Murska Sobota, 25. februarja 1988 • Leto XL • St. 7 • Cena 600 din VREME Po poslabšanju s snežnimi padavinami v sredini tedna se bo v drugi polovici tedna nadaljevalo oblačno vreme z možnimi snežnimi plohami. Hladneje bo. Večje razjasnitve so možne v nedeljo. TO, KAR NAS JEZI! V svetu se dogajajo velike in pomembne stvari, še večje in pomembnejše (za vse nas) v naši domovini. celo usodne. Dogajanja in spremembe, razmere in vzdušja... K pesimizmu dolivamo optimizem. ki žal ne temelji na realnih zagotovilih zaupanja vrednih ljudi, ampak na prvobitnem človeškem upanju. Velike besede! Verjemite, da jih ne trosimo zato, da bi prikrili ali zmanjšali odmevnost novice, da se je Vestnik podražil. To je tisto, kar nas jezi. V naši nemoči in nasprotnem mišljenju moramo zagovarjati nekaj, kar nikomur ne ustreza. Ni nam prav, da bo Vestnik po novem stal 600 dinarjev. da bo polletna naročnina 14.000 dinarjev, da še ne vemo, ali bo tolikšna tudi za drugo polletje. To nas jezi, kajti zagovarjati moramo nove cene (v Jugoslaviji je to tudi pojem za višje cene), če naj naš pokrajinski časnik še naprej izhaja. Vestnik, ki stopa v štirideseto leto, bo moral vzdržati stroškovni pritisk: pomagali mu boste vi, spoštovani naročniki in bralci, pomagati pa bodo morali tudi naši »očetje« — ustanovitelji, kajti že zdaj je na plečih naročnika 43 odstotkov stroškov. Torej, k vašim 600 dinarjem je treba najti skoraj 800 dinarjev. GLASBENA PARADA RADENCI 89 BO! Čeprav se je Parada Rauen-ci 88 šele končala, pa je — po dolgem času enkrat pravočasno — že jasno, da za prihodnje, jubilejno, ne bo nobenih težav. V programu J RT je namreč že opredeljeno, da parada prihodnje leto bo. Več o letošnji pa lahko preberete na strani 5. V organizaciji ABC Pomurke in Centra za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Slovenije so v torek, sredo in danes pripravili v Murski Soboti že 3. Poljedelske dneve. Priznani jugoslovanski kmetijski strokovnjaki, pospeševalci iz zadružnih organizacij in tehnologi družbenih kmetijskih gospodarstev izmenjujejo izkušnje in se seznanjajo z najnovejšimi izsledki v pridelovanju nekaterih najpomembnejših poljščin. K sodelovanju so pritegnili tudi strokovnjake iz Avstrije in Madžarske. L. K. foto: Sabjan PONIŽUJOČ ODNOS DO KMETA Z uveljavitvijo novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so tudi slovenski kmetje vključeni v enotni sistem tega zavarovanja, saj imajo načeloma enake pravice kot delavci v združenem delu. Tako je vsaj določeno v zakonu, vendar po štirih letih njegovega izvajanja žal še vedno ugotavljamo, da v praksi ni tako. Kmetje nimajo pravice do predčasne pokojnine, če so zavarovani pod četrtim zavarovalnim razre- dom, pa tudi v nekaterih drugih pravicah niso izenačeni z delavci v združenem delu. In če se ob tem spomnimo še številnih zapletov pri priznavanju pokojninske dobe za čas. ko so biti vključeni v starostno zavarovanje kmetov, potem lahko trdimo, da kmetom še zdaleč nismo priznali in nočemo priznati Ob pripravljanju današnje tematske strani (OSNOVNA SOLA NA PREPIHU, str. 5) smo med drugim zvedeli, da so vse osemletke v Pomurju opremljene tudi z računalniki. In ko jih bodo vsepovsod tudi namensko uporabljali pri pouku — ne le zaradi igranja — in ko bo »zaživela« tudi vsa druga učna tehnologija, bomo lahko zares govorili o sodobnejši šoli. njihovega minulega dela in prispevka, ki so ga dali za naš skupni razvoj. Še več! Nemalokrat celo slišimo očitke, da morajo delavci solidarnostno pokrivati zanje nekatere stroške, pa naj si bo to za zdravstveno zavarovanje kmetov ali kaj podobnega. To zveni enako, kot bi otroci očitali staršem, ki so si trgali od ust in jih spravili h kruhu, da jim morajo zdaj vzdrževati. Kmetijstvo je dolgo let po vojni nosilo najtežje breme obnove in industrializacije, vendar mu tega še zdaj, več kot štirideset let po tem, nočemo priznati. Ob razpravah o poročilu o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja zato ne moremo mimo nekaterih ugotovitev, na katere najbolj ogorčeno opozarjajo prav kmetje sami. Pomudimo se tokrat le pri starostni pokojnini kmetov. Ko smo pred)šestnajstimi leti v Sloveniji uvedli starostno zavarovanje kmetov, smo jim s tem želeli zagotoviti socialno varnost v starosti. Pred dnevi se je starostna pokojnina sicer povečala in znaša od L januarja 85 tisočakov na mesec, vendar se zastavlja vprašanje, ali je to dovolj za preživetje in za človeka dostojno življenje. Vprašanje je še toliko umestnejše, ker so težnje, da se te pokojnine med letom ne bi usklajevale in bi tako do konca leta ostale bolj ali manj nespremenjene. In če k temu dodamo, da so te pokojnine že zdaj nižje od denarnih socialnih pomoči, ki jih dobivajo posamezniki, ki so jim te pomoči edini vir preživljanja, nam to dovolj zgovorno kaže naš odnos do kmetov. Le čemu smo vse življenje delali in garali? Mar ne bi bilo pametneje, da bi zapravili še tisto, kar smo imeli, saj živimo v humani družbi, ki bi nam zdaj zagotovila večjo socialno pomoč, kot naša starostna pokojnina, se sprašujejo ostareli kmetje. Res, da kmetje v preteklosti niso' plačevali posebnih prispevkov . za pokojninsko zavarovanje, toda tudi delavci jih nismo plačevali neposredno iz lastnega žepa. Za nas jih plačuje združeno delo, ti prispevki pa so vgrajeni v ceno izdelkov. Toda, mar ne bi moralo biti tako tudi v kmetijstvu? Žal ni bilo, tega kmetom nismo priznavali, saj sicer hrana ne bi bila tako poceni. Zato skušajmo napake, ki smo jih napravili v preteklosti, popraviti vsaj zdaj! Saj smo humana, socialistična družba, mar ne? Kdo je prispeval več za našo družbo, ali tisti kmet, ki je prodal na leto vsaj enega prašiča ali nekaj litrov mleka, ali tisti, ki se je vse življenje izmikal delu in mu zdaj dajemo socialno pomoč? Razmislimo in morda se bo v naši zavesti kaj spremenilo! Ludvik Kovač Fem sicer, da že nekaj časa pripravljaš svoj program in piliš svoj nastop pred delegati na kandidacijski konferenci, a si Te kljub temu — z nekaj volilne kulture — drznem javno ogovoriti. Saj