Oxf.: 946.2:(43 Hessen) Kočevski gozdarji v gozdovih dežele Hessen Anton PRELESNIK* Junija lani smo štirje gozdarji iz GG Kočevje (Prelesnik, Andoljšek, Hartman, Vilhar) vrnili obisk nemškim gozdarjem, ki so bili na obisku v Sloveniji jeseni l. 1987. Povabljeni smo bili v tisoč kilometrov odda- ljeno deželo Hessen, tri druge skupine slovenskih gozdarjev pa so potovale v druge zahodnonemške dežele. V Marburgu smo se v nedeljo pozno popoldne oglasili pri upokojenem, vendar še zelo dej avnem gozdarju dr. Hassenkam- pu, ki nas je nato štiri dni od jutra do večera vodil iz gozda v gozd, kot je to že kar običaj na gozdarskih ekskurzijah. Kot posebnost omenjam dejstvo, da so nam nemški kolegi plačali vse stroške bivanja in prevoza. Dežela Hessen leži med pogorjema We- ser-Bergland in Schwarzwaldom. Je zna- čilna valovita, s polji, travniki in gozdovi pokrita pokrajina. Največje mesto, ki smo ga videli, je bilo staro univerzitetno središče Marburg, ki je pobratena z našim Maribo- rom. Ker je vojna prizanesla temu predelu, so mesta in vasi ohranila značilno arhitek- turo predalčne gradnje. Stare hiše in cele predele skrbno vzdržujejo, kar gotovo ni poceni, vendar pa ohranja duh časa in kulturo naroda. Dežela Hessen ima 872.000 ha gozdov (gozdnatost je 41,3-odstotna), v katerih je 45 % listavcev (največ v vsej Zahodni Nem- čiji). Državnih gozdov je 40%, občinskih 35% in zasebnih 25 %. Lesna zaloga znaša v povprečju 250 m3/ha, prirastek 7 m3/ha, etat 6,8 m3/ha, sečnja pa 38 milijonov m3, kar je vredno 450 milijonov DM. 46% gozda je ogroženega, izumi ra pa 12% gozda. Z ogroženostjo gozdov zaradi emisij in divjadi imajo podobne probleme kot pri nas. Bivali smo v hiši revirnega gozdarja v majhnem mestecu Rauschenbergu, dr. Hassenkamp pa nas je vodil po različnih * A. P., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Kočevje, TOZD Gozdarstvo Rog, S1330 Kočevje, Roška 40, YU 176 G. V. 4/89 gozdnih upravah in njihovih gozdovih. Mar- sikaj je bilo drugačno od tistega, kar so nas učili, vendar je bila ta različnost utemeljena s praktičnim dolgoletnim delom in uspehi pri gospodarjenju z gozdom. Obisk gozdne uprave v Lichu, ki upravlja zasebne gozdove, nas je prepričal o labil- nosti smrekovih monokultur in drugačnih možnosti gospodarjenja z njimi. Gozdarski nadsvetnik g. Kuhi nam je prikazal obnovo od vetra in žleda prizadetih gozdov smreke z listavci. Sadijo bukev in hrast, saj za zaščito pred srnjadjo zadošča že nizka ograja. Gospodarijo malopovršinsko, pa so stroški manjši in dohodek večji od goloseč­ nega sistema. Bukev daje do 70% hlodo- vina in se prodaja na licitaciji, kjer so razponi v ceni za m3 7o-400 DM. Zanimivo je, da izbor nosilcev prepuščajo naravi, kar se kaže v slabo izraženem izbirnem redče­ nju. Kljub nemškim cenam iglavce poleti lupijo ročno v gozdu, kjer se ob hladu srečujeta konj in radijsko vodeni traktor. Res pa je teren gladek, brez vsakih teren- skih ovir in strmin. Popoldanski obisk gozdov državne goz- dne uprave Butzbach pod vodstvom nje- nega upravnika dr. Stahi-Streita nas je presenetil z velikimi razsežnostmi bukev in hrastov. Ta velika drevesa so dokazovala, da je osnovno vodilo gospodarjenja vred- nostni prirastek. Bukev goje do premera 70 cm in starosti 140 let, hrast pa do premera 90 cm in starosti 200 let. S sečnjo se vračajo pogosto. Bogate izkušnje z bukvijo jih navajajo na potrpežljivost in celo uporabo prebiralnega načela (ne sistema) pri gospodarjenju z njo. Gozdnogospodarski načrti za državne gozdove so zelo preprosti. Vpisi so stiskani računalniško in vsebujejo vse taksacijske podatke in gozdnogospodarske usmeritve. Karte v drugi knjigi so izdelane za vsak oddelek. Na prekrivajočih se folijah so vri- sane