSE 1.5 m/s 2.5 % SSW 1.7 m/s 15.2 % SSE 2.4 m/s SSE 4.5 % S 1.3 m/s % N 2.0 m/s NNW 1.1 m/s NNE 1.° m/s M 15 % N 1.2 m/s 3.5 % NNW 3.1 %s 0.6 % NNE 2.-] %s NNW 1.6 m/s NNE n m/s 0.7 % NE 2.4 m/s 6.4 % NE 1.7 m/s 25.7 % E 1.6 m/s 7.6 % WSW 11 m/s CSC 38% ESE 1.4 m/s 1.8 % SSW 2.7 m/s 1.5 % SSE 2.3 m/s 2.4 % S 1.6 m/s 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Za šest krajev so vetrovne rože, to je pogostost vetra po smereh, prikazane na sliki 1.1.17.; narejene so na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, izmerjenih na avtomatskih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno je prevladoval vzhodjugovzhodni veter, ki mu je skupaj z jugovzhodnikom pripadlo 46.7 % vseh terminov, tretji najbolj zastopan veter je bil severozahodnik s 14.7 %. Najmočnejši sunek vetra je dosegel 17.2 m/s, zabeležili so ga 15. junija. V Biljah je bil najpogostejši veter po dolini navzdol, torej vzhodnik, skupaj z vzhodjugovzhodnikom jima je pripadlo 45.5 % vseh terminov; najmočnejši sunek vetra, in sicer 15.6 m/s, so izmerili 26. junija. V Ljubljani je bila porazdelitev vetra po smereh dokaj enakomerna, najpogostejša sta bila severovzhodnik in jugovzhodnik, prvemu je pripadlo 10.8 %, drugemu pa 10 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je dosegel 14.4 m/s, zabeležili so ga 24. junija. Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 62.2 % vseh terminov, jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku 18.5 %; najmočnejši sunek je 23. junija dosegel 31.1 m/s. Preglednica 1.1.4. Odstopanja dekadnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, junij 2003 Table 1.1.4. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, June 2003 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 4.2 6.1 3.7 4.7 3 20 175 51 133 120 96 115 Bilje 5.4 6.7 3.7 5.3 24 23 29 25 156 155 118 141 Slap pri Vipavi 4.8 6.7 3.8 5.1 12 42 47 32 Postojna 5.1 6.7 3.9 5.2 13 28 170 58 113 139 105 118 Kočevje 4.2 5.3 3.4 4.3 50 85 67 67 Rateče 5.4 6.3 3.4 5.0 81 92 114 95 124 138 115 125 Lesce 5.9 6.2 3.7 5.3 3 104 116 73 Slovenj Gradec 5.5 5.1 3.6 4.7 51 93 39 61 146 124 124 131 Brnik 5.7 6.2 3.6 5.1 3 32 91 38 Ljubljana 6.5 6.9 3.6 5.7 1 39 93 40 138 137 113 128 Sevno 6.3 6.1 3.1 5.1 30 53 114 63 Novo mesto 6.3 6.3 4.5 5.7 24 36 112 54 145 124 109 125 Črnomelj 6.0 6.6 4.3 5.6 35 24 86 45 Bizeljsko 6.2 6.7 4.8 5.9 3 29 27 21 Celje 6.0 5.8 4.6 5.5 21 31 23 25 159 124 114 131 Starše 6.7 5.8 3.9 5.4 2 82 23 37 Maribor 7.0 5.8 4.2 5.6 18 78 17 37 Jeruzalem 6.8 5.2 3.3 5.1 0 100 23 42 Murska Sobota 6.7 5.7 3.8 5.4 7 44 33 29 153 123 124 133 Veliki Dolenci 6.4 5.0 3.7 5.0 68 68 35 57 LEGENDA: Temperatura zraka - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) Padavine - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) Sončne ure - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) I., II., III., M - dekade in mesec Tako prva kot tudi druga tretjina junija sta bili izjemno vroči, temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem za 4 do 7 °C, izrazito toplejša od dolgoletnega povprečja je bila tudi zadnja tretjina mesca, vendar odklon ni bil tako izjemen, saj je bil med 3 in 5 °C. Poleti so padavine razporejene zelo neenakomerno, saj večinoma padejo v obliki ploh in neviht. V prvi tretjini meseca nikjer ni bilo doseženo dolgoletno povprečje, marsikje ni bilo omembe vrednih padavin, nekoliko bolje je bilo v drugi tretjini meseca, kjer je povsod padla vsaj petina običajnih padavin, tudi zadnja tretjina meseca je bila večinoma zelo sušna, a ponekod je bilo zaradi močnejših nalivov dolgoletno povprečje za zadnjih deset junijskih dni preseženo. V vseh tretjinah meseca je bilo dolgoletno povprečje trajanja sončnega obsevanja preseženo, izjema je le zadnja tretjina junija ob obali, kjer je bilo sončnega vremena za malenkost manj kot običajno. Na Goriškem, v Celju in Prekmuiju je bilo v prvi tretjini meseca celo za polovico več sončnega vremena kot običajno, na Goriškem je bilo tako tudi v drugi tretjini meseca. Na sliki levo je junijska največja debelina snežne odeje na Kredarici. Na Kredarici je bila 4. junija snežna odeja debela 55 cm, kar letošnji junij uvršča med skromno zasnežene junije, čeprav je bilo v preteklosti tudi že manj snega: junija 1958 ga je bilo le 13 cm, junija 1964 41 cm, dve leti kasneje 31 cm, lani pa 50 cm. Največjo debelino je snežna odeja dosegla junija 1978 s 422 cm. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo H 300 i "B 200 Slika 1.1.18. Največja višina snežne odeje v juniju Figure 1.1.18. Maximum snow cover depth in June 1955 I960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 500 400 0 Na sliki 1.1.19. je število dni z nevihto ali grmenjem na Kredarici, v Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti; dolgoletno povprečje je bilo povsod preseženo. 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.19. Število dni z nevihto v juniju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.19. Number of days with thunderstorm in June and the mean value of the period 1960-1990 Slika 1.1.20. Število dni z meglo v juniju in povprečje obdobja 19611990 Figure 1.1.20. Number of foggy days in June and the mean value of the period 1961-1990 12 10 H 8 LJUBLJANA BEŽIGRAD H BI ill j i j.iLi 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 25 20 6 m 4 2 0 Kredarico so junija vsaj za nekaj časa ovili oblaki v 14 dneh, sicer pa je bilo dni z meglo junija zelo malo, le kratkotrajna megla se je zjutraj pojavljala v krajih, kjer so bile prejšnji dan padavine. V Kočevju so zabeležili 6 dni s pojavom megle, v Slovenj Gradcu 4, ponekod na Dolenjskem so bili 3 dnevi z opaženo meglo. V Ljubljani sta bila 2 dneva z opaženo meglo, kar je 3 dni manj od dolgoletnega povprečja, le-to je bilo zadnjič preseženo junija 1981 s 7 dnevi. Kar po 11 dni s pojavom megle pa je bilo junija v letih 1951, 1953 in 1954. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.1.21. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare junija 2003 Figure 1.1.21. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in June 2003 Poleti so območja visokega in nizkega zračnega pritiska manj izrazita kot v hladnem delu leta, zato tudi spremembe zračnega pritiska iz dneva v dan niso tako izrazite. Na sliki 1.1.21. levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na nivo morske gladine, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v vremenskih poročilih. Razmeroma nizek je bil zračni pritisk v začetku junija z 978.6 mb in 16. junija z 978.0 mb, najnižji pa je bil zadnji dan junij z 975.7 mb. Najvišje se je zračni pritisk povzpel 5. junija z 985.3 mb in 12. junija z 985.4 mb. Na sliki 1.1.21. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Koliko vodne pare lahko sprejme zrak, je odvisno od temperature zraka, zato je potek povprečnega dnevnega pritiska vodne pare v grobem podoben poteku povprečne dnevne temperature. Zelo velikih razlik v juniju ni bilo, največ vlage je bilo v zraku 13. junija, ko je bil delni parni pritisk 21.0 mb, najmanj vlage pa je vseboval zrak 6. junij z delnim pritiskom vodne pare 14.5 mb, le malo več vlage je bilo v zraku 19. junija (14.7 mb). SUMMARY Mean air temperature in June was extremely high, it was the warmest June we ever had and it was almost as hot as it was the warmest month in our record which is August 1992. Mean monthly temperature was 4.5 to 6 °C above the 1961-1990 normals. Everywhere the record number of days with at least 30 °C was registered, in Ljubljana and Novo mesto 16, in Murska Sobota 15, in Portorož 20 and in Bilje 23. In many sites the highest temperature in June occur, in Ljubljana 35.6 °C, in Murska Sobota 36.0 °C, 37.0 °C in Vipava valley. Sunshine duration in June everywhere exceeded the 1961-1990 normals for at least 10 %. On the coast sun was shining 310 hours what is 15 % above the normals. Kredarica got 229 hours of sunny weather what is 39 % above the normals. Goriška region and Mariboru got two fifths more sunny weather than on the average in the reference period. Precipitation was everywhere below the 1961-1990 normals, only in Zgornjesavska valley precipitation was close to the normas. In Goriška region fell only one quarter of the normal precipitation, Štajerska and Prekmurje got around one third of the normal precipitation. Abbreviations in the Table 1.1.1. : NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount ofprecipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days VE - number of days with wind >6Bf OBS - bright sunshine duration in hours P - average pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration PP - average vapor pressure (hPa) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.2. Razvoj vremena v juniju 2003 1.2. Weather development in June 2003 Janez Markošek 1.- 2. junij Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe in nevihte Nad južno polovico Evrope je bilo območje enakomernega zračnega pritiska. V višinah se je na območju vzhodnih Alp zadrževalo manjše jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 1.2.1.-1.2.3.). Prevladovalo je spremenljivo do pretežno oblačno vreme, pojavljale so se krajevne plohe in nevihte. Več sončnega vremena je bilo drugi dan na Štajerskem in v Prekmurju. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 27 °C. 3. junij Pretežno jasno, popoldne ponekod spremenljivo oblačno in posamezne plohe in nevihte Nad srednjo Evropo, Balkanom in Sredozemljem je bilo šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah je nad naše kraje pritekal nekoliko toplejši in bolj suh zrak. Pretežno jasno je bilo, čez dan je bilo občasno več kopaste oblačnosti in popoldne so bile še posamezne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 28 °C. 4. junij Pretežno jasno, vroče V območju visokega zračnega pritiska se je nad našimi kraji zadrževal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo in vroče, najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 30 °C. 5.- 17. junij Pretežno jasno, predvsem popoldne več oblačnosti in posamezne plohe ali nevihte, vroče Nad južno polovico Evrope je bilo šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bil večji del obdobja nad Alpami greben z zelo toplim in suhim zrakom. Atlantski frontalni valovi so se pomikali proti vzhodu prek severne in deloma srednje Evrope in se le redko s svojim obrobjem približale Alpam (slike 1.2.1.