si vendar moj/ naš kandidat, ki mu zaupam in ki so ga, kot se rado dogaja, evidentirali kar za pet in več raznorodnih funkcij, ki si v operativnem delu niso prav nič podobne: Ker so pred nami druge (in najbrž zadnje) vmesne delegatske volitve, je to razlog več, da se Ti oglašam. Letos poteče dveletni mandat predsedniku predsedstva Slovenije tov. Popitu ter predsednikom in podpredsednikom skupščin družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, prav tako tudi predsednikom in podpredsednikom zborov. Očitno bodo ponekod to priložnost izkoristili za nadomestne volitve. Pravijo, da v nobenem primeru volitve ne bi smele biti poenostavljen obred, ki bi se ga dalo izenačiti s pon ovno izvolitvijo (reelekcijo) direktorja v gospodarstvu. Seveda se popolnoma strinjam. Slišal sem tudi, da bo treba samo v naši republiki sklicati več kot šest tisoč kandidacijskih konferenc — koliko v štirih pomurskih občinah? — kar ne bo ravno poceni. Vem, da bodo na njih razpravljali še o osnutku ustavnih sprememb in dopolnitev, zaključnih računih in podobnih aktualnih Pismo mojemu kandidatu temah. Kot si verjetno seznanjen, so tačas pri nas žgoče teme: zemljiški posegi, varstvo okolja in urejanje prostora, cestne, železniške, telefonske in druge povezave s svetom ter seveda po-kojninsko-invaiidsko zavarovanje. Verjamem, da si boš prav na teh področjih še posebej prizadeval. V slovenskem prostoru v konici delegatskih teles nikoli nismo uveljavili enoletnega mandata, pač pa sprejeli dveletnega. Toda izkazalo se je, da tudi dve leti ne zadoščata, če hoče predsednik oz. predsednica pokazati vse svoje sposobnosti in znanje. Mandat je resda bilo možno ponoviti, toda to je terjalo ponovitev volilne procedure, kar je spet povezano z velikimi stroški in še čim. Glede odpoklica pa sam veš, da ga — če ga!? — le redko uveljavljamo. Tako smo zdaj pristali pri štiriletnem mandatu, kar pomeni izenačitev z mandatom delegatskega sistema. Gotovo boš to priložnost dodobra izkoristil. Ne zameri, če dodam, da naj bi bile volitve rešeto, ki izloča neuspešne funkcionarje, kajti omenil sem že, kako je pri nas z odpoklicem oz. nadomestnimi volitvami. Pri tem hkrati zadenem ob globoko zakoreninjeno lažno solidarnost po načelu: čemu bi zmerjat druge, se jim zameril, jih izzival? Tako ali drugače mi bodo vrnili milo za drago. Bolje, da molčim. Letos pa je še ena novost: ob skupščinskem postopku teče tudi postopek za izvolitev novega predsednika predsedstva SR Slovenije. Tov. Popit je to funkcijo opravljal dvakrat dve leti in ne more ponovno kandidirati. V Pomurju smo kot možnega kandidata evidentirali tov. Marinca, čeprav so mnenja o tej kandidaturi v slovenskem prostoru dokaj različna. Kakorkoli že, pričakujem nekaj svežega vetra v volilne postopke oz. bolj odprta vrata demokraciji in vplivu ljudi. In če že razmišljam o vplivu ljudi, sem želo za to, da bi bile kandidacijske konference v temeljnih okoljih odprte za vse delavce in krajane, ki bi hoteli sodelovati, razpravljati, se opredeljevati. Menda pravila ravnanja omogočajo tudi predlaganje novih kandidatov poleg že evidentiranih, in če bodo na novo predlagani dobili najmanj četftinsko podporo vseh navzočih na kandidacijski konferenci, bodo uvrščeni na listo evidentiranih možnih kandidatov. T.i. kuhanje predvolilnega golaža v kadrovskih kuhinjah naj bi potemtakem, če sem rahel optimist, nekoliko omejili. Računam na Tvojo strokovnost in izkušnje, motiviranost in interese. I/ imenu volilne baze Ti zaupa Branko Žunec PO TRETJEM DEJANJU LJUTOMERSKE MLADINSKE BURKE Prispevek k dvigu politične kulture? Programsko-volilna konferenca ljutomerske mladinske organizacije je bila doslej že neštetokrat medijsko izkoriščena — po petkovem tretjem nadaljevanju še ne kaže, da bo zanimanje za dogajanje v prleški metropoli tako hitro usahnilo. Duhovi se sicer umirjajo, kar pa še zdaleč ne pomeni, da so vse zadeve tudi formalno urejene. Tokrat se nam ne zdi bistveno pisanje o poročevalsko odločilnih zadevah (gre za dejstvo, da je bilo zadnje zasedanje končano v slabi uri, da je bila konferenca vodena veliko bolj natančno in z ostrejšo roko kot doslej, da so se hitro odločili za začasno vodstvo, ki mora do 30. 6. poskrbeti za izvolitev novega, rednega), ampak se porajajo nekateri sklepi, ki jih ne moremo vnesti zgolj v ljutomerski ali pomurski geografski prostor, niti ne v milje samo točno določene mladinske organizacije. Najprej razlaga »teatrskega« nadnaslova: samo po sebi dogajanje namreč ni niti najmanj burkaško ali neresno — vendar pa v današnjem razmerju političnih moči kakršnokoli različno obnašanje sproža vrsto konfliktov, ki potem velikokrat (čeprav za kaj takega nima interesa noben akter v politični igri) prera-sejo v satirične, tudi komične situacije v dejanskosti. Vse to zavoljo navajenosti vseh skupaj, da se držijo ustaljenih političnih vzorcev, ki komajda upoštevajo bolj za politično oblast, drugačnost v stališčih in podobno. Neupoštevaje »burkaško« komponento ljutomerskih zdrah pa je še nekaj čisto pozitivnih sklepov, na katere ob vsem premišljevanju ne bi smeli pozabiti. Povsem naravno je namreč, da se večina najprej spomni temnejše plati medalje, kot so čustveni izlivi, kletvice na mestnem trgu, nestrpni dialogi, raznovrstna podtikanja. Naravno zato, ker je vse prej opisano bolj vidno, ker vse to ob zdaj .veljavnem sistemu vrednot laže vzbudi pozornost. A obstaja tudi svetlejša plat, čeprav malo težje spoznava! Na primer to, da je bila nadaljevanka v vseh treh primerih (vsaj na začetku) sklepčna, kar mladinskemu vodstvu prej ni uspelo zagotoviti. Nadalje je z zadovoljstvom mogoče ugotoviti, da so bili delegati v začetku (ko je šlo še za t. i. alternativni bum) tiho in mirni, kot da jih vse skupaj sploh ne bi zanimalo — nazadnje pa so se komentarji kar vrstili, tudi tistih, ki so prej menili, da so za razpravljanje poklicani »drugi«. Navzezadnje so o mladinski organizaciji v svoji občini začeli razmišljati tudi občinski možje, to je predstavniki legalne politične oblasti. Ljutomerski