spremembe in stanja sestoj ev. Vsaka drevesna vrsta ima svojo barvo, razvojne stopnje pa označujejo odtenki te barve. Uvajajo terenski računalnik, v katerega go- zdar med delom na terenu vnaša vse podat- ke, ki jih ob koncu dneva sporoča central- nemu računalniku. Ker šele začenjajo, s tem še niso bili preveč zadovoljni. Drugi dan smo si ogledovali uvajanje malopovršinskega gospodarjenja v gozdo- vih državne gozdne uprave Knullwald. Lepo jim uspeva saditev bukve, med katero se praviloma naravno nasemeni hrast. Vedno si prizadevajo za večslojni sestoj, ker omo- goča kopičenje lesnih zalog in preprečuje zapleveljenost tal. Popoldne smo bili turisti. Ogledali smo si lovski muzej in mesto Melsungen. Mesto je bilo zanimivejše od muzeja, ki dokazuje Je, kako zelo Nemci cenijo lov in vse, kar je z njim povezano. Naša ekskurzija je dosegla svoj strokovni višek tretjega dne z obiskom gozdov na področju gozdne uprave Schweinsberg. V treh zasebnih gozdovih je naš vodič dr. Hassenkamp gospodaril dvaintrideset let. Uvedel in dokazal je pred- nosti sonaravnega gospodarjenja takrat, ko so se še malokje v Evropi odločali zanj. Te gozdove sedaj vsak dan obiskujejo gozdar- ske ekskurzije, ker so vzor uvajanja sona- ravnega gospodarjenja. Čeprav so ti gozdovi zasebni, je lastni- štvo le zemljiškoknjižno, ker ni terenske razmejitve. To je seveda omogočilo uvedbo sproščenega gospodarjenja, ker je lastnike zanimal le dohodek in ne gozdnogospodar- ski sistem. Od pričakovanih 1 OO DM/ha je lastnikom danes zagotovljen dohodek 300 DM/ha. Zanimive so izkušnje in misli dr. Hassenkampa, ki jih zaradi poenostavitve taksativno navajam: - osnova gozdarskega dela je gojenje in ne pridobivanje, ki je samo del gospodarje- nja z gozdom; - gozdarsko delo zahteva veliko samo- kritičnosti, neprestano izpopolnjevanje in nepretrganost; - vsako uvajanje novega, zlasti v go- zdarstvu, rojeva nasprotnike; - ekonomsko uspešna je le celostno obravnavana gozdna proizvodnja, kar se dobro pokaže pri primerjavi uspešnosti ma- lopovršinskega in golosečnega sistema go- spodarjenja (visokovredni sortimenti in maj- hne izgube zaradi ujm nasproti malovred- nim sortimentom in pogostim ujmam); - drevesne vrste se v različnih podnebjih in v naravi pogosto obnašajo drugače, kot učijo učbeniki; - manjši gozdni obrati so boljši, ker je ukrepanje lahko bolj intenzivno, predvsem pa je mogoče delati to, kar je potrebno, in ne, kar je predpisano; - če je mladja veliko, ga ne more uničiti niti veliko divjadi; - gospodarjenje z odpiranjem sklepa je neugodno, ker mladje brez zastara poško- dujejo slana, mraz in vročina; - manj intenzivni posegi so vedno boljši od intenzivnejših, ker nekaj ostane za po- pravni izpit; - kar v sestoj prinese narava, je vredno negovati s pravo mero, saj je vsako mlado drevo narava testira la, zato naj ostane; to načelo naj velja tudi za mešanost in vred- nostni prirastek; - vzdrževanje gozdnega reda in vseh členov biocenoze je več vredno od vseh pasti za lubadarje (v teh gozdovih jih ni). Veliko gornjih sklepov temelji na Back- manovih ugotovitvah (npr. vzgoja svetlob- nih vrst pod zastorom) - tega dr. Hassen- kamp zelo ceni, sicer pa naštete predpo- stavke za nas niso odkritje. O tem ali onem bi seveda lahko razpravljali. Dr. Hassenkarnp zadnjih nekaj let gospo- dari s 300 ha velikim kmečkim gozdom, ker tudi kot upokojenec ne more mirovati. Na- rava se je že odzvala na nekaj njegovih odkazil, ki vodijo v sonaravni gozd. Pri tem niti ni pomembno, če so monokulture še dokaj mlade in bi jih po pri nas veljavnih merilih bilo še prezgodaj pomladiti. Nekaj časa nam je ostalo še za ogled mesta Marburga, nato pa je sledilo uradno slovo od dr. Hassenkampa in njegove prija- zne