-1.2.3.), (slike 1.2.1.-1.2.3.). Prevladovalo je pretežno jasno vreme, čez dan se je razvila kopasta oblačnost. Popoldne, zvečer in včasih tudi ponoči so se pojavljale nevihte. Lokalno so nevihte spremljala močnejša neurja z nalivi in močnim vetrom. Najmanj neviht je bilo 10. in 14. junija, posamezne nevihte so bile od 5. do 7. junija, 12. junija ter 17. junija. Nekoliko več krajevnih neviht je bilo v ostalih dneh. Zelo vroče je bilo, najbolj v dneh od 11. do 14. junija. Najvišje dnevne temperature so bile od 30 do 37 °C. 18. junij Prehod hladne fronte - spremenljivo do pretežno oblačno, dež, plohe, nevihte, osvežitev V noči na 18. junij je Slovenijo dosegla hladna fronta, vezana na območje nizkega zračnega pritiska, ki je bilo nad severozahodno Evropo. V višinah je od severa do Alp in Jadrana segala dolina s hladnejšim zrakom (slike 1.2.1.-1.2.3.). Ponoči se je pooblačilo, pričelo je deževati. Čez dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale so se še krajevne plohe in nevihte. Osvežilo se je, najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 25, na Primorskem okoli 29 °C. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 19. junij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, severni veter Iznad zahodne Evrope se je nad Alpe razširilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severnimi vetrovi pritekal spet toplejši in bolj suh zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Ponekod je pihal severni do severozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 28, na Primorskem do 31 °C. 20. junij Pretežno jasno, popoldne spremenljivo oblačno in posamezne plohe in nevihte, vroče Območje nizkega zračnega pritiska se je prek Skandinavije pomikalo proti Baltiku in severovzhodni Evropi. Hladna fronta se je od severozahoda bližala Alpam. Pred njo je k nam še pritekal precej topel, vendar popoldne že bolj vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, popoldne pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Pojavljale so se krajevne plohe in posamezne nevihte. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 32 °C. 21. junij Ponoči prehod hladne fronte, dež, nevihte, čez dan povečini suho, šibka burja, hladneje Nad severno in severovzhodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je v noči na 21. junij ob severozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije. Za njo se je nad Alpami spet okrepilo območje visokega zračnega pritiska. V noči na 21. junij je bilo oblačno. Na Primorskem padavin ni bilo, drugod je občasno deževalo, vmes so bile tudi nevihte. Čez dan se je delno razjasnilo, na Primorskem je pihala šibka burja. V notranjosti se je ohladilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 27, na Primorskem do 32 °C. 22.- 26. junij Pretežno jasno, popoldne in zvečer spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami, vroče Nad južno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je z zahodnimi do severozahodnimi vetrovi pritekal zelo topel, vendar nestabilen zrak (slike 1.2.1.-1.2.3.). Predvsem dopoldne je bilo pretežno jasno, popoldne in zvečer pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. 24. junija so bila v severovzhodni Sloveniji krajevna neurja z močnim vetrom. Zelo vroče je bilo, najbolj od 23. do 25. junija, ko so bile najvišje dnevne temperature od 30 do 35 °C. 27.- 29. junij Spremenljivo do pretežno oblačno s pogostimi plohami in nevihtami, manj vroče Nad srednjo in vzhodno Evropo ter Sredozemljem je bilo območje enakomernega zračnega pritiska. V višinah je bilo nad vzhodno Evropo obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je s svojim jugozahodnim obrobjem vplivalo tudi na vreme pri nas (slike 1.2.1.-1.2.3.). Ob dopoldnevih je bilo delno jasno, popoldne, zvečer in tudi ponoči pa spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale so se krajevne padavine, predvsem plohe in nevihte. Manj vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 29, prva dva dni na Primorskem še okoli 32 °C. 30. junij Delno jasno z zmerno oblačnostjo, jugozahodnik Nad Alpami in Balkanom je bilo šibko območje visokega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja je zapihal jugozahodni veter, s katerim je pritekal občasno bolj vlažen zrak. Vreme je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, ponekod je pihal jugozahodnik. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 33 °C. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 1.6.2003 ob 14. Slika 1.2.2. Satelitska slika 1. 6. 2003 ob 16. uri uri Figure 1.2.2. Satellite image on June, 1st 2003 at 14 GMT Figure 1.2.1. Mean sea level pressure on June, 1st 2003 at 12 GMT Slika 1.2.3. Topografija 500 mb ploskve 1. 6. 2003 ob 14. uri Figure 1.2.3. 500 mb topography on June, 1st 2003 at 12 GMT Slika 1.2.4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 8.6.2003 ob 14. Slika 1.2.5. Satelitska slika 8. 6. 2003 ob 16. uri Slika 1.2.6. Topografija 500 mb ploskve 8. 6. 2003 ob 14. uri uri Figure 1.2.4. Mean sea level pressure on June, 8th 2003 at 12 GMT uri Figure 1.2.5. Satellite image on June, 8th 2003 at 14 GMT Figure 1.2.6. 500 mb topography on June, 8th 2003 at 12 GMT 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 13.6.2003 ob Slika 1.2.8. Satelitska slika 13. 6. 2003 ob 16. uri 14. uri Figure 1.2.7. Mean sea level pressure on June, 13th 2003 at 12 GMT Figure 1.2.8. Satellite image on June, 13th 2003 at 14 GMT Slika 1.2.9. Topografija 500 mb ploskve 13.6. 2003 ob 14. uri Figure 1.2.9. 500 mb topography on June, 13th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 18.6.2003 ob Slika 1.2.11. Satelitska slika 18. 6. 2003 ob 16. uri 14. uri Figure 1.2.10. Mean sea level pressure on June, 18th 2003 at 12 GMT Figure 1.2.11. Satellite image on June, 18th 2003 at 14 GMT Slika 1.2.12. Topografija 500 mb ploskve 18.6. 2003 ob 14. uri Figure 1.2.12. 500 mb topography on June, 18th 2003 at 12 GMT 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 25.6.2003 ob Slika 1.2.14. Satelitska slika 25.6. 2003 ob 16. uri Slika 1.2.15. Topografija 500 mb ploskve 25.6. 2003 ob 14. uri 14. uri Figure 1.2.14. Satellite image on June, 25th 2003 at 14 GMT Figure 1.2.15. 500 mb topography on June, 25th 2003 at 12 GMT Figure 1.2.13. Mean sea level pressure on June, 25th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 28.6.2003 ob Slika 1.2.17. Satelitska slika 28.6. 2003 ob 16. uri 14. uri Figure 1.2.17. Satellite image on June, 28th 2003 at 14 GMT Figure 1.2.16. Mean sea level pressure on June, 28th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.18. Topografija 500 mb ploskve 28.6. 2003 ob 14. uri Figure 1.2.18. 500 mb topography on June, 28th 2003 at 12 GMT 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.3. Toplotna obremenitev v juniju 2003 1.3. Heat load in June 2003 Tanja Cegnar Običajno je vrhunec poletja julija in v prvi polovici avgusta, do takrat se že privadimo na vročino in jo zato tudi lažje prenašamo. Letos smo prve dneve s temperaturo nad 30 °C imeli že maja, junija pa nas je zajel pravi vročinski val. V poglavju o klimatskih razmerah smo opisali temperaturne razmere in število toplih in vročih dni, tu pa si poglejmo, kako obremenilne se bile razmere za počutje ljudi. Posebej težko vročino prenašajo ljudje z boleznimi dihal, srca in ožilja, a tudi zdravi smo junijsko vročino težko prenašali. V okviru biovremenskih napovedi smo sproti vsak dan opozarjali na veliko toplotno obremenitev in dodajali nasvete, kako vročino lažje prenašati in kje poiskati vsaj malo osvežitve. Posebej neprijetna je bila vročina v mestih, saj le-ta čez dan shranjujejo toploto, ki jo nato oddajajo še pozno v večer ali celo ponoči. Ker je vročinski val trajal tako dolgo, da so se pregrele tudi stavbe, je bilo v marsikateri stavbi vroče tudi ponoči, če se take razmere ponavljajo več dni zapored, postajamo iz dneva v dan bolj utrujeni in izčrpani. Visoko temperaturo zraka je v mestih spremljala tudi povišana koncentracija ozona, ki mu pripisujejo naslednje negativne učinke: draženje oči in dihalnih poti, negativen vpliv na telesno zmogljivost in negativen vpliv na simptome bolezni dihal. Čeprav je bila dopustna vrednost presežena le na merilnem mestu v Novi Gorici, je v kombinaciji s hudo vročino onesnaženost zraka lahko motila zelo občutljive ljudi tudi v drugih mestih. Ker ozon najbolj škoduje telesno dejavnim ljudem, njegov učinek je odvisen od količine vdihanega zraka, je bilo tudi z vidika kakovosti zraka smotrno prisluhniti napotkom o izogibanju velikim telesnim naporom sredi dneva in popoldne. Meteorološke spremenljivke, ki določajo toplotno ugodje so: temperatura in vlažnost zraka, veter, kratko in dolgovalovno sevanje. V poletni vročini je naš najbolj učinkovit način oddajanja odvečne telesne toplote izhlapevanje potu s kože, zato je pomembno, da uživamo dovolj tekočine. Če je znojenje obilno, je potrebno skrbeti tudi za ohranjanje elektrolitskega ravnotežja. Kava, alkohol in še nekatere druge snovi pospešujejo izločanje vode iz telesa, zato se jim v času vročine izogibajmo ali zmanjšamo njihovo porabo. Priporočljivo je hrano razdeliti na manjše obroke in izbirati lahko prebavljive jedi. Pri telesni dejavnosti učinkovito porabimo največ 20 % energije, večinoma je izkoristek še manjši in ne doseže niti 10 %. Preostanek se sprosti kot notranja toplota, ki prispeva k segrevanju telesa in jo mora telo oddati v okolico, saj bi se v nasprotnem primeru pregrelo. Na zaznavanje toplotnih razmer v okolju vplivajo tudi razpoloženje, močna čustva, pričakovanja o toplotnih razmerah in prilagojenost danim klimatskim razmeram. Sposobnost prilagajanja je v splošnem zmanjšana pri otrocih, bolnikih in starejših osebah. Izpostavljanje sončnim žarkom sredi dneva močno poveča toplotno obremenitev, zato smo priporočali zadrževanje v senci, zračenje prostorov v nočnih in jutranjih urah, zunanje senčenje oken, saj notranje ne pomaga, ker se po prehodu zasteklenega okna toplota že ujame v prostor. Napornejše opravke planiramo za jutranje in zgodnjedopoldanske ali večerne ure. V kolikor je mogoče, dajemo v času vročine prednost zadrževanju v parkih, ob večjih vodnih površinah in nasploh v naravnem okolju, še najraje v gozdovih ali višjih legah. Na srečo vlažnost zraka pri nas v času največje vročine ni bila tako visoka, da bi