politični boj za oblast v mladinski organizaciji je torej usahnil. Ostale pa so komponente, ki bi jih veljalo izkoristiti — prav lahko tudi za dvig politične kulture, še več: posredno za demokratizacijo javnega življenja nasploh. Ko razmišljajo na tej ravni je tudi delitev na alternativne in pravoverne, na agresivne in uklonljive in še kakšne popolnoma odveč. Bojan Peček in a doma, in po svetu Bor silikatno steklo Industrija stekla Kristal iz Zaječara je pričela izdelovati posodo iz bor silikatnega stekla, ki se odlikuje po tem, da je odporno proti vročini in da ga je težko razbiti. Pravzaprav gre za nov proizvodni program, ki bo pomenil prelomnico v razvoju te steklarne. Računajo, da bodo na dveh proizvodnih linijah letos izdelali okrog 10 milijonov kosov različne posode v vrednosti 15 milijard dinarjev. V proizvodni program, ki bo zelo pester, pa bodo vključili tudi dele za gospodinjske stroje. Strokovnjaki iz Žaječarja ocenjujejo, da imajo izdelki iz bor silikatnega stekla lepo prihodnost ter da bo povpraševanje po njih naraščalo tudi v prihodnjem stoletju. V Jugoslaviji je Kristal prvi proizvajalec izdelkov iz bor silikatnega stekla in eden redkih v Evropi. V svetu pa je tovrstna proizvodnja skoncentrirana v treh koncernih. Makedonci izvažajo hmelj Makedonija je letos na izvozno listo uvrstila tudi hmelj, ki ga v tej republiki nekaj pridelajo le v jugozahodnem delu. Kmetijsko industrijski kombinat Pelagonija iz Bitole je izvozil 9.000 kilogramov hmelja, od tega 7.000 na Japonsko in 2.000 kg v ZR Nemčijo. Lansko leto so v PIK Pelagonija oziroma njeni temeljni organizaciji »Kole Kaninski« gojili hmelj na 18 hektarih polj in ga pridelali 28.450 kilogramov. Dve tretjini pridelka so prodali domačima pivovarnama v Bitoli in Prilepu. Sodelovanje z Avstralijo in Novo Zelandijo Na enotedenskem obisku v Avstraliji in novi Zelandiji je bil predsednik skupščine SFRJ dr. Marjan Rožič s spremstvom. Jugoslovanski parlamentarci so imeli v obeh deželah koristne pogovore o možnostih sodelovanja z Jugoslavijo, Marjan Rožič pa je ob koncu obiska izjavil, da se bo sodelovanje še razširilo in konkretiziralo, saj je beseda tekla o konkretnih pobudah. Poseben pomen je v doseženih skupnih Stališčih o ekonomskem povezovanju, sicer pa gre za najširše stike tudi na kulturno-prosvetnem in znanstvenem področju. Zmanjšanje administracije Med drugimi političnimi ukrepi Srbije in Beograda, ki jih zadnje čase ne manjka, je tudi obvezno zmanjšanje administracije, kamor na neki način sodijo tudi plačani funkcionarji. V Beogradu bodo na primer zmanjšali število zaposlenih v organizacijah zveze komunistov za deset funkcionarjev in trideset administrativnih delavcev, v socialistični zvezi za 25 profesionalcev, v sindikatih za 22, zvezi borcev za štiri in v mladinski organizaciji za deset profesiolnalcev. Podobno »čistko« bodo imeli tudi v organih uprave, zbornic, interesnih skupnosti, uprave javne varnosti, gospodarskih organizacij itd. V slednjih je zaposlenih skoraj deset tisoč delavcev. V mestni, republiški in zvezni administraciji je zaposlenih okrog 30.000 ljudi, v beograjskem gospodarstvu pa še 50.000 režijcev. Nekaterim se zdi, da se administracija zmanjšuje z administrativnimi ukrepi, vendar je vsem prav, da se zmanjšuje, kajti na ta način bomo prihranili še marsikaj. Zamislite si samo, koliko sestankov sklicujejo odvečni funkcionarji, koliko ljudi zgublja čas na takih odvečnih sestankih, koliko se zaradi tega zmanjšuje učinek na njihovih baznih delovnih mestih ... Ker se je to zgodilo zdaj, ko je že javna politična ugotovitev, da smo se premnogokrat šli zgolj formalno demokratičnost, so takšni računi umestni. Nekoč je bila namreč tema o premnogih nepotrebnih sestankih tabu tema, kajti odgovor na tak očitek je bil: demokracija je pač draga . .. Predraga je pač polovična demokratičnost, tista, ki se skriva za neučinkovitim forumskim delovanjem, ki je pravzaprav čisto birokratizirano delovanje... Toda boj proti administraciji kajpak ni uspešn z administrativnim orožjem, ker je le-to lahko prej ali slej le bumerang, ki ne zadene cilja. Boljši način je naravno razoroževanje administracije in vsega od večnega, kar ni samo dejanska administracija, temveč tudi marsikatera prikrita administracija. Te dni sem na primer prebral tudi vest, da so v neki tovarni, ne spomnim se prav, kateri, ugotovili, da jim gasilska brigada petdesetih poklicnih gasilcev že desetletja poseda po tovarni 4000-članskega kolektiva, čeprav se ve, da požarov ne gasijo samo gasilci, če že so. Prav tako je nekje pisalo, da so neki ameriški partnerji, preden so sklenili pogodbo o sodelovanju z neko organizacijo, debelo pogledali, ko so med delavci našli pet čuvajev tovarne. Smatrali so, da je to povsem odvečen strošek, velikanski znesek, češ: kaj pa delajo pri vas zavarovalnice, saj je zavarovanje vendar cenejše in celo varnejše. Nič koliko takšnih zgledov bi lahko našteli pri nas. In jih poznavalci razmer tudi naštevajo, vendar je administracija na to povsem gluha, saj pristojnim ne pripravlja takšnih poboljševalnih ukrepov. Potem pa se čudimo, zakaj je tolikšna obremenjenost našega gospodarstva, da se nam že kar dozdeva, da imamo bogato državo na račun vse siromašnejših občanov. O razbremenjevanju gospodarstva kajpak tudi že dolgo posluša-S mo, in slabo bi bilo, če bi verjeli, da se da to doseči z omenjenim S zmanjševanjem števila administrativcev. Pravo olajšanje bi bilo — A, modernizacija vseh uprav in drugih administracij, saj bi potem dosegli bliskovito reševanje mnogih problemov, ki jih administracije zdaj O S OJ s 9 rešujejo mesece dolgo, in še to pavšalno, brez prave zavzetosti za stvar. Toda s tem je tako, kot s stečajem: kam pa potem z odvečnimi delavci? V Beogradu so se odločili, da bodo delavci v administraciji, ki bodo izgubili delovna mesta, prejemali plače dokler ne bodo za njih našli drugih delovnih mest. Mar to ne pomeni, da bodo odpirali \ nova — neproduktivna delovna mesta? Viktor Sirec globus RIM — Italijanski ministrski