soproge. Zjutraj smo se poslovili še od našega gostitelja, g. Henninga in se polni vtisov napotili proti daljnemu domu. V deželi, ki velja za trdnjavo golosečnega monokultur- nega gospodarjenja, smo se srečali z uve- ljavljenim malopovršinskim sonaravnim go- spodarjenjem; in to tam, kjer je ekonomska učinkovitost gibalo vsega gospodarjenja. Uspehi teh nemških gozdarjev so preprič­ ljivi in nam potrjujejo pravilnost usmeritve G. V. 4/89 177 slovenskega gozdarstva, ki pa je vse pre- več odvisno od netržno naravnanega go- spodarstva. Danes ni veliko razlike med ceno hloda za luščenje ter žagovcem in samo upamo lahko, da bo kdaj drugače - k sreči drevje raste počasi. O malopovršin- skem gospodarjenju v naših gozdovih zato ne sme odločati zgibni traktor, ampak v gozdu delujoči gozdar, ki ima smisel za gozd in celostno gozdno proizvodnjo. Biti mora gozdarski idealist, še posebej v dana- šnjih razmerah, pa vendar naravnan v kar Oxf.: 425.1:425.3:48:903 najbolj pridobitno gospodarjenje. Prepričali smo se o veliki strokovni koristi le nekajčlanske ekskurzije gozdarjev. Stiki majhne skupine so tesnejši, intenzivnejša je izmenjava misli in več se da videti na terenu. Pot v svet nam potrdi pravilnost našega dela, česar s primerjavami med gozdnimi revirji ne moremo ugotoviti. Občasno potrje- vanje je nujnost, sicer postanemo malodu- šni. Ugotovitve, predlogi in sklepi Izvršnega sveta SRS Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na 150. seji dne 2. februarja 1989 ob obravnavi Poročila o umiranju gozdov in o možnostih za zagotavljanje sredstev za ohranitev gozdov sprejel naslednje ugotovitve, predloge in sklepe. A. UGOTOVITVE 1. V Sloveniji smo začeli sistematično raziskovati propadanje gozdov zaradi one- snaževanja ozračja že v letu 1969. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije je v sodelovanju z gozdnogospodarskimi organizacijami prvi popis poškodovanosti drevja v slovenskih gozdovih izvedel leta 1985 in ga v letu 1987 ponovil. Za ugotav- ljanja poškodovanosti gozdnega drevja je lnšUtut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije modificiral metodo ECE (United Nation Economic Commission For Europe) in daje rezultate, ki so primerljivi z rezultati drugih evropskil1 držav. Skupaj z VTOZD za gozdarstvo Biotehni- ške fakultete, Splošnim zduženjem gozdar- stva Slovenije, ·Samoupravno interesno skupnostjo za gozdarstvo Slovenije in repu- bliškimi upravnimi organi, pristojnimi za go- zdarstvo in varstvo okolja, se Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije aktivno vključuje v jugoslovanske in medna- 178 G. V. 4/89 rodne aktivnosti proučevanja propadanja gozdov. Njegovo metodo je Zvezni komite za kmetijstvo sprejel za ugotavljanje poško- dovanosti gozdnega drevja tudi za ostale republike v Jugoslaviji, sodeluje pa tudi z OZN, Alpe-Jadran, AGREALP, Donaulan- dern, IUFRO, CIPRA in z raziskovalnimi inštitucijami evropskih držav. Močno onesnaženo okolje je osnovni vzrok propadanja gozdov, hkrati pa postaja tudi odločilni zaviralni dejavnik pri gospo- darjenju z njimi. Zato je odpravljanje one- snaževanja okolja, zlasti vzrokov zanj, te- meljni pogoj, ki ga je treba izpolniti, da bi lahko racionalno in uspešno gospodariti z gozdovi in jih ohranili kot dobrino splošnega pomena. Sanacijski ukrepi, ki jih sedaj izva- jajo gozdnogospodarske organizacije, lahko le upočasnjujejo proces propadanja gozdov. 2. Funkcije gozdov kot dobrine splošnega pomena so ogrožene, zato je ogroženo uresničevanje pogojev iz 3. člena zakona o gozdovih, ki so: - trajnost gozdov in njihovih funkcij, - naraščanje prirastka in odnosov, - medsebojna usklajenost gojenja in iz- koriščanja, - trajna in racionalna regeneracija go- zdov in