preprečevala oddajanje toplote z izhlapevanjem znoja s površine kože. Če je z znojem omočena več kot polovica telesne površine, je to jasno znamenje toplotne obremenitve. Klimatizirani prostori nudijo zavetje pred poletno vročino, a ob tem velja poudariti, da ne gre pretiravati s prenizko nastavitvijo temperature zraka, saj klimatska naprava poleg tega, da hladi, izloča vlago iz zraka in s tem prispeva k zmanjšanju toplotne obremenitve. Klimatske naprave porabijo veliko energije in odvajajo toploto iz klimatiziranih prostorov v okolico stavb ter tako poslabšajo razmere na prostem. Pri klimatskih napravah moramo skrbeti za redno čiščenje in menjavo filtrov, priporočljivo je tudi, da izstopni curek zraka v prostor, ki ga ohlajamo, ni premočan in ni usmerjen neposredno v ljudi. Čeprav bi morali za vrednotenje toplotne obremenitve upoštevati tudi gibanje zraka in sevalno temperaturo okolice, smo se glede na razpoložljive podatke odločili za uporabo ekvivalentne temperature. Ta mera za toplotno obremenitev je v slovenskem prostoru že dolgo v uporabi, upošteva vpliv temperature in vlažnosti zraka, ostale vplive pa zanemarja. Pri ekvivalentni temperaturi vsaj 49 °C čutijo toplotno obremenitev občutljivi ljudje, ko ekvivalentna temperatura preseže 56 °C so razmere obremenilne za vse ljudi. Na slikah smo za Ljubljano, Mursko Soboto, Bilje in Portorož prikazali ekvivalentno temperaturo ob 7., 14. in 21. uri 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo po sončnem času (po lokalnem času je to ob 8., 15. in 22. uri), dodali smo tudi izračun ekvivalentne temperature za najvišjo dnevno temperaturo. V pretoplem okolju se hitreje utrudimo, koncentracija hitreje popusti in odzivni čas se nekoliko poveča, pri mnogih ljudeh ob izpostavljenosti veliki toplotni obremenitvi popusti potrpežljivost ali pa se poveča agresivnost. Vse to lahko vpliva na prometno varnost. Sončni žarki močno segrejejo na soncu parkirane avtomobile, zato pred začetkom vožnje na soncu parkirane avtomobile dobro prezračimo, med daljšo vožnjo si večkrat privoščimo počitek v senci in pijemo zadostne količine osvežilnih brezalkoholnih pijač. o w H Ž H £ w i £ w 70 60 50 40 30 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 O w H Ž H Z W > > w 70 60 50 40 30 MURSKA SOBOTA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 1.3.1. Ekvivalentna temperatura ob 8. uri (Te7 - modra črta), ob 15. uri (Te 14 - vijoličasta črta), ob dnevnem maksimumu temperature (TeM - rdeča črta) in ob 22. uri (Te21 - zelena črta) v juniju 2003 v Ljubljani in Murski Soboti Figure 1.3.1. Equivalent temperature at 8. a.m. (Te7 - blue line), at 3 p.m. (Te14 - violet line), at 10 p.m. (Te21 - green line) and at daily maximum temperature (TeM - red line) in June 2003 in Ljubljana and Murska Sobota 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Ljubljani je bil prag splošne toplotne obremenitve presežen 7. junija, naslednji dan je obremenitev nekoliko popustila, nato pa trajala nepretrgoma od 9. do 14. junija. Drugi vročinski val je bil med 23. in 25. junijem. Na severovzhodu države je bil prag splošne toplotne obremenitve presežen 6. junija, drugi vročinski val je bil manj izrazit kot v Ljubljani. Na Goriškem je bil prag splošne toplotne obremenitve prvič presežen 7. junija, bolj kot prvi je bil izrazit vročinski val med 23. in 26. junijem. Največja je bila toplotna obremenitev ob obali, začela se je 4. junija in dosegla vrh 24. junija. 70 O w H Ž H Z W > > w 60 50 40 ------------------------------- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 80 70 PORTOROŽ TeM - Te7 - Te14 — - Te21 /V / A \\ /"7 //v^ yxj .............................. O w H £ 60 H S 3 > £ 50 M W 40 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 1.3.2. Ekvivalentna temperatura ob 8. uri (Te7 - modra črta), ob 15. uri (Te14 - vijoličasta črta), ob dnevnem maksimumu temperature (TeM - rdeča črta) in ob 22. uri (Te21 - zelena črta) v juniju 2003 v Biljah in Portorožu Figure 1.3.2. Equivalent temperature at 8. a.m. (Te7 - blue line), at 3 p.m. (Te7 - violet line), at 10 p.m. (Te21 - green line) and at daily maximum temperature (TeM - red line) in June 2003 in Bilje and Portorož Sestavni del biovremenskih napovedi je bil tudi UV indeks, ki ga tudi letos za nas računa Nemška državna meteorološka služba (DWD - Deutscher Wetterdienst) v Offenbachu. Napovedovanje UV indeksa ima preventivni namen, saj želimo z njegovim dnevnim objavljanjem ljudi opozoriti na moč UV sončnih žarkov. Pri UV indeksu 10 se na normalno občutljivi nezaščiteni koži pojavijo opekline prej kot v 30 minutah, na otroški pa prej kot v 15 minutah. SUMMARY The first hot days this year occurred already during the first ten days of May, but the real heat wave came in June. Meteorological summer was at its beginning, but the temperature was already extremely high and combined with sunny weather heat load was well pronounced causing discomfort to the population. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 2. AGROMETEOROLOGIJA 2. AGROMETEOROLOGY Ana Žust, Andreja Sušnik Junij so zaznamovale ekstremno visoke temperature zraka za ta čas, ki so se več kot polovico meseca povsod po Sloveniji, razen v višinskih predelih, dvignile krepko nad 30 oC. Povprečna mesečna temperatura zraka je bila v večjem delu Slovenije za 5 do 7 oC višja od normale. V Ljubljani je dolgoletna povprečna junijska temperatura zraka 17.6 oC (1961-1990), z dvema dnevoma z maksimalno temperaturo nad 30 oC. Letošnja junijska temperatura je bila 24 oC, s šestnajstimi dnevi z najvišjimi temperaturami nad 30 oC. Padavine so bile skromne, skupaj je v osrednji Sloveniji in na Dolenjskem padlo od 60 do 70 mm, v severovzhodni Sloveniji do 30 mm, v Primorju in na Goriškem pa od 30 do 50 mm dežja. Večji delež je padlo v zadnjih dneh junija medtem, ko so padavine pred tem imele več ali manj lokalni značaj z manj kot 10 mm. V primerjavi z junijskim povprečjem so padavine dosegle le slabo polovico, v Primorju in SV Sloveniji pa le slabo tretjino povprečnih vrednosti. Junija smo beležili tudi ekstremno visoko izhlapevanje, v več zaporednih dneh je iz tal in rastlin izhlapelo več kot 6 mm vode. V primerjavi s preteklimi leti je letošnji junij po številu dni z evapotranspiracijo nad 5 mm presegel vse rekorde, saj smo jih v večjem delu Slovenije zabeležili kar 15 do 20. Močno izhlapevanje je pogojevalo tudi obilno sončno obsevanje ter pogost veter z največjimi hitrostmi od 10 do 15 m/s, v višjih legah tudi nad 20 m/s. To je še stopnjevalo sušni stres pri rastlinah, kar je bilo razvidno iz zvijanja listov in osmojenih konic koruznih posevkov in drugih poljščin. Vsebnost vode v zgornjem sloju plitvih peščenih tal je bila najmanj polovico junija blizu točke venenja, ko rastlinam ni več dostopna. Slaba oskrba rastlin z vodo, je presegla vse rekorde. Skupna količina dežja od začetka marca do zadnjih dni junija je dosegla 30 do 50 % dolgoletnih vrednosti povsod po Sloveniji (ta čas običajno pade od 300 do 500 mm dežja) (preglednica 2.1.). Primanjkljaj vode je znašal blizu 300 mm (razlike med padavinami in evapotranspiracjo) na Primorskem in v Prekmurju, s hudim deficitom pa so se otepale tudi vse ostale kmetijske regije (dolenjska in celjska regija okrog - 220 mm, osrednja Slovenija - 190 mm, Štajerska in Goriška - 240 mm) (slika 2.1.). V primerjavi s povprečnimi vrednostmi je letošnji primanjkljaj vode za to obdobje dosegel rekordne vrednosti. Preglednica 2.1. Višina padavin (v mm) za obdobje od 1. marca do 30. junija 2003 v primerjavi s povprečjem 1961-2002 za izbrane meteorološke postaje v Sloveniji Table 2.1. Precipitation (mm) in the period from March 1 to June 30, 2003 compared to the average 1961 - 2002, for some meteorological stations in Slovenia METEOROLOŠKA POSTAJA 2003 povprečje odklon Ljubljana 222 467 48 % Murska Sobota 104 278 37 % Maribor 123 356 35 % Novo mesto 174 392 44 % Celje 134 383 35 % Portorož 155 326 48 % Bilje pri Novi Gorici 158 462 34 % Šmartno pri Slovenj Gradcu 199 401 50 % Povprečne vrednosti vodne bilance kažejo, da je problem pomanjkanja vode na Primorskem in v severovzhodni Sloveniji v tem obdobju pogost pojav, v ostalih regijah, predvsem na Koroškem, Goriškem ter v osrednji Sloveniji pa v tem obdobju še ni primanjkljaja, zaloga vode je še med 100 in 200 mm (slika 2.1.). Zaloge vode je primanjkovalo tudi v podtalju, saj so bili prenekateri vodotoki že na robu biološkega minimuma. Posledice nizkovodnih hidroloških razmer so se odražale pri oskrbi z vodo, predvsem na območjih lokalnih vodooskrbnih sistemov z majhnimi in občutljivimi hidrološkimi zaledji, povečala se je tudi občutljivost vodnega in obvodnega okolja pred onesnaženji. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Poleg suše, pa so številne kraje prizadela tudi neurja z močnimi sunki vetra in ponekod tudi s točo (okolica Maribora, Ljubljane, Dravograda in Mežice, Ajdovščine in Polhovega Gradca, Kamnika, Ptuja, Slovenskih Konjic in Lendave). Zaradi izredne suše so nastali številni požari v naravnem okolju. Slika 2.1. Primerjava kumulativne vodne bilance (v mm) za obdobje od 1. marca do 30. junija 2003 v primerjavi s povprečjem 19612002 za izbrane meteorološke postaje v Sloveniji Figure 2.1. Cumulative water balance (mm) in the period from March 1 to June 30, 2003 compared to the average 1961 - 2002 for some meteorological stations in Slovenia Preglednica 2.2. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija - ETP. Izračunana je po Penmanovi enačbi, junij 2003 Table 2.2. Ten days and monthly average, maximal and total potential evapotranspiration - ETP according to Penman's equation, June 2003 Postaja I. dekada Il.dekada III.dekada mesec (M) povpr. max S povpr. max S povpr. max S povpr. max S Portorož-letališče 5.4 6.4 53 5.6 6.8 54 5.3 6.3 52 5.4 6.8 160 Bilje 5.3 6.1 53 5.4 6.5 53 5.4 6.4 53 5.4 6.5 158 Slap pri Vipavi 5.1 6.0 50 5.4 6.2 53 5.0 6.0 48 5.2 6.2 152 Postojna 4.5 5.8 47 4.7 5.8 47 4.5 5.3 44 4.6 5.8 138 Kočevje 4.5 5.8 46 4.8 6.3 47 4.6 5.8 46 4.7 6.3 139 Rateče 4.2 5.4 41 4.3 5.6 42 4.4 5.7 44 4.3 5.7 126 Lesce 4.6 5.7 46 4.7 6.2 46 4.6 6.0 45 4.6 6.2 137 Slovenj Gradec 4.4 5.4 43 4.3 5.3 41 4.6 6.0 45 4.4 6.0 129 Brnik 4.6 5.6 46 4.7 5.8 45 4.4 5.4 43 4.6 5.8 134 Ljubljana 4.9 6.0 49 5.1 6.4 51 4.8 6.0 47 4.9 6.4 147 Sevno 5.0 6.3 51 4.7 6.2 45 4.6 5.7 47 4.8 6.3 143 Novo mesto 5.3 6.4 54 4.6 6.6 45 4.9 6.1 50 4.9 6.6 148 Črnomelj 5.3 6.4 52 5.0 6.6 49 4.8 6.2 47 5.0 6.6 148 Bizeljsko 5.2 6.3 52 5.0 6.6 49 4.9 6.3 49 5.0 6.6 149 Celje 4.9 6.3 49 4.7 6.5 45 4.8 5.8 48 4.8 6.5 142 Starše 5.6 6.5 55 4.7 6.0 45 5.1 6.3 51 5.1 6.5 151 Maribor 5.2 6.0 51 4.6 6.0 44 4.8 6.0 48 4.9 6.0 143 Maribor-letališče 5.3 6.1 52 4.8 6.2 47 4.9 6.0 49 5.0 6.2 148 Jeruzalem 5.1 6.0 51 4.4 5.9 42 4.7 5.9 46 4.8 6.0 139 Murska Sobota 5.2 6.0 52 4.9 6.6 48 5.0 5.7 49 5.1 6.6 149 Veliki Dolenci 5.3 6.1 53 4.8 6.1 48 5.1 6.3 50 5.1 6.3 151 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, junij 2003 Table 2.3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, June 2003 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Portorož-letališče 26.7 25.7 35.9 33.2 19.1 19.0 29.2 28.4 38.0 34.9 22.0 21.8 28.9 28.0 38.2 34.5 20.7 21.0 28.3 27.4 Bilje 27.4 27.6 36.4 36.6 19.3 19.3 30.4 30.7 38.5 38.8 21.4 21.3 29.5 29.6 38.0 38.0 21.3 21.4 29.1 29.3 Lesce 25.2 24.7 38.0 34.1 15.4 15.6 24.9 24.7 39.8 35.3 16.5 16.8 24.0 23.7 37.0 33.2 17.0 17.6 24.7 24.4 Slovenj Gradec 23.9 23.3 36.8 33.0 15.6 15.9 24.3 23.9 36.6 33.3 16.4 17.0 25.5 25.1 39.4 35.8 16.3 16.7 24.6 24.1 Ljubljana 25.7 25.3 39.7 35.5 17.3 17.5 27.3 26.9 42.7 37.4 17.7 17.8 26.3 26.2 39.4 37.4 19.4 19.1 26.4 26.1 Novo mesto 24.7 24.1 34.5 32.0 17.1 16.8 26.6 26.0 38.0 34.2 19.2 19.4 25.7 25.3 37.4 36.4 19.8 19.7 25.6 25.1 Celje 25.9 24.9 37.8 33.8 18.4 17.9 26.8 25.9 40.0 34.8 19.8 19.2 27.7 26.7 41.7 36.1 19.9 20.4 26.8 25.8 Maribor-letališče 28.3 26.5 40.8 34.7 17.9 17.3 27.7 26.5 43.7 36.3 18.4 18.2 28.2 27.0 42.2 35.4 20.4 20.1 28.1 26.7 Murska Sobota 27.7 26.4 39.8 34.3 18.1 17.4 26.7 26.0 41.4 35.1 18.7 19.4 27.0 26.8 40.4 35.4 19.1 19.8 27.1 26.4 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm (°C) 40 35 O O 30 Ü ö 25 t 20 15 PORTOROŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 40 35 a 30 i iS 25 Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) LJUBLJANA 20 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan MURSKA SOBOTA 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 2.2. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, junij 2003 Figure 2.2. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, June 2003 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, junij 2003 Table 2.4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, June 2003 Posta j a Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 228 257 251 736 130 178 207 201 586 130 128 157 151 436 130 2084 1310 769 Bilje 233 258 244 735 158 183 208 194 585 158 133 158 144 435 158 2036 1306 780 Slap pri Vipavi 218 249 237 704 153 168 199 187 554 153 118 149 137 404 153 2006 1258 730 Postojna 192 218 208 618 156 142 168 158 468 156 92 118 108 318 155 1522 928 500 Kočevje 191 210 208 609 129 141 160 158 459 129 91 110 108 309 127 1474 921 509 Rateče 179 199 186 563 150 129 149 136 413 150 79 99 86 263 143 1245 747 396 Lesce 205 218 206 629 143 155 168 156 479 143 105 118 106 329 142 1526 956 535 Slovenj Gradec 204 209 208 622 143 154 159 158 472 143 104 109 108 322 142 1488 938 535 Brnik 210 225 214 649 154 160 175 164 499 154 110 125 114 349 154 1565 994 569 Ljubljana 231 245 229 706 171 181 195 179 556 171 131 145 129 406 171 1864 1226 741 Novo mesto 227 236 233 696 172 177 186 183 546 172 127 136 133 396 172 1804 1189 720 Črnomelj 231 245 236 711 162 181 195 186 561 162 131 145 136 411 162 1871 1256 775 Bizeljsko 230 243 237 710 177 180 193 187 560 177 130 143 137 410 177 1826 1211 741 Celje 224 232 233 689 164 174 182 183 539 164 124 132 133 389 163 1733 1127 672 Starše 232 234 229 694 161 182 184 179 544 161 132 134 129 394 160 1772 1167 706 Maribor 238 235 232 704 168 188 185 182 554 168 138 135 132 404 168 1829 1217 743 Maribor-letališče 231 230 229 690 154 181 180 179 540 154 131 130 129 390 154 1746 1150 693 Jeruzalem 235 227 221 683 153 185 177 171 533 153 135 127 121 383 153 1821 1219 737 Murska Sobota 234 232 226 691 162 184 182 176 541 162 134 132 126 391 162 1728 1145 692 Veliki Dolenci 228 221 221 670 151 178 171 171 520 151 128 121 121 370 150 1751 1161 692 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Do konca junija je suša povzročila že precejšno škodo na kmetijskih rastlinah, predvsem na oziminah. Po prvih ocenah na najbolj ogroženih območjih v SV Sloveniji pridelek ozimnega ječmena in pšenice ni dosegel niti tretjino pričakovanih vrednosti. Koruza na plitvih prodnatih in peščenih tleh je ob koncu junija močno zaostajala v rasti. Vzrok slabe rasti koruze je na nekaterih območjih potrebno iskati tudi v neugodnem terminu setve ob koncu aprila, ko so bila tla z vodo že marsikje slabo preskrbljena - predvsem v zgornjem setvenem sloju. V rasti je zaostala tudi sladkorna pesa na prodnatih in peščenih tleh, na globokih tleh pa se je suši še zadovoljivo upirala. Površin zasejanih z bučami golosemenkami ni zelo veliko, buče v fazi razraščanja in cvetenja pa so bile že močno prizadete. Vse kmetijske kulture so dodatno izčrpavale še visoke temperature zraka nad 30°C. Najbolj pa je to obdobje brez padavin prizadelo travno rušo, saj je bil že prvi odkos razredčenega travinja manjši, po prvi košnji pa se travna ruša ni obrasla. Na sadnem drevju, ki korenini globje in lahko črpa talno vodo tudi od tam, še ni bilo vidnih sprememb, razen ožigov zaradi ekstremno visokih temperatur zraka (nad 30 °C). Obstaja pa tudi velika verjetnost zmanjšanega nastavka cvetnih brstov za prihodnje leto. Na Obali so bila zelo prizadeta oljčna drevesa, ki so zaradi sušnega stresa odmetavala cvetove, kasneje pa tudi mlade plodiče. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C I(Td-Tp) Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C ABBREVIATIONS in the section 2. Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Tef>0 °C sums of effective air temperatures above 0 °C (°C) Tef>5 °C sums of effective air temperatures above 5 °C (°C) Tef>10 °C sums of effective air temperatures above 10 °C (°C) Vm declines of monthly values from the averages (°C) I., II., III. decade ETP potential evapotranspiration (mm) M month * missing value ! extreme decline SUMMARY The spring drought continued in June. The cumulative precipitations since March to June were below 50 percents of the normal. The predominant maximum air temperatures above 30°C enabled strong evapotranspiration. The water deficit in vegetation period from March to June attained the highest values (300 mm) in the most vulnerable regions of the Littoral and in the north east of Slovenia. According to assessment the drought reduced the yield of wheat for more than 70 percents. Due to water stress also other important crops lag behind the normal development. On the Littoral the fall of flowers and young fruits of olive trees was detected. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3. HIDROLOGIJA 3. HYDROLOGY 3.1. Pretoki rek v juniju 3.1. Discharges of Slovenian rivers in June Janez Polajnar Junij je bil hidrološko gledano suh mesec. Na vseh rekah po državi, razen na reki Dravi so bili pretoki rek manjši od najmanjših povprečnih pretokov v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Junijska vodnatost rek je bila v primerjavi z običajno vodnatostjo v mesecu juniju le okoli 25 odstotna. Pretoki so se večji del junija zmanjševali, ob koncu meseca so se prehodno povečali. Razen pretokov alpskih rek v povirnih delih, pretoki ostalih rek po državi niso presegli vrednosti malih pretokov. Najmanjša vodnatost rek je bila zabeležena v južni, jugovzhodni Sloveniji in na Primorskem (slika 3.1.1.). Časovno spreminjanje pretokov V mesecu juniju so se pretoki rek postopno zmanjševali. Ob krajevnih padavinah v obliki ploh in neviht sta se sredi meseca pretoka Soče in Save v zgornjem toku prehodno povečala, pretoki ostalih rek so ostali nespremenjeni, manjši od običajnih v tem obdobju. V zadnji dneh meseca so se pretoki rek prehodno zmerno povečali, a so povečini ostali mali, manjši od običajnih junijskih pretokov (slika 3.1.2.). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961 - 1990 Največji pretoki so bili junija izredno majhni. Z izjemo reke Drave so bili med najmanjšini v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Največji pretoki rek so bili v dneh med 26. in 29. junijem, v osrednji Sloveniji med 9. in 15. junujem. (slika 3.1.3.. in preglednica 3.1.1.). Srednji pretoki rek so bili manjši od običajnih. Vodnatost rek je bila v primerjavi z običajno junijsko vodnatostjo le 17 do 60 odstotna. Najmanj vode se je pretakalo v rekah južne in jugovzhodne Slovenije in v rekah na Primorskem, najbolj vodnata pa je bila reka Drava. (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Najmanjši pretoki rek so bili občutno manjši od najmanjših pretokov v celotnem junijskem primerjalnem obdobju. Najmanjši pretoki so bili povečini v prvi in zadnji dekadi junija (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Kljub majhni vodnatosti, pretoki rek na opazovanih vodomernih postajah niso presegli rekordnih vrednosti malih pretokov. SUMMARY June was hydrological dry month. The mean discharges of Slovenian rivers were about 75 percent lower as the usual discharges in June. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3.1.1. Razmerja med srednjimi pretoki junija 2003 in povprečnimi srednjimi junijskimi pretoki v obdobju 1961 - 1990 na slovenskih rekah Figure 3.1.2. Ratio of the June 2003 mean discharges of Slovenian rivers compared to June mean discharges of the 1961 - 1990 period 400 350 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BORL+FORMIN —GORNJA RADGONA £ 75 3 O W 50 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — RAKOVEC — VELIKO ŠIRJE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 10 K200 O 0 0 125 30 20 25 RADOVLJICA MEDNO -HRASTNIK -CATEZ J A 1 ^— 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -• CERKVENIKOV MLIN -MOSTE -RADENCI I Slika 3.1.2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek junija 2003 Figure 3.1.1. The June 2003 daily mean discharges of Slovenian rivers 30 80 60 K40 Z 10 20 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6.0 5.0 > o M O 4.0 H H g < 3.