predsednik Goria je zahteval za upnico za svoj petstrankarski kabinet pred parlamentom in obljubil, da bo v primeru prvega negativnega glasovanja nepreklicno odstopil. Opazovalci pričakujejo, da bo predstavniški dom danes glasoval o zaupnici krščanskemu demokratu Gorii po odločitvi voditelja države Cossi-ge, da zavrne Goriin odstop in ga pošlje pred parlamentarna domova, kjer, naj zahteva novo zaupnico za isti kabinet. V ozračju popolne negotovosti poteka tudi razprava o prihodnosti Go-rieve vlade, ki je padla med glasovanjem o državnih izdatkih in proračunu za letošnje leto. BERLIN — Sovjetska zveza je začela odstranjevati taktične rakete SS-12 na ozemlju NDR, ki jih je zajel sovjetsko-ameriški sporazum o odstranitvi jedrskih raket iz Evrope. Četudi še niso sporočili natančnega datuma odstranitve raket, obveščeni viri trdijo, da so v oporišču pri Neubran-denburgu severno od Berlina rakete že natovorjene na tovornjake in pripravljene za vrnitev v SZ. MEXICO — Sloviti »poveljnik Cero« in še bolj sloviti voditelj protirevolucionarjev Eden Pastora, ki je pred dvema letoma zapustil oboroženi boj, je napovedal, da se bo vrnil v Nikaragvo in se postavil na čelo politične fronte za boj proti sandinistom in »vsiljenemu marksističnemu modelu«. Pastora je izjavil, da bo tako na politični fronti z volitvami uresničil to, česar ni uspel na bojišču. DŽEDA — Avstrijski kancler Vranitzky bo 28. marca odpotoval na štiridnevni obisk v Saudovo Arabijo. Avstrijski kancler in visoki saudski funkcionarji bodo med drugim preučili palestinsko vprašanje, avstrijsko stališče o arabskih problemili, prizadevanja za prekinitev iraško-iranske vojne in razširitev sodelovanja na različnih področjih. ZANIMANJE ZA SKUPNE NALOŽBE NA MADŽARSKEM Na Madžarskem nameravajo v naslednjih petih letih podvojiti število skupnih naložb s tujimi firmami. Od >edanjih 137 skupnih naložb v vrednosti okoli 150 milijonov dolarjev, jih več kot 100 odpade na zadnji dve leti. Dejavnost inozemskih partnerjev je usmerjena poleg bančnega sektorja predvsem v proizvodnjo strojev, živil, farmacevtsko in steklarsko industrijo. Najpomembnejši pri skupnih naložbah so partnerji iz ZR Nemčije, Avstrije in Švice. Dolgoročno pa skušajo Madžari pritegniti tudi Japonsko, ZDA in sredozemske države v ŽARIŠČU IZRAČUNI KAŽEJO Mladina in vojska Odnosi med nekaterimi predstavniki mladinske organizacije v Sloveniji, tednikom Mladino ter Jugoslovansko ljudsko armado so se v bistvu po nepotrebnem zaostrili ob vprašanju civilnega služenja vojaškega roka. Namesto da bi mladinci takrat rekli vojski, kaj hočete z bojazljivci, so teh nekaj mladih fantov, ki nočejo nositi orožja, skorajda razglasili za junake. Problem je v različni razlagi enakega pojma — čast. Lani in letos so se potem zaostrile zadeve v zvezi z dogodki v Paračinu, _ ko so še pred preiskavo morilca Kel-mendija razglasili za sovražnega albanskega nacionalista, ko so v Mladini izrekali sum nad potrebnostjo gradnje nadzvočnega letala in ko so se obregnili ob zveznega sekretarja za obrambo Branka Mamulo ob obisku v Etiopiji. Mladina je sama priznala, da je bila ob obravnavanju naštetih tem žaljiva, nespretna, agresivna, skratka, nestrpna. Kritiki načina pisanja Mladine imajo prav, kajti demokracija ne prenese nesramnosti, S kritiko tednika Mladina in njenega, rekel bom, pobalinstva, ni rečeno, da ne zasluži resnih pripomb tudi Jugoslovanska ljudska armada, za katero menim, da iz psiholoških zavor ne dojema povsem procesa demokratizacije družbe. V čem je psihološka zavora — v armadi so medsebojni odnosi hierarhični na osnovnem principu »razumem«. Torej, višji misli za nižjega. To je značilno za vse vojske sveta. Toda, vojska je tudi sestavni del civilnega življenja in ni zunaj njega. V vsaki normalni vladi, med nje moramo šteti tudi jugoslovansko, ima vojska svojega obrambnega ministra, kot enega izmed članov vlade. Vojsko plačujejo državljani in vojska polaga račune zvezni skupščini. In vendar je v vedenju vojske tu in tam čutiti, kot da so nekakšni čuvarji družbe, kot da so jamstvo, da bo družba ostala socialistična češ, med vojno je ljudska vojska izbojevala zmago in revolucijo. Prav to misel nam prodajajo kot zveličavno, toda če ne bi bilo politikov, marksistov in komunistov, ne bi bilo vojske same po sebi. Tukaj je nesporazum, kajti predstavniki vojske ne morejo trditi, da so konstitutivni del družbe, torej del, ki ima pravico odločati o ustavni ureditvi države. To pravico so prejšnje ustave dajale le šestim republikam, ustava iz leta 1974 pa tudi pokrajinam. V vseh teh nesporazumih sploh ne gre za različna razmišljanja, temveč za različno reagiranje. Družba se demokratizira, v njej je vse več ljudi, ki soodločajo, in to o vsem. Vedno več je zahtev po vse večji javnosti dela in od tod tudi normalno, da se javno govori o tistem delu vojske, ki ni vojaška tajnost. Več strpnosti, predvsem pa ne terjajte od civilistov besede »ra- zumem«. M. C. V zvezni ekonomski politiki je prevlada! in se tudi že izvaja administrativni koncept ekonomske politike, to je koncept programirane inflacije. Prizadevanja slovenskih delegatov, da iz teksta zvezne resolucije izbrišejo opredelitve o nadaljnjem administrativnem odpravljanju disparitet ter o nadaljnjem ustvarjanju pogojev za tržno gospodarstvo, niso obrodila sadov. Kontrola inflacije prek zamrznitve cen pomeni tudi nadzor cen faktorjev, od tod radikalno znižanje obrestnih mer ter mirovanje tečaja dinarja. Ključna vprašanja, na katera je ob sprejemanju zvezne resolucije terjaino odgovor jugoslovansko gospodarstvo, ostajajo še vedno odprta: Dopolnjeni 205. člen deviznega zakona ne ustreza zahtevam jugoslovanskega gospodarstva po minimalni samostojnosti glede plačil v EOT. Odprava nepravilnosti, povzročena z novembrskimi ukrepi odpravljanja disparitet, ki je pahnila velik del najpropulzivnejših sektorjev slovenskega gospodarstva v absurden položaj, ni izvršena. Razmere v proizvodnji in predelavi mesa ter mleka, kljub nekaterim cenovnim popravkom, niso urejene in je videti izhod le v tem, da v okviru republike oblikujemo instrumentarij, ki bo preprečil neodgovorno politiko cen na področju kmetijstva. Odprta so domala še vsa vprašanja konkretnejšega instrumenta-rija na področju spodbujanja izvoza, obljubljenih oprostitev oziroma olajšav pri plačevanju carin in drugih davščin itd. ' Nadaljuje se proces netržne redistribucije v različnih oblikah nadaljnjega obremenjevanja dohodka gospodarstva. Ta se kaže v povečanju obremenitev dohodka razvitejših delov Jugoslavije v obliki številnih bonitet, ki jih dobiva šibkejši del jugoslovanskega'gospodarstva, različnih pojavnih oblik finančne konsolidacije ter najbolj drastično s posegi v primarno delitev, ki imajo neznanske materialne posledice. Izračuni kažejo, da se je obremenitev slovenskega gospodarstva za manj razvite v zadnjem obdobju skoraj podvojila ter da bodo novembrski cenovni premiki skoraj izničili letošnjo akumulacijo slovenskega gospodarstva. Najaktualnejša v vrsti teh operacij je prevalitev neporavnanih terjatev Narodne banke Jugoslavije na poslovne banke, ki so tako nastali strošek kaj hitro-vračunale v abnormno visoke realne obrestne mere. Izkušnje in rezultati zadnjih dveh let najbolj skrajnega administriranja terjajo poglobljeno in odgovorno presojo povezave kriznih razmer v jugoslovanskem gospodarstvu z neučinkovitostjo ekonomske politike. Nenazadnje nas k temu zavezujejo tudi izjemno skromni gospodarski dosežki preteklega leta, npr.: — družbeni proizvod Jugoslavije se je realno zmanjšal glede na prejšnje leto; — industrijska proizvodnja se je v Jugoslaviji povečala le za 0,6 % (planirali 3,5 %), v Sloveniji pa se je drugih v vsej povojni zgodovini obseg industrijske proizvodnje celo zmanjšal. V jugoslovanskem merilu je kar 19 industrijskih vej zabeležilo negativno stopnjo rasti (v letu 1986 le 6); — produktivnost dela v industriji v letu 1987 je bila za 2,2% manjša kot v letu 1986 (v jugosiovanksem merilu); — v preteklem letu je v Jugoslaviji kar za 7,5 % manjši obseg kmetijske proizvodnje kot v letu 1986; — obseg gradbene dejavnosti je za 4% nižji kot v letu 1986; — zmanjšale so se devizne rezerve Jugoslavije; — padel je realni osebni dohodek na delayca in to kar za 7,1 %. Vsi ti rezultati so bili doseženi ob nerednem odplačevanju zunanjih denarnih obveznosti, kar je pripeljalo do pogovorov o novem re-programu in s tem povečevanja dolžniškega bremena države, oz. prenosa le-tega ha prihodnje generacije. Najbolj neuspešna je ekonomska politika zadnjih let v bitki zoper inflacijo. Kako velikanski skok smo napravili prav v lanskem letu, nam kaže tale tabela: GOSPODARSKI NAPREDEK ZELEZNE ŽUPANIJE V Železni županiji sta se v letu 1987 najbolj intenzivno razvijali kemična in strojna industrija, razvoj v lahki in živilski industriji je bil počasnejši. Županijska podjetja so vrednostno za 12 odstotkov presegla predlanske rezultate. Na tržišče so poslali več novih proizvodov, delali so intenzivneje in uspešneje raziskovali tržišče. Preustroj ter tehnično in tehnološko obnovo pa zavira pomanjkanje strokovnjakov. V županiji se je zmanjšala poraba tekočih goriv, porasla pa je poraba plina. Imajo kakih 500 km plinovoda, na katerega je priključeno vsako četrto gospodinjstvo, skupaj kakih 27.000. Kot prednostne naloge poleg prestrukturiranja gospodarstva na prvem mestu omenjajo razvoj manj razvitih območij županije. O manj razvitih območjih je bilo zadnje čase veliko govora o sredstvih javnega obveščanja. Eden od razpravljalcev je takole menil o tem: Če si kaj zmislijo tam zgoraj, temu nižji ne upajo ugovarjati. Treba je varčevati tu, tam pa spet racionalizirati, in tako tem krajem najprej vzamejo šolo, potem občino, nato pošto, pa še železnico in trgovino, na koncu pa pravijo, da tam ni treba graditi ne ceste ne drugega, ker tam tako nič ni, potem pa se čudimo, da ljudje nočejo ostati v teh krajih .. . Pa še nekaj podatkov iz stati- stičnega koledarja Železne županije:, županija (po številu prebivalstva tretja najmanjša) je imela ob koncu leta 1987 278.200 prebivalcev. Število prebivalstva se zmanjšuje (je več smrti kot rojstev), od leta 1980 letno za kakih 600—700 ljudi. Kmetijstvo ka-rakterizira živinoreja, na hektar kmetijske površine pride 44 glav goveda, kar je skoraj dvakrat več od državnega poprečja. Železna županija daje 13 odstotkov madžarske proizvodnje čevljev, 11 odstotkov perutninskega mesa in celo 17 odstotkov sira! Povprečna plača zaposlenega je lani znesla okoli 6.000 forintov v dinarjih je to kakih 210.000. (Ves Nepe) Stopnje inflacije (indeksi) SFRJ SRS 1985 dec. 85 179,5 179,9 dec. 84 1986 dec. 86 192,0 198,4 dec. 85 1987 dec. 87 267,4 278,0 dec. 86 Na učinkovitost bitke z inflacijo s predpisi na področju kontrole cen kaže podatek, daje bilo v letu 1986 sprejetih 69 tovrstnih predpisov, v letu 1987 pa kar 78 predpisov s področja nadzora cen, kar je daleč največ glede na vsa prejšnja leta. Število nadzornih predpisov je torej nesporno v obratnem sorazmerju z dosežki v bitki z inflacijo. Vsako razpravljanje o tem, kdo koga pri čem ovira, je ob takih dosežkih vsekakor odveč. Več kot očitno je namreč, da prepričanje sedanjih oblikovalcev ekonomske politike ni tržno gospodarstvo, ampak obnemogli poskusi izvleči se iz zagat z administriranjem, prerazdelitvijo. Bolj kot verbalno odklanjanje etatističnega koncepta, so zgovorni njegovi rezultati. Le-ti naj bodo v oceno tistih, ki imajo v rokah škarje in platno. Noben izgovor te ocene ne more polepšati. Še najmanj pa tisti, da je ekonomska politika dobra, le gospodarstvo ali pa republike niso dovolj poslušni. Kritika je torej odveč, saj neuspehi naravnost kričijo. Ce zares nočemo v socializem revščine, bo treba ukrepati. G. V. STRAN 2 VESTNIK, 25. FEBRUARJA 1988 od tedna Pri oceni dela ZK dinamičnejši pristop ~ LENDAVA GORNJA RADGONA — Na seji Izvršnega sveta Skupščine občine Gornja Radgona so obravnavali predlog odloka o spremembi odloka o turistični taksi, ki se bo v letu 1989 povečala za več kot trikrat, odlok o zaključnem računu občine v