° S H § 2.0 rr Y iT rf ri rf rf rf rf rr n ■--r 1.0 0.0 / e T v / # v,- / •if # / / □ Qvk jun 2003 □ jun 1961 - 1990 £ F / 5.0 > 4.0 O M O H g 3.0 ^ S S , H 2.0 4- 1.0 0.0 Ifl M ID jD J jfl JD JD m JH Ji £ ■ * / J- O? rf / e? _T xT jP & " ^ 47 A i1 □ Qsr jun 2003 / / / / * # / / ■■ / □ jun 1961 - 1990 V / / / / 4.0 3.0 2.0 1.0 0.0 > O M O H H £ — Ž H J i J i J / / / ^ v / £ ~ / □ Qnp jun 2003 / / £ / / □jun 1961 - 1990 / ? g # Slika 3.1.3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki junija 2003 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v obdobju 1961 -1990. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v obdobju 1961 - 1990 Figure 3.1.3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in June 2003 in comparison with characteristic discharges in the period 1961 - 1990. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the 1961 - 1990 period 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3.1.1. Veliki, srednji in mali pretoki junija 2003 in značilni pretoki v obdobju 1961 - 1990 Table 3.1.1. Large, medium and small, discharges in June 2003 and characteristic discharges in the 1961 - 1990 period REKA/RIVER POSTAJA/ Qnp nQnp sQnp vQnp STATION junij 2003 Junij 1961-1990 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 68,2 29 101 169 431 DRAVA# BORL+FORMIN * 258,4 29 204 372 643 DRAVINJA VIDEM * 1,2 12 2,05 4,15 8,76 SAVINJA VELIKO SIR JE 6,5 25 10,5 19,6 38,7 SOTLA RAKOVEC * 0,4 26 1 1,98 5,74 SAVA RADOVLJICA * 8,8 26 14,4 35 63,6 SAVA MEDNO 22,5 9 35,1 63,8 111 SAVA HRASTNIK 37,5 26 51,4 108 177 SAVA CATEZ * 67,4 27 89,5 166 255 SORA SUHA 4,2 12 4,52 7,53 13,8 KRKA PODBOCJE 10,4 26 11,7 21,8 38,9 KOLPA RADENCI 6,3 24 8,48 12,7 21,3 LJUBLJANICA MOSTE 7,2 13 9,24 21,8 38,9 SOČA SOLKAN 15,9 9 29,1 59,8 102 VIPAVA DOLENJE 1,6 15 2 3,12 5 IDRIJCA PODROTEJA 1,8 25 1,5 2,39 3,48 REKA C. MLIN * 2,2 7 0,48 1,47 2,57 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 88,6 119 241 552 DRAVA# BORL+FORMIN * 315,8 296 528 838 DRAVINJA VIDEM * 2,4 2,74 9,98 31,9 SAVINJA VELIKO SIR JE 8,1 14,3 48,3 114 SOTLA RAKOVEC * 0,6 1,39 8,11 37,4 SAVA RADOVLJICA * 12,9 27,8 61,6 102 SAVA MEDNO 32,5 50,4 106 186 SAVA HRASTNIK 45,9 82,2 193 327 SAVA CATEZ * 76,9 148 295 494 SORA SUHA 4,9 5,9 18,9 42,1 KRKA PODBOCJE 14,0 16,2 48,6 106 KOLPA RADENCI 8,7 11,9 36,8 74,5 LJUBLJANICA MOSTE 9,8 17,5 50,8 86,9 SOČA SOLKAN 23,3 45,8 111 197 VIPAVA DOLENJE 2,4 3 10,24 23,28 IDRIJCA PODROTEJA 2,8 1,83 7,3 14,9 REKA C. MLIN * 2,4 1,06 5,44 16 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 119 16 138 468 1145 DRAVA# BORL+FORMIN * 370 16 482 1017 1761 DRAVINJA VIDEM * 5,2 28 9,13 46,6 138 SAVINJA VELIKO SIR JE 10,1 3 24,9 315 797 SOTLA RAKOVEC * 1,0 1 2,04 42,9 154 SAVA RADOVLJICA * 20,6 19 44,3 153 300 SAVA MEDNO 66,5 3 79,3 312 617 SAVA HRASTNIK 70 30 123 519 913 SAVA CATEZ * 112 30 224 874 1631 SORA SUHA 8,5 29 9,4 106 300 KRKA PODBOCJE 19,9 3 28,7 144 280 KOLPA RADENCI 22,9 3 20 202 432 LJUBLJANICA MOSTE 18,6 30 37,7 169 296 SOČA SOLKAN 74,3 29 96,2 429 1007 VIPAVA DOLENJE 5,9 3 3,89 57,32 151,5 IDRIJCA PODROTEJA 13,3 29 2,51 58,4 285 REKA C. MLIN * 2,7 1 2,8 39,9 110 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu-opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki (junij 2003) ob 7:00 * discharges in June 2003 at 7:00 a.m. # obdobje 1954-1976 # period 1954-1976 nip ni podatka nip no data 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.2. Temperature rek in jezer 3.2. Temperatures of Slovenian rivers and lakes Janez Polajnar Junija so bile temperature voda občutno višje kot v večletnem primerjalnem obdobju. Vode so bile v povprečju šest do osem stopinji toplejše kot običajno v tem mesecu. Spreminjanje temperatur rek in jezer v maju Temperature voda so se v prvi polovici junija zviševale. V tem času se je temperatura vode povišala do šest stopinj (Blejsko jezero). V začetku druge polovice meseca so se vode prehodno ohladile za eno do tri stopinje, ob koncu meseca so se temperature voda ponovno dvignile na podobno raven kot sredi junija. Temperature voda so bile najvišje v sredini in ob koncu meseca junija. Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje temperature rek in jezer so bile najnižje v začetku junija. Najbolj hladna reka je bila Kamniška Bistrica v Kamniku 8.5 °C. Najnižje mesečne temperature rek so bile od 15.8 °C do 20.1 °C. Od obeh opazovanih jezer je bilo hladnejše Bohinjsko jezero 17.8 °C (preglednica 3.2.1.). Srednja mesečna temperatura je bila najvišja na Krki v Podbočju 23.2 °C. V povprečju je bila najbolj hladna Kamniška Bistrica v Kamniku 10.2 °C (preglednica 3.2.1.). Najvišje mesečne temperature so bile znatno višje kot običajno v mesecu juniju (preglednica 3.2.1.). Vode so bile večinoma najtoplejše v sredini junija. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -MURA - G.RADGONA ■SAVA - ŠENTJAKOB 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -LJUBLJANICA - MOSTE ■KAMNIŠKA BISTRICA - KAMNIK S 10 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -KRKA - PODBOČJE — 'SOČA - SOLKAN I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BLEJSKO J. - MLINO ■BOHINJSKO J. - SVETI DUH Slika 3.2.1. Srednje dnevne temperature slovenskih rek in jezer junija 2003. Figure 3.2.1. The June 2003 daily mean temperatures of Slovenian rivers and lakes. 25 25 15 15 30 25 20 20 15 15 M 10 -- 1 3 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3.2.1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer junija 2003 in značilne temperature v večletnem obdobju. Table 3.2.1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in June 2003 and characteristic temperatures in the long term period. Legenda: Explanations: Tnp nizka temperatura v mesecu / the low monthly temperature nTnp najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnp srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnp najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7 a.m. SUMMARY The water temperatures of Slovenian rivers and lakes were 6 to 8 °C higher to those of multiyear period in June. TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT junij 2003 junij obdobje/period STATION Tnp nTnp sTnp vTnp °C dan °C °C °C MURA G. RADGONA 15,9 1 8 11,3 14,2 SAVA ŠENTJAKOB 15,2 3 7,8 10,4 15,1 K. BISTRICA KAMNIK 8,5 3 7,4 8,45 10,2 LJUBLJANICA MOSTE 16,8 3 11,4 12,7 15,3 KRKA PODBOCJE 20,1 3 11,2 12,4 14 SOČA SOLKAN 15,8 6 9,9 11,1 13,2 Ts nTs STs vTs MURA G. RADGONA 19,0 10,8 13,5 SAVA ŠENTJAKOB 17,3 11,3 12,6 K. BISTRICA KAMNIK 10,2 8,97 10,1 LJUBLJANICA MOSTE 20,1 14 15,4 KRKA PODBOCJE 23,2 15,2 15,9 SOČA SOLKAN 18,1 12,1 13 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 21,0 28 13,9 16,3 20 SAVA ŠENTJAKOB 18,4 14 13,4 14,7 17,3 K. BISTRICA KAMNIK 11,7 29 11,2 12,5 14,4 LJUBLJANICA MOSTE 21,8 16 15,6 17,3 19,7 KRKA PODBOCJE 25,1 13 17 19,9 21,4 SOČA SOLKAN 19,2 29 13,8 15,2 16,9 TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT junij 2003 junij obdobje/ period STATION Tnp nTnp sTnp vTnp °C dan °C °C °C BLEJSKO J. MLINO 19,6 3 14,8 16,7 19 BOHINJSKO J. SVETI DUH 17,8 1 9,9 11,5 14,7 Ts nTs sTs vTs BLEJSKO J. MLINO 22,5 17,7 18,8 BOHINJSKO J. SVETI DUH 21,1 12,3 14 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. MLINO 23,8 16 20 21,5 23,6 BOHINJSKO J. SVETI DUH 23,2 17 14,7 17,4 18,8 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.3. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v juniju 2003 3.3. Groundwater reserves in alluvial aquifers in June 2003 Mojca Robič V vseh aluvialnih vodonosnikih po državi, z izjemo Ljubljanskega polja, vladajo sušne razmere. Za hidrološko sušo pri podzemnih vodah štejemo stanje, ko so vodne zaloge na strnjenem območju za daljši čas pod ravnijo dolgoletnega povprečja Hnp letnih nižkov. V juniju so bili sušni vsi vodonosniki, razen Ljubljanskega polja in Vrbanskega platoja. Tudi zaloge Sorškega polja so bile pod nizkim povprečjem, vendar jih ne štejemo za sušo, ker se primerjava nanaša na obdobje umetno zvišanih gladin od leta 1987, po izgradnji hidroelektrarne Mavčiče. Slovenija je bila v juniju močno podpovprečno namočena. Najmanj, komaj 6 odstotkov običajnih junijskih padavin je padlo v Murski Soboti. Manj kot petina običajnih padavin je padla na Celjskem, v osrednji Sloveniji in na Primorskem, tretjina običajne količine pa v Novem mestu. Največ padavin je padlo v visokogorskih predelih severozahodne Slovenije. Padavine so bile večinoma lokalnega značaja, zato moramo računati tudi s precejšnjimi razlikami med mestom merjenja in okolico. Padavine so bile v obliki ploh in neviht. Gladina podzemne vode se je zniževala. Na poljih severovzhodne Slovenije so bila znižanja gladine od 10 do 20 cm. Presušil je vodnjak v Spodnji Hajdini. Le v Kamnici na Vrbanskem platoju se je gladina zaradi prenehanja črpanja vode celo občutno zvišala. Tudi v Spodnji Savinjski dolini so bila zabeležena lokalna dvigovanja gladin podzemne vode. Gladina vodonosnikov na Dolenjskem se je v juniju znižala za okoli 30 cm. Za prav toliko se je znižala gladina tudi v dolini Kamniške Bistrice. Na Kranjskem polju v okolici Most, je bil zabeležen največji upad gladine podtalnice, kar 97 cm. Prav ta del Kranjskega polja ima lastnost, da hitro in burno reagira. Ostali predeli Kranjskega polja kažejo na zmeren upad, lokalno celo manjše zvišanje gladin. Na Sorškem polju in v Vipavsko Soški dolini, se je gladina znižala v povprečju za 10 cm. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je trend spreminjanja gladin podzemne vode negativen. Padlo je manj padavin kot običajno. V poletnem času so odtoki iz aluvialnih vodonosnikov po pravilu večji kot dotoki. Poveča se poraba vode zaradi rasti rastlin, povečajo se tudi antropogeni odvzemi kot so črpanja, padavin je malo. V naslednjih mesecih ob običajni količini padavin ne moremo pričakovati bistvenega izboljšanja hidroloških razmer. Nizko vodno stanje, ki se v vodonosnikih severovzhodne Slovenije nadaljuje že četrto leto, se bo verjetno nadaljevalo vsaj še preko letošnjega poletja. Za prekinitev in znatno izboljšanje razmer bi bile potrebne dolgotrajne in obilne padavine. SUMMARY Level of ground water in all alluvial aquifers decreased in June. Amount ofprecipitation was small, far below the average, air temperatures were high. The draught in northeastern part of Slovenia continues for last four years. At average amount of precipitation in this summer, we expect drought in majority of Slovenian aquifers through the summer months. It can lead to troubles in water supply and high sensitivity of groundwater in a case of pollution. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 177 0400 ZG. KKAPJE S 4176 s ITS U 21 31 49 0220 Sew [PETER d -g 48 a a 47 u 21 31 merilno mesto z nivogramom Slika 3.3.1. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu juniju 2003 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih Figure 3.3.1. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in June 2003 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 4. AIR POLLUTION Andrej Šegula Koncentracije ozona so bile v juniju zaradi daljših obdobij s sončnim vremenom in šibkimi vetrovi zelo visoke. V Novi Gorici so presegle celo alarmno vrednost. Onesnaženost zraka z drugimi polutanti je bila na ravni majske. Tako je bila med večjimi mesti onesnaženost z SO2 nad dovoljeno mejo kot ponavadi na merilnem mestu v Krškem, ki je ob jasnih in mirnih nočeh pod vplivom emisije iz tovarne celuloze, ter na merilnem mestu v Šoštanju, ki je ob jugozahodniku pod vplivom emisije iz dimnikov TEŠ. Med kraji, ki so pod vplivom emisij iz TEŠ, je bil poleg Šoštanja z SO2 nad dovoljeno mejo onesnažen še višje ležeči Veliki vrh. Koncentracije so presegle dovoljene meje tudi na področju TET. Lebdečih delcev je bilo v zraku tako kot maja le ponekod v naseljih preveč. Koncentracije dušikovih oksidov in ogljikovega monoksida so ostale precej pod dovoljeno mejo. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Merilni interval Podatke posredoval in odgovarja za meritve: ANAS 1 ura Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET 1 ura Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana 1 ura ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško 1 ura ARSO ANAS EIS TEŠ EIS TET EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško Analitično nadzorni alarmni sistem Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško Merilne mreže: ANAS, EIS TEŠ, EIS TET, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 4.1. in 4.2. ter v preglednici 4.1.. Med večjimi kraji so se koncentracije SO2 dvignile nad dopustno urno in mejno dnevno vrednost v dneh z mirnimi in jasnimi nočmi v Krškem, kjer je bila najvišja povprečna dnevna vrednost 162 Mg/m3, ter ob jugozahodniku v Šoštanju, kjer je bila presežena tudi 3-urna alarmna vrednost (najvišja izmerjena urna vrednost 1102 ^g/m3). Poleg Šoštanja je bila onesnaženost zraka z SO2 na vplivnem območju TEŠ večja od dovoljene še na Velikem vrhu (najvišja urna koncentracija 787 ^g/m3). Koncentracije so bile nad vsemi dovoljenimi mejami tudi na merilnih mestih, na katere vpliva emisija iz TET. Na Kovku so dosegle najvišjo dnevno vrednost 205 ^g/m3, na Dobovcu pa najvišjo urno vrednost 1370 Mg/m3. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Dušikov dioksid Koncentracije NO2 so bile tako kot v maju povsod precej pod dopustnimi vrednostmi. Višje koncentracije dušikovega dioksida so bile izmerjene na urbanih merilnih mestih, kjer so prisotne emisije iz prometa. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 4.3. in preglednica 4.2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile več kot desetkrat nižje od dopustne vrednosti. Prikazane so v preglednici 4.3. Ozon Zaradi visoke poti sonca in s tem vse močnejšega sončnega obsevanja, ki je pogoj za potek fotokemičnih reakcij, ter zaradi daljših obdobij sušnega vremena s šibkimi vetrovi so koncentracije ozona v juniju povsod presegle 8-urno mejno vrednost, ponekod tudi urno opozorilno, v Novi Gorici pa celo alarmno vrednost. Najdaljše obdobje visokih koncentracij v Novi Gorici je bilo od 9. do 13. junija z najvišjo urno vrednostjo 243 ^g/m3 11.junija. Visoke koncentracije v Novi Gorici se pojavljajo zlasti ob šibkih zahodnih vetrovih, ko poleg lokalno nastalega fotokemičnega smoga pride še tisti iz severne Italije. Koncentracije ozona prikazujeta slika 4.4. in preglednica 4.4. Lebdeči in inhalabilni delci Skupnih lebdečih in inhalabilnih delcev je bilo v zraku približno toliko kot prejšnji mesec. Koncentracije so presegle dovoljeno mejo v 12 dneh na lokaciji EIS Celje in en dan v Trbovljah. Prikazane so na sliki 4.5. in 4.6. ter v preglednici 4.5. Koncentracije skozi ves mesec niso izraziteje nihale. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah / legend to tables: % pod odstotek upoštevanih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 maks maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 min najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances A0T40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od aprila do septembra. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U - urbano, N - neurbano / area: U - urban, N - non-urban mob mobilna postaja / mobile station * manj kot 75% veljavnih meritev; informativni podatek / less than 75% data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2003: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2003: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / year S02 410 (DV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) N02 240 (D V)2 400 (AV) 54 (DV) CO 14 (D V) (mg/m3) Benzen 8,5 (D V) O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV)5 40 (CV) Inhalabilni delci PM10 60 (DV)4 43 (D V) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.1. Koncentracije SO2 za junij 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.1. Concentrations of SO2 in June 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp Maks >DV >DV Zod 1.jan. >AV maks >MV >MV Zod 1.jan. ANAS LJUBLJANA Bež. 88 9 85 0 0 0 16 0 0 MARIBOR 96 8 70 0 0 0 21 0 0 CELJE 85 5 78 0 0 0 12 0 0 TRBOVLJE 83 22 758 4 6 0 100 0 0 HRASTNIK 95 2 94 0 3 0 9 0 0 ZAGORJE 83 23 521 1 9 0 63 0 1 MURSKA S. Rakičan 85 5 33 0 0 0 10 0 0 NOVA GORICA 85 8 62 0 0 0 19 0 0 SKUPAJ ANAS 10 758 5 18 0 100 0 1 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE 81 9 149 0 0 0 24 0 0 EIS CELJE EIS CELJE* 72 2 45 0 0 0 7 0 0 EIS KRŠKO KRŠKO 95 50 587 6 63 0 162 1 19 EIS TEŠ ŠOŠTANJ 98 28 1102 6 39 2 151 1 4 TOPOLŠICA 99 19 204 0 4 0 30 0 0 VELIKI VRH 96 36 787 11 97 0 116 0 12 ZAVODNJE 99 13 237 0 10 0 57 0 1 VELENJE 100 14 84 0 0 0 19 0 0 GRAŠKA GORA 99 11 229 0 0 0 25 0 0 PESJE 98 12 133 0 1 0 30 0 0 ŠKALE - Mob 98 18 154 0 0 0 33 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 19 1102 17 151 2 151 1 17 EIS TET KOVK * 74 69 981 29 130 2 205 2 21 DOBOVEC 99 32 1370 12 65 0 91 0 8 KUM* RAVENSKA VAS 98 82 1205 35 88 1 201 11 28 SKUPAJ EIS TET 48 1370 76 283 3 205 13 57 Preglednica 4.2. Koncentracije NO2 za junij 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.2. Concentrations of NO2 in June 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / MERILNA Postaja podr % pod Cp maks >DV >DV 3 hours MREŽA Zod 1.jan. >AV LJUBLJANA Bež. U 95 21 84 0 0 0 ANAS MARIBOR U CELJE U 84 18 66 0 0 0 TRBOVLJE U 87 29 68 0 0 0 MURSKA S. Rakičan N 94 12 46 0 0 0 NOVA GORICA U 95 20 71 0 0 0 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 85 4 35 0 0 0 EIS CELJE EIS CELJE* U 62 18 46 0 0 0 EIS TEŠ ZAVODNJE N 97 7 74 0 0 0 ŠKALE - Mob N 98 4 97 0 0 0 EIS TET KOVK N 95 2 21 0 0 0 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.3. Koncentracije CO v mg/m3 za junij 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.3. Concentrations of CO in mg/m3 in June 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV ANAS LJUBLJANA Bež. 94 0.5 1 0 MARIBOR 96 0.7 1.2 0 CELJE 87 0.2 0.6 0 NOVA GORICA 91 0.4 1 0 EIS CELJE EIS CELJE * 57 0.1 0.8 0 Preglednica 4.4. Koncentracije O3 za junij 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.4. Concentrations of O3 in June 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp Maks >OV >AV A0T40 Maks maks>CV >CV Zod 1.jan. ANAS KRVAVEC N 100 128 187 1 0 42318 167 28 76 ISKRBA N 94 67 160 0 0 29658 145 16 47 LJUBLJANA Bež. U 93 82 187 3 0 26201 169 20 37 MARIBOR U 95 69 137 0 0 10055 123 2 5 CELJE U 88 84 170 0 0 26178 157 19 38 TRBOVLJE U 89 71 170 0 0 18640 157 15 32 HRASTNIK U 95 72 160 0 0 21168 148 14 34 ZAGORJE U 94 62 150 0 0 14545 140 6 17 NOVA GORICA U 95 91 243 28 1 33108 221 25 50 MURSKA S. Rakičan N 90 84 171 0 0 32022 161 24 53 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 85 90 155 0 0 27694 139 7 35 MO MARIBOR MARIBOR Pohorje N 99 118 172 0 0 38190 155 28 39 EIS TES ZAVODNJE N 99 101 150 0 0 34486 141 17 59 VELENJE U 100 83 157 0 0 39721 149 20 64 EIS TET KOVK N 98 111 174 0 0 46961 166 24 78 Preglednica 4.5. Koncentracije inhalabilnih delcev PM10 za junij 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.5. Concentrations of PM10 in June 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV >DV Zod 1.jan. ANAS LJUBLJANA Bež. 98 29 51 0 22 MARIBOR 95 39 59 0 45 CELJE 95 31 47 0 38 TRBOVLJE 91 31 69 1 42 ZAGORJE 100 36 55 0 33 MURSKA S.- Rakičan 98 26 36 0 27 NOVA GORICA 92 26 41 0 2 MO MARIBOR MO MARIBOR 94 29 45 0 14 EIS CELJE EIS CELJE * 63 60 89 12 24 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE (sld) 81 22 30 0 0 EIS TES PESJE (sld) 97 22 39 0 2 SKALE-mob. (sld) 96 19 33 0 0 EIS TET PRAPRETNO (sld)* 42 26 - 0 3 sld- merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljublj ana Bež Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorje Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnaj narj e EIS Celje* Krško Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesj e Škale mob. Kovk* Dobove c Kum* Ravenska vas Urad za meteorologijo 0 100 120 140 □ cp(^g/m3) □ DV-lura(št.primerov) H MV-24ur(št.primerov) Slika 4.1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v juniju 2003 Figure 4.1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in June 2003 ■ Ljubljana Bež Maribor Celje Zagorje Trbovlje -Šoštanj -Murska S.Rakičan -Krško < Nova Gorica MV Slika 4.2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (|g/m3) v juniju 2003 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 4.2. Average daily concentration of SO2 (|g/m3) in June 2003 (MV- 24-hour limit value) 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Lj ublj ana Bež. Maribor Celje Trbovlj e Nova Gorica EIS Celje* Murska S. Rakičan Vnaj narj e Zavodnje Škale mob. Kovk □ cp(^g/m3) ■ DV-1 ura(št.primerov) Slika 4.3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v juniju 2003 Figure 4.3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in June 2003 Ljubljana Bež. Maribor Celje Velenj e Trbovlj e Hrastnik Zagorje