letu 1987 ter poročilo obrambe pred točo v SR Sloveniji ter stališča, ugotovitve in sklepe republiškega izvršnega sveta. MURSKA SOBOTA — Na zboru Pomurske območne zavarovalne skupnosti Triglav so delegati obravnavali poslovanje skupnosti in sprejeli zaključni račun za leto 1987. Število zavarovanj v lanskem letu se je povečalo domala na vseh področjih, povečalo pa se je tudi izplačilo odškodnin, tako da so v vseh temeljnih rizičnih skupnostih, razen pri nezgodnih zavarovanjih in življenju, zabeležili negativni škodni rezultat. MURSKA SOBOTA — Na seji predsedstva OK ZKS, navzoči so bili tudi člani komisije za mednarodno sodelovanje, so pretresli širšo dejavnost Zveze komunistov. Tako so se seznanili z informacijo o srečanju partij in gibanj, ki je bilo 4. in 5. novembra lani v Moskvi, ter mednarodno dejavnostjo Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije. Obravnavali pa so tudi nekatere tekoče zadeve in aktivnosti soboške partijske organizacije. LJUTOMER — Tudi na seji OK ZKS so obravnavali osnutek ocene dela občinske organizacije ZK v minulem enoletnem obdobju ter izvolili delegata za konferenci ZKJ in ZKS, ki bosta aprila. V razpravi so ugodno ocenili poročilo, v katerem so navedli, da so zaostrene gospodarske razmere vplivale na dejavnost ZK v ljutomerski občini. Kritično so ocenili tudi kadrovsko stanje v občinski organizaciji in se zavzeli za večje sprejemanje mladih komunistov. Za delegata na konferenci ZKJ so potrdili Boža Kuhariča, na konferenci ZKS pa bodo delegati Drago Legen, Silvo Potočnik in Frančka Vidovič. 1JUTOMER — Občinska konferenca mladinske organizacije je že tretjič sklicala programsko-volilno konferenco. Tokrat je trajala le uro in hitro so se zmenili za začasno vodstvo, ki mora do 30. 6. poskrbeti za izvolitev rednega. Začasni mladinski predsednik je Goran Šoster, pomagali pa mu bodo Roman Caf, Janez Kranjc, Roman Plohl, Anton Vrbnjak, Zlatko Gnezda in Slavko Osterc. GORNJA RADGONA — Na Občinskem komiteju Zveze komunistov Gornja Radgona so analizirali opravljene volilno-pro-gramske seje v osnovnih organizacijah, obravnavali in sprejeli zaključni račun OK ZK ter imenovali delegate za republiško oziroma zvezno konferenco. Tako kot v drugih občinah so za zvezno konferenco imenovali Boža Kuhariča, delegati republiške konference ZK pa so Zdravko Stolnik, Manja Kurbus in Herbert Šefer. LENDAVA — Krajevne organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin te dni preverjajo znanje. V krajevni organizaciji v Lendavi, ki šteje največ članov, se preverjanja znanja ni udeležilo veliko članov, kar kaže na slab odnos nekaterih članov do svoje organizacije. Krajevna organizacija bo zamudnike ponovno poklicala na testiranje. V programu za letošnje leto pa je več poudarka na spoznavanju sodobne oborožitve. Člani Zveze rezervnih vojaških starešin pa bodo opravili tudi več kontrolnih streljanj s pehotnim orožjem. MURSKA SOBOTA — Na pobudo MS ZSS za Pomurje je bila sklicana prva seja organizacijskega odbora za izvedbo petega delovnega srečanja kovinarjev Pomurja. Letos je organizacijo regijskega tekmovanja prevzela soboška občina. 5. delovno srečanje kovinarjev Pomurja bo maja v delovnih kolektivih soboške občine. Najboljši proizvodni delavci v posameznih poklicih — njihovo število bodo določili kasneje — se bodo uvrstili na republiško tekmovanje kovinarjev. MURSKA SOBOTA — O poročilu o delu skupščine občine, njenih organov in izvršnega sveta v obdobju 1986—1987 so poglobljeno razpravljali tudi na seji predsedstva OK SZDL. Z nekaterimi pripombami, predvsem glede uveljavljanja delegatskega sistema, so omenjeno gradivo sprejeli. Zavzeli so se za stalno analiziranje delovanja delegacij in njihove odgovornosti ter opozorili na problematiko nenehnega zagotavljanja sklepčnosti družbenopolitičnega zbora. Ker so v njem predstavniki družbenopolitičnih organizacij, so terjali njihovo večjo odgovornost. Govorili so tudi o programu dela skupščinskih zborov v letu 1988 in skupščin sisov družbenih dejavnosti. Pri obravnavi osnutka ocene dela občinske organizacije ZKS za obdobje od maja 1987 do konca januarja letos je upoštevan dinamični pristop, v katerem se zrcalijo aktualne družbenopolitične in gospodarske razmere. Odgovornost za sedanjo krizo prevzema tudi Zveza komunistov, v kateri so se zavzemali za uresničitev številnih nalog. Pri tem so sprejemali vrsto dobrih sklepov, vendar so bili še premalo učinkoviti pri spreminjanju razmer. In to drži ne le za uresničevanje nalog pri razvoju družbenogospodarskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ampak tudi za nadaljevanje prenove Zveze komunistov. Pri slednjem namreč niso dosegli večjega koraka naprej, čeprav je dosežen bolj odprt demokratični dialog. To so poudarili na seji občinskega komiteja Zveze komunistov v Murski Soboti, ko so razpravljali o pripravah na konferenco ZK soboške občine, ki bo 23. marca. V razpravi so tudi opozorili, da je še vedno preveč načelnega opredeljevanja in fo-rumskega dela, pogrešajo pa več konkretnega in akcijskega delovanja komunistov. Še najmanj je narejenega pri kadrovski prenovi ZK, zato bo treba narediti odločnejše premike pri sprejemanju novih članov, predvsem iz vrst mladih in neposrednih proizvajalcev. Poleg tega bo treba partijo »očistiti nepotrebne navlake« in bolj upoštevati moralne vrednote posameznikov. Skrbi jih, da se članstvo ZK v soboški obU .1 ne pomlajuje, kar je navsezadnje tudi posledica krize delovanja Zveze komunistov z mlado generacijo in vzgojno-izobraževalne-ga procesa. Predvsem pa je treba biti povsod bolj dovzeten do problemov in učinkovitejši pri spreminjanju razmer. Na seji pa so sprejeli tudi kan- didatno listo delegatov za konferenci ZKS in ZKJ, ki bosta aprila. Za delegata na konferenci ZKJ so izvolili dipl, ekonomista Boža Kuhariča, glavnega direktorja Tovarne oblačil in perila Mura, za štiri delegate na konferenci ZKS pa so se na odprti listi sedmih kandidatov odločili za Gustija Grofa, Ferda Pihlarja, Majo Šeruga in Mirana Žilavca. Milan Jerše Delegati sprašujejo do tedna za Na seji komiteja ZKS v Lendavi so soglasno izvolili Boža H Kuhariča ža delegata konference ZKJ. Z odprte kandidatne li B ste pa so nato izvolili tri delegate za konferenco ZKS, in sicer Stefana Ftičarja, Danila Krapca in Jožeta Kuronjo. Na seji so — — podobno kot pred časom na predsedstvu — govorili o poro- 9 Čilu o delovanju občinske organizacije ZK v pokongresnem obdobju. Omenili so več področij, kjer bi morali biti člani ZK | bolj delavni. Med drugim smo slišali, da varnostne razmere v občini pretežno ocenjujemo, ali so ali niso bile prekinitve dela n (v lendavski občini jih ni), premalo pa storimo za prometno varnost. Tako je komandir milice menil, da subjektivna odgo- B vornost posameznih udeležencev ni tako velika, da bi smeli prezreti odgovornost družbe za prometno varnost. Predstavnik kmetijcev pa je v razpravi menil, da ni prav, ko kmetu določa- H mo takšen ali drugačen obseg zemljišč (zemljiški maksimum), B saj na ta način ni izenačen z družbenim sektorjem kmetijstva, ki teh omejitev seveda nima. Potemtakem je odveč poudarjati, češ da imata oba sektorja enake možnosti. Iz Lendave morda » še tole: predlog poročila o delu občinske organizacije ZK ozi- I roma osnovnih organizacij je premalo kritičen. Na bližnji ob- činski konferenci ZK bodo v razpravi prav gotovo pretresli de- ” lovanje na vseh področjih in tako dodatno »osvetlili« (ne)de- E PROGRAMSKO-VOLILNA SEJA ZARADI NESKLEPČNOSTI LE PROGRAMSKA Za samostojen sindikat Stavkovna pravila, samostojen sindikat ali sindikat kot opozicija, vsebinska prenova dela sindikalnih organizacij, referendum o ustavnih spremembah ... tako bi lahko v nekaj besedah opisali nekajurno burno razpravljanje (včasih v že kar zvišanem in protestnem tonu) na programsko-volilni seji občinskega sveta Zveze sindikatov Gornja Radgona. Čeprav so bili nesklepčni, ker je precej pooblaščenih članov poslalo na sejo svoje »namestnike«, ti pa niso mogli voliti, pa ni bilo nikomur žal teh popoldanskih ur. Marsikaj je še ostalo ne-povedanega, zato so takšna pogosta srečanja vse prej kot neza-željena. Sekretarju OS ZSS Gornja Radgona preteče mandat šele čez meseč in pol, zato je za ponovne volitve še čas. Na njegovo mesto naj bi prišel Jože Lebar, ki (trikrat), v Tozdu PAK Gorenje je zaposlen v DO ELKOM LL Elrad ter Naravnem zdravilišču Prednostna lista in možnosti pridobitve stanovanj Da je do lastne strehe nad glavo vse teže priti, prav tako pa pridobiti dovolj sredstev za nakup stanovanja, se vse bolj kaže v množičnih odzivih na razpise natečajev za pridobitev solidarnostnih stanovanj, pritožbah na prednostne liste, pa tudi pri iskanju posojil za vzajemno gradnjo. Slednja bodo razpisana, ko bodo znani pogoji, znana pa je prednostna lista za solidarnostna stanovanja ter struktura tovrstnih stanovanj. Med 34 solidarnostnimi stanovanji, ki bodo vseljiva v soboški občini, je 19 dvosobnih, šest enosobnih, tri so garsonjere, tri eno-Jnpolsobna stanovanja in tri dvoinpolsobna stanovanja (ta tri bodo vseljiva do naslednjega natečaja). Pri obstoječem je več kot petdeset prosilcev solidarnostnih stanovanj in odbor za solidarnost gotovo ni imel lahkega dela, posebno še, ker so pritožbe česte in tako prihaja do razveljavitev oziroma pomaknitev na prednostni listi. V stanovanjskem bloku v Gornjih Petrovcih, ki bo vseljiv v marcu, so tri solidarnostna stanovanja, prošenj zanje pa je bilo sedem. Komisija za stanovanjske razmere si je ogledala, v kakšnih razmerah živijo prosilci, odbor odločil, kateri trije so prejemniki ključev novih stanovanj, vseeno pa se je pri potrditvi predloga osem delegatov na februarski skupščini občinske stanovanjske skupnosti vzdržalo. To pa zato, ker so prisluhnili vodji delegacije krajevne skupnosti Gornji Petrovci, Karlu Nemcu, ko je vprašal, kateri organ v krajevni skup- F DELEGATNINA “ " Beseda je nova in skovanka, porodila pa se je — ob aso-Iciaciji na kilometrino — pri izplačilu nadomestila za sodelovanje na skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti Murska Sobota. Pa ne velja le zanjo, ampak od L januarja nadomestilo za sodelovanje v delu vseh zborov občinske skupščine in nje-Inih organov. Komisija za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja skupščine občine Murska Sobota je uskladila nadomestila za sodelovanje. Tako je višina nadome-stila za izgubljeni zaslužek 1.500 din na uro, do njega pa so I upravičeni delegati in druge osebe, ki niso v delovnem razmerju. Dnevnica za odsotnost več kot 8 ur znaša 3.340 din, Stroški prehrane (delegatom, ki niso upravičeni do dnevnice) je 1.200 din; potni stroški pa se obračunavajo v višini cene javnega pre- Ivoza (avtobusa). Tako določilo, če bodo delegatmne vplivale na odzivnost delegatov in preprečevale nesklepčnost skupščin je vprašanje, ob njem pa se poraja pomislek, ali ni to le eden od dodatnih stroškov že tako dragega delegatskega sistema, ki nima priča-B kovanih učinkov, bb nosti je pomagal pri pridobitvi mnenja. O njem je namreč izrekel dvom, ker je menil, da se prikazano razhaja z dejanskim stanjem, v vaških okoljih pa se ljudje. dovolj dobro poznajo in tako ne strinjajo s tem, da v imenu komisij dajejo posamezniki osebna neargumentirana mnenja. Kdo jih daje, naj bi bilo razvidno iz zapisnikov, in da jih kaže preverjati, je predlagala ena od delegatk; na osnovi preglasovanja pa je bila prednostna lista za pridobitev solidarnostnih stanovanj v . Gornjih Petrovcih vseeno sprejeta. Osvojeno pa tudi stališče, naj delegati iz okolij, iz katerih prihajajo in razmere doma dobro poznajo, sodelujejo z odborom za solidarnost ter komisijami in preprečujejo nepravilnosti, če do njih prihaja. Neumestno pa bi bilo v omenjenem primeru zavlačevati vselitev, saj bi potem stan-rino in druge stroške moral kriti pristojni odbor. Na skupščini je bila umestna tudi pobuda o usklajenem delovanju skupščin za racionalizacijo sklicov delegacij, ki se jim ne bi bilo potrebno tako pogosto sestajati, če bi gradiva za skupščine prihajala sočasno (kot je to