Nova Gorica Murska S. Raki čan Vnajnarje Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Zavodnje Kovk 0 □ Cp(^g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) □ OV-lura(št.primerov) Slika 4.4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v juniju 2003 Figure 4.4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in June 2003 0 100 120 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Lj ublj ana Bež Maribor MO Maribor Celje EIS Celje* Trbovlj e Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica □ cp(pg/m3) ■ DV-24ur(št.primerov) Slika 4.5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti inhalabilnih delcev v juniju 2003 Figure 4.5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in June 2003 130 120- 110 100- 90- 0 80- C 0 70- 0) C ■■ > 0) C •o 50- 40- 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 • Lj ubljana Bež. ■ Maribor Celje ■ Trbovlje ■ Zagorje Nova Gorica Murska S.Rakičan Slika 4.6. Povprečne dnevne koncentracije inhalabilnih delcev (^g/m ) v juniju 2003 (DV- dopustna dnevna vrednost) Figure 4.6. Average daily concentration of PM10 (p,g/m3) in June 2003 (DV- 24-hrs allowed value) SUMMARY Ozone concentrations in June were very high due to longer periods of sunny weather and weak winds. They even exceeded the alarm value in Nova Gorica. Other air pollutants were on the level of May. Among cities SO2 pollution was above the allowed values, as usually, at Krško site, which is influenced by emission from the nearby paper mill factory during calm and clear nights, and at Šoštanj site, which is directly influenced by Šoštanj Power Plant SO2 concentrations exceeded the allowed values at Veliki vrh. SO2 pollution exceeded the allowed values at the measuring sites around Trbovlje Power Plant as well. Pollution with suspended particles was higher than the allowed value in some urban sites only. Nitrogen dioxide and carbon monoxide remaind for below the allowed values. 0 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5. KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 5. WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER AT AUTOMATIC STATIONS Andreja Kolenc Na avtomatskih merilnih postajah smo v mesecu juniju spremljali kakovost Save v Mednem, Hrastniku in v Jesenicah na Dolenjskem, kakovost Savinje v Medlogu in v Velikem Širju ter kakovost podzemne vode na Ljubljanskem polju v Hrastju in v Spodnji Savinjski dolini v Levcu . Za potrebe spremljanja kakovosti voda je bila v letu 2002 izvedena razširitev mreže avtomatskih merilnih postaj. V juniju 2003 so tako poleg obstoječih treh, pričele redno obratovati štiri nove avtomatske merilne postaje za spremljanje kakovosti voda. Oprema na novih postajah je bila sofinancirana s strani Evropske skupnosti iz sredstev Phare v okviru Nacionalnega programa za Slovenijo. Z razširitvijo mreže avtomatskih postaj za stalno spremljanje kakovosti voda bo zagotovljen stalen in boljši nadzor nad kakovostjo vode, s poudarkom na preskrbi s pitno vodo. Lokacije avtomatskih postaj so bile izbrane na podtalnici na Ljubljanskem polju v Hrastju in v Spodnji Savinjski dolini v Levcu, kjer so se v okviru državnega monitoringa pokazali problemi s kakovostjo vode. Na rekah sta bili izbrani lokaciji Savinja v Medlogu, kjer površinska voda infiltrira v podtalnico in na Savi v Jesenicah na Dolenjskem, ki je meddržavni profil s Hrvaško in hkrati tudi postaja v mednarodni monitoring mreži v okviru Donavske konvencije. Vse merilne postaje so opremljene z merilniki za kontinuirno merjenje temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika. Merilne postaje na površinskih vodotokih v Mednem, Medlogu in v Jesenicah na Dolenjskem so dodatno opremljene z merilniki za merjenje celotnega organskega ogljika (TOC), merilna postaja v Jesenicah na Dolenjskem pa tudi z merilnikom vsebnosti orto fosfata. Merilni postaji za spremljanje kakovosti podzemne vode sta dodatno opremljeni z merilniki za neprekinjeno merjenje vsebnosti nitrata. Avtomatske postaje na Savi v Hrastniku, na Savinji v Medlogu, na podtalnici v Spodnje Savinjski dolini v Levcu in na Ljubljanskem polju v Hrastju so v juniju obratovale brez večjih izpadov. Zaradi napake na avtomatski postaji META so vse v juniju izmerjene vrednosti za Savo v Mednem napačne in jih zato ne prikazujemo. Zaradi pogostih izpadov električnega napajanja v juniju nimamo dovolj dobrih podatkov za Savo v Jesenicah na Dolenjskem in jih prav tako ne prikazujemo, manjka pa tudi del podatkov za Savinjo v Medlogu (3.-11.6.). Zaradi nizkega vodostaja Savinje v Velikem Širju je bila glavna črpalka na suhem in ni delovala zato v juniju nimamo podatkov iz avtomatske postaje. Meritve osnovnih fizikalnih parametrov (temperatura vode, električna prevodnost (20 °C), pH in raztopljeni kisik) potekajo neprekinjeno v pretočni posodi na avtomatski merilni postaji. Iz pretočne posode se kontinuirno odvzemajo vzorci za on-line analizatorje TOC, orto fosfata in nitrata. Rezultati kontinuirnih meritev na avtomatskih merilnih postajah Sava Hrastnik, Savinja Medlog, Spodnje Savinjska dolina Levec in Ljubljansko polje Hrastje za mesec junij so prikazani na slikah 5.1.- 5.11. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13,0 12,0 11,0 10,0 9,0 8,0 7,0 6,0 5,0 pH ■Raztopljeni kisik ■Vodostaj Slika 5.1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v juniju 2003 Figure 5.1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Hrastnik in June 2003 215 210 205 200 195 190 185 4,0 180 ,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—(NCNCNCNCNCNCNCNCNCN ■Električna prevodnost Vodostaj Slika 5.2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v juniju 2003 Figure 5.2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Hrastnik in June 2003 12,0 11,0 10,0 9,0 8,0 1 7,0 pH 6,0 5,0 4,0 .......... pH Raztopljeni kisik Vodostaj Slika 5.3. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Savinja Medlog v juniju 2003 Figure 5.3. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Savinja Medlog in June 2003 390 215 210 380 205 370 200 360 195 350 190 340 185 330 180 169 167 165 163 161 159 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 430 420 410 400 390 ■Električna prevodnost ■Vodostaj Slika 5.4. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Medlog v juniju 2003 Figure 5.4. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Medlog in June 2003 HHHHHHHHHHMMrjMrjMrjrjMrjn Vodostaj Slika 5.5. Povprečne dnevne vrednosti TOC in vodostaja na postaji Savinja Medlog v juniju 2003 Figure 5.5. Average daily values of TOC and level at station Savinja Medlog in June 2003 8,3 S? 8,1 0 tg Ä 7,9 * 1 7,7 11,6 11,4 11,2 1580 1581 1582 e o 1583 -3 o 1584 S a u N 1585 13 a IV 1586 ^ 1587 a £ o 1588 5 Vodostaj Slika 5.11. Povprečne dnevne vrednosti vsebnosti nitratov in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v juniju 2003 Figure 5.11. Average daily values of nitrate and level at station Ljubljansko p. Hrastje in June 2003 V juniju so bili vodostaji rek nizki in se zaradi sušnega vremena niso bistveno spreminjali. Rezultati meritev osnovnih fizikalnih parametrov na avtomatskih merilnih postajah na rekah tako ne kažejo bistvenih odstopanj stanja glede na pričakovane vrednosti. Zaradi nizkih vodostajev in višjih temperatur vode smo v rekah izmerili nekoliko nižje povprečne dnevne vsebnosti raztopljenega kisika. Zaradi stabilnih hidroloških razmer so tudi nihanja merjenih parametrov v podzemni vodi le minimalna. SUMMARY In June 2003 four new automatic stations started to operate. Two automatic stations were built on surface waters at Sava Jesenice na Dolenjskem and Savinja Medlog. Two new stations are located in Spodnje Savinjska dolina Levec and Ljubljansko polje Hrastje for groundwater quality monitoring. The project was cofinanced by European Union project Phare. The continuous measurements of basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen), TOC and nitrate concentration at the automatic stations (Sava Hrastnik, Savinja Medlog, Spodnje Savinjska dolina Levec and Ljubljansko polje Hrastje) followed the stable hydrological situation. The results of on - line measurements are shown on the charts (Figures 5.1.-5.11.) 1580 1581 1590 12,2 1589 1590 Nitrati 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 6. POTRESI 6. EARTHQUAKES 6.1. Potresi v Sloveniji —junij 2003 6.1. Earthquakes in Slovenia - June 2003 Ina Cecic, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so junija 2003 zapisali več kot 200 lokalnih potresov, od katerih smo 100 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa, potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic; če nas zanima še globina, so potrebni zapisi najmanj štirih. V preglednici smo podali 42 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro, da bi dobili poletni čas pa mu je treba prišteti dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. V preglednici so preliminarne vrednosti maksimalnih doseženih intenzitet v Sloveniji označene z zvezdico. Na karti so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v juniju 2003 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Slika 6.1.1. Dogodki v Sloveniji - junij 2003 Figure 6.1.1. Events in Slovenia in June 2003 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Junija so prebivalci Slovenije čutili štiri potrese. Najmočnejši lokalni potres v juniju 2003 je bil v ponedeljek, 23. junija ob 3. uri in 9 minut UTC (oziroma ob 5. uri in 9 minut po lokalnem času). Njegovo žarišče je bilo v okolici Cerkelj ob Krki, lokalna magnituda pa je bila 2,5. Potres so čutili prebivalci Cerkelj ob Krki, Brežic, Leskovca pri Krškem, Krške vasi, Podbočja in okoliških krajev. Po do sedaj zbranih podatkih potres ni povzročil gmotne škode. Preglednica 6.1.1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - junij 2003 Table 6.1.1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - June 2003 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Magnituda Intenziteta Področje h UTC m °N °E km ML EMS-98 2003 6 1 12 14 45,59 14,35 19 1,5 Suhi vrh - Okroglina 2003 6 1 12 14 45,58 14,36 18 1,2 Suhi vrh - Okroglina 2003 6 1 13 27 45,90 15,59 8 1,1 Brežice 2003 6 2 13 56 45,29 14,73 18 2,6 Fužine, Hrvaška 2003 6 2 20 12 46,49 14,89 20 1,9 Črna na Koroškem 2003 6 3 9 44 45,85 15,20 5 1,0 Novo mesto 2003 6 4 14 8 46,27 13,69 15 1,8 Krn 2003 6 5 15 5 45,93 14,28 14 1,1 Logatec 2003 6 7 3 21 45,67 14,20 7 1,4 Pivka 2003 6 7 13 29 45,44 15,13 0 1,2 Srednji Radenci, dolina Kolpe 2003 6 7 15 41 45,75 15,61 19 1,2 Zumberak, Hrvaška 2003 6 8 15 54 46,10 14,04 11 1,4 Cerkno 2003 6 9 11 45 46,23 16,04 0 1,4 Zarovnica, Hrvaška 2003 6 10 17 43 46,14 15,03 10 1,1 Zagorje ob Savi 2003 6 11 19 2 46,22 13,64 13 1,5 Kobarid 2003 6 12 15 58 46,05 14,77 11 1,1 Litija 2003 6 14 18 17 45,84 15,19 8 1,1 Novo mesto 2003 6 16 21 34 45,64 14,47 13 1,4 Babna polica - Snežnik 2003 6 17 9 8 45,86 15,19 0 1,2 Gor. Karteljevo 2003 6 17 10 36 46,20 15,91 10 1,2 Gornje Jesenje, Hrvaška 2003 6 17 11 43 45,48 13,76 5 1,2 Pomjan 2003 6 18 4 52 45,54 15,41 13 1,3 Griče, Hrvaška 2003 6 19 7 23 46,18 15,54 1 1,7 Šmarje pri Jelšah 2003 6 19 10 15 46,15 15,64 7 1,4 III* Podčetrtek 2003 6 20 7 47 46,13 15,01 13 1,1 Zagorje ob Savi 2003 6 20 18 52 45,55 14,31 17 1,5 Ilirska Bistrica 2003 6 21 11 32 45,42 15,18 0 1,3 Severin, Hrvaška 2003 6 22 2 10 46,01 15,63 10 1,3 Pišece 2003 6 22 12 23 45,88 15,52 9 1,7 Cerklje ob Krki 2003 6 22 14 11 45,88 15,53 9 2,1 IV* Cerklje ob Krki 2003 6 22 14 13 45,89 15,54 5 1,1 Brežice 2003 6 23 3 9 45,87 15,54 11 2,5 IV* Cerklje ob Krki 2003 6 24 0 27 45,88 15,53 7 1,6 Cerklje ob Krki 2003 6 24 8 49 46,20 15,02 9 1,0 Čemšeniška planina 2003 6 24 10 43 46,03 15,70 0 1,1 Orešje - Bistrica ob Sotli 2003 6 24 13 0 45,87 15,55 7 1,8 III* Cerklje ob Krki 2003 6 25 23 59 46,21 15,50 0 1,1 Šmarje pri Jelšah 2003 6 26 10 8 45,80 15,06 27 1,2 Brezova reber 2003 6 28 19 7 46,45 13,31 9 1,1 Dogna, Italija 2003 6 29 3 31 45,33 14,73 17 1,8 Lokve, Hrvaška 2003 6 30 3 51 46,27 14,85 10 1,1 Gornji Grad 2003 6 30 12 50 46,19 15,73 8 1,3 Rogatec 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo 6.2. Svetovni potresi — junij 2003 6.2. World earthquakes - June 2003 Preglednica 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - junij 2003 Table 6.2.1. The world strongest earthquakes - June 2003 datum čas (UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 7.6. 00:32:44,9 5,10 S 152,34 E 6,1 6,8 6,6 33 Nova Britanija, Papua Nova Gvineja 15.6. 19:24:34,8 51,59 N 176,92 E 5,9 6,4 6,5 33 otočje Rat, Aleuti 16.6. 22:08:01,6 55,48 N 159,94 E 6,3 6,9 174 Kamčatka 20.6. 06:19:38,6 7,53 S 71,62 W 6,4 7,1 556 Amazonas, Brazilija 20.6. 13:30:41,4 30,53 S 71,37 W 6,4 6,8 6,8 32 blizu obale Čila 23.6. 12:12:36,5 51,58 N 176.67 E 6,2 6,9 6,9 39 otočje Rat, Aleuti 24.6. 13:01:35,4 33,20 N 49,15 E 4,7 4,2 33 zahodni Iran Vsaj ena oseba je izgubila življenje. Na območju Aliqudarza je zemeljski plaz zasul 85 glav živine. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v juniju 2003. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. Magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 'V fiwXfP " ■ . / jl. 'v. i* f ■=J. JtL 3i vtuwanierl 9kH O OO 6 7 S HbgnHiida Slika 6.2.1. . Najmočnejši svetovni potresi - junij 2003 Figure 6.2.1. The world strongest earthquakes - June 2003 60 f20' □ ■ ■ ■ 0 33 70 200 700 Globina | k«n] 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 7. MEASUREMENTS OFPOLLENCONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar Junija smo v zraku zabeležili cvetni prah 32 rodov rastlin. Večina drevesnih vrst je do junija že zaključila s cvetenjem, le po nižinskih gozdovih je začel cveteti pravi kostanj. Poleg kostanja so največ cvetnega prahu doprinesli naslednji rodovi rastlin: trave, koprivovke, v manjši meri tudi trpotec, metlikovke in lipa. V gorah je cvetelo ruševje in na gozdni meji zelena jelša, njun cvetni prah smo zabeležili na vseh postajah, tudi v Kopru. Poleg naštetih vrst je bil v Primorju v zraku tudi cvetni prah oljke in krišine. Cvetnega prahu v zraku je bilo skoraj desetkrat manj kot v maju. V Mariboru je bil skupni seštevek povprečne dnevne koncentracije za ves mesec 6283 zrn, v Ljubljani 4256 in v Kopru 2487 zrn. 700 600 m 500 J3 1 400 O i—i > w H >t/3 300 200 100 0 Slika 7.1. Figure 7. Koper Ljubljana Maribor 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku junija 2003 1. Average daily concentration of airborne pollen, June 2003 Junij je bil ekstremno vroč, nadpovprečno sončen, padavin pa je bilo manj kot v dolgoletnem povprečju in suša, ki se je začela že spomladi, se je stopnjevala. Prva dva junijska dneva sta bila dokaj oblačna, ob obali in v Mariboru so bile manjše padavine, v Mariboru se je 2. junija že zjasnilo. 3. junij je bil povsod sončen, nad naše kraje je začel pritekati toplejši zrak, kar se je odražalo na temperaturi 4. junija, ki je ponekod že dosegla 30 °C. V dneh od 5. do 17. junija je bilo sončno in zelo vroče, saj je temperatura povsod po nižinah presegla 30 °C, marsikje doslej junija še nikoli ni bilo tako vroče. Po 13. juniju so se popoldne in ponoči pojavljale krajevne nevihte. V noči na 18. junij nas je zajela hladna fronta in prinesla ohladitev, v Ljubljani in Mariboru tudi padavine, dan je bil večinoma oblačen, le ob obali je bilo nekaj sončnega vremena. Naslednjega dne je sicer še bilo nekaj oblakov, a tudi precej sončnega vremena, pihal je severni do severozahodni veter, na obali je bilo spet vroče. 20. junija je k nam pritekal toplejši, a postopoma spet bolj vlažen zrak, v noči na 21. junij je prehod hladne fronte v osrednji Sloveniji prinesel nekaj padavin, čez dan je zapihala šibka burja, ohladitev se je poznala le v notranjosti države. Med 22. in 26. junijem je bilo večinoma sončno in zelo vroče, 24. junija so bile v severovzhodni Sloveniji nevihte. Med 27. in 29. junijem je bilo dopoldne sončno, popoldne pa so nastajali kopasti oblaki, krajevne plohe in nevihte. Ob obali je vročina popustila šele 29. junija. Zadnji junij je bil v znamenju jugozahodnega vetra, bilo je sončno in spet topleje. Koncentracija cvetnega prahu v zraku je prikazana na sliki 7.1. za merilna mesta v Kopru, Ljubljani in Mariboru. Zdravje ljudi, ki so preobčutljivi na cvetni prah breze, se zaradi navzkrižne reakcije lahko poslabša, ko je v zraku cvetni prah pravega kostanja (slika 7.2.). Ta je bil v zraku ves mesec, koncentracija zrn se je začela naraščati po 5. juniju, kar je teden dni prej, kot v povprečju zadnjih šestih let. ' Inštitut za varovanje zdravja RS 55 Agencija Republike Slovenije za okolje rrn* Urad za meteorologijo 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 7.2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu kostanja junija 2003 Figure 7.2. Average daily concentration of Chestnut (Castanea) pollen, June 2003 Koncentracija cvetnega prahu trav (slika 7.3.) je bila v prvi polovici meseca visoka, nato se je znižala do srednje visokih vrednosti; zadnje dni v mesecu je bila nizka. V Mariboru se je v začetku tretje tretjine meseca še nekoliko zvišala, v Kopru je bila ves čas nizka. 100 80 | Koper | | Ljubljana | | Maribor TRAVE § N O J > w H 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 7.3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav junija 2003 Figure 7.3. Average daily concentration of Grass (Poaceae) pollen, June 2003 100 80 60 S § N O W 40 H 20 Koper | | Ljubljana KOPRIVOVKE 11 »1 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 7.4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk - krišine junija 2003 Figure 7.4. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, June 2003 Tudi cvetni prah koprivovk (slika 7.4.) se je pojavljal v zraku ves mesec, v Ljubljani in Mariboru je bil to cvetni prah koprive, v Primoiju pa poleg koprive tudi krišine. V Ljubljani in Kopru je bila koncentracija razmeroma nizka, v Mariboru pa se je precej zvišala v zadnji tretjini meseca. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 16 12 S 1 N O hJ > w H 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 7.5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora junija 2003 Figure 7.5. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, June 2003 Veter je prinesel cvetni prah ruševja (slika 7.5.) in zelene jelše z gora v dolino, koncentracija je bila nizka. 250 200 150 Š N O > 100 H 50 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 7.6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke junija 2003 Figure 7.6. Average daily concentration of Olive tree (Olea) pollen, June 2003 V Primorju so še vedno cvetele oljke, koncentracija cvetnega prahu je bila visoka le v prvih dveh dneh (slika 7.6.), nato se je močno znižala, k čemur je prav gotovo prispevala tudi suša. 15 12 a S 9 Pi 9 N O ti S 6 H 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 7.7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu lipe junija 2003 Figure 7.7. Average daily concentration of Lime tree (Tilia) pollen, June 2003 Letošnje leto so močno cvetele lipe (slika 7.7.), vendar je bilo cvetnega prahu v zraku malo. Drevo oprašujejo žuželke, zrna cvetnega prahu se v zrak ne sproščajo v velikih količinah. Odpadli cvetovi so se nabirali pod drevesi, cvetni prah pa se je z vetrom dvigoval ponovno v zrak in posamezna zrna smo zabeležili tudi v obdobju, ko so se na drevesih že razvijali plodovi. 8 4 0 0 3 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 1 1 Koper Ljubljana | | Maribor METLIKOVKE II II L 1 1 III. 1 fill II I § N O ►J > H Slika 7.8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu metlikovk junija 2003 Figure 7.8. Average daily concentration of goosefoot and amarenth family (Chenopodiaceae/Amaranthaceae) pollen, June 2003 Trpotec po košnji trat vedno znova požene in zacveti, vendar je cvetnega prahu v zraku malo, tako je bilo tudi v letošnjem juniju (slika 7.9.). 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 7.9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca junija 2003 Figure 7.9. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, June 2003 8 6 4 2 0 SUMMARY The pollen measurement has been performed on four sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, at the North Mediterranean coast in Koper, in Hrase, the upper part of larger Ljubljana's basin and in Maribor. In this article we presented the daily pollen counts of the most abundant airborne pollen types measured in Ljubljana, Koper and in Maribor. The presentation listed the plant taxa as follows: Chestnut, Grass, Nettle family, Pine, Lime tree, Goosefoot family and Plantain. Besides above mentioned plant taxons, we registered also Olive tree pollen on the north Aadriatic coast. 58