za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti), ne pa vsako zase. Kot je predlagal predsednik samoupravne stanovanjske skupščine, mag. Janez Ciman, pa je po vzoru njegove delovne organizacije možno racionalizirati shajanje s tem, da se posamezni delegati specializirajo za materialne, drugi pa za skupščine družbenih dejavnosti in tako sestajajo po potrebi ločeno, ne pa vsi naenkrat. Brigita Bavčar NA Apače. Poročilo o delu občinskega sveta ZSS Gornja Radgona v mi-, nulem dvoletnem mandatnem, obdobju je prebral predsednik Marjan Neuvirt. Leto 1986 je minilo v znamenju gesla: hočemo, znamo, zmoremo, je dejal, drugače pa je z letom 1987: »... leto 1987 je bilo leto realnosti ter soočenja s prevelikimi ovirami, ki niso od včeraj in jih sam sindikat ne bo zmogel, čeprav bi to znal in hotel, in čeprav to sindikalno članstvo terja... to je bilo obdobje razgaljenja mnogoterih zablod in tabujev, odpiranje procesov dejanske in ne le zgolj for malne demokracije, obdobje, ko nas je svetovna skupnost realno soočila z našo vrednostjo, kot tudi obdobje, ko so na površje izplavali novi zgrešeni materialni in idejni projekti te družbe od včeraj in danes ... Verjetno so krive razmere, da je postal sindikat tudi pri nas politična organizacija, na katero so začeli prisegati tisti, ki so še včeraj gledali manjo zviška, kot so to zmeraj delali, kadar so imeli opravka z delavci-ustvarjalci.« Ko je na kratko predstavil delo, je dejal, da so člani predsedstva in občinskega sveta sproti spremljali rezultate gospodarjenja, delitvena razmerja (opozarjali na občutno zaostajanje OD v Pomurju za slovenskim povprečjem), se vključevali v številne razprave glede sprememb in dopolnitev zakonodaje, reševanje konfliktnih razmer (beležijo razna nezadovoljstva, vse od pisanja protestnih pisem, zahtev po razširjenih sestankih in intervenciji politike do izsiljenih sestankov in klasičnih prekinitev del). Sindikat je deloval v skladu z usmeritvami pri prekinitvah dela v Tozdu Proizvodnja Avtoradgona Elrad ter Naravnem zdravilišču Radenske. Skrajševanje delovnega časa sta uvedli le dve delovni organizaciji, Gorenje Elrad in Moda, zato pa ima sindikat toliko večje zasluge za končno rešitev ambulante medicine dela za delavce Avtoradgone in Elrada ter za odprtje informativne pisarne SPIZ-a. Tudi na drugih področjih se je v minulih dveh letih močno čutilo delovanje sindikalne organizacije. Tako na primer na področju inovacijske dejavnosti, vzgoje in izobraževanja, športnih iger, tekmovanja kovinarjev ter drugje. Kakor je dejal predsednik, so mogoče premalo pozornosti namenili problemom ženskega nočnega dela ter mladih izobražencev, ki ne morejo dobiti zaposlitve. Vprašal seje tudi: »Ali ne izgubljamo na nekaterih področjih, preveč časa in energije in smo zato premalo udarni in učinkoviti na drugih pomembnejših?« Predsednik MS ZSS za Pomurje Milan Utroša pa je spomnil, kaj je z delovanjem temeljnih delovnih okolij — prejšnje leto so namreč poudarjali, da je le-to zamrlo in da bo potrebno oživiti njihovo delo. V razpravi je bilo veliko besed o predlagnih stavkovnih pravilih. Mnenja so bila različna, na koncu pa je le obveljalo (kot rezultat dolge razprave, med katero so pozabili celo na sindikalno kavo in prigrizek), da je boljše imeti nekakšna stavkovna pravila, kakor pa nobenih, in da bo lahko samo samostojni sindikat delal za delavce. Kar precej ostrih besed je bilo povedanih o medobčinskem sodelovanju, ki je prej slabo kot dobro, ter o hierarhiji v sindikalni organizaciji in odnosu: center-obrobje. Seje sta se udeležila tudi predstavnika RS ZS Slovenije. Bernarda Peček POMURSKA BANKA Delegati skupščine občine Lendava se ne morejo pohvaliti z zgovornostjo, saj le redkokateri zastavi na zasedanjih skupščine delegatsko vprašanje ali pa se poglobi v katero izmed točk dnevnega reda. Pač posledica nezainteresiranosti! Ta pa se lahko zelo maščuje. Tako smo bili na zadnji seji zbora združenega dela priča neprijetnemu dogodku: mešec dni prej je skupščina brez pripomb sprejela odlok, s katerim je razširjeno plačevanje nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča na celotno območje, ki je sicer razvrščeno v razrede, zataknilo pa se je zdaj, ko je sklad stavbnih zemljišč prišel na dan s predlogom za vrednost točke. Delegati so v en glas za- čeli ti .. računati, ugotavlja- da prej omenjeni odlok sploh ni »nedolžna zadeva«, saj pomeni njegovo uresničevanje novo breme za gospodinjstva in združeno delo. Na posamezno gospodinjstvo več kot 10 tisoč dinarjev letno. Naposled so sicer sprejeli sklep o vrednosti točke, hkrati pa so se že obvezali, da bodo omenjeni odlok dodobra pretresli čez leto dni. Podobnih primerov je še nekaj. Zdi se, da na delegate hočeš nočeš vplivajo tudi stališča družbenopolitičnih organizacij, ki jih ponavadi preberejo pred sprejemanjem določenega občinskega dokumenta oziroma odloka. Seveda pa ta stališča delegatov ne obvezujejo. Pa še nekaj odgovorov na druga delegatska vprašanja: Prometni znak v Tritn-linih so že postavili, vprašanje pa je, kako dolgo bo kljuboval objestnežem, ki so lani na območju lendavske občine naredili za več kot milijon dinarjev škode na prometni signalizaciji. Dobili so tudi ne ravno spodbuden odgovor na vprašanje o sanaciji spodnjih prostorov stanovanjskega bloka v Veliki Polani. Vzrok, da je pritličje poplavljeno in so se zato stanovalci morali preseliti v nadstropje, naj bi bila deževnica, ki zaradi zamašenih vaških grab nima kam odtekati. Torej je zdaj na potezi vaški odbor krajevne skupnosti Polana. Ko bo voda odtekla, pa bo pobudo prevzela stanovanjska skupnost. Sliši se lepo, vprašanje pa je, ali bodo očiščene grabe res izsušile zalite prostore. Če že ob gradnji niso vodotesno izolirali prostorov, jih je naposled treba zdaj. Na vprašanje 'delegatov iz Turnišča, češ da Gradbenik zaostaja z roki dokončanja posameznih del pri gradnji šole, pa je bilo pojasnjeno, da gradbinci zadnje besede še niso izrekli: zagotavljajo, da bodo šolo zgradili do določenega roka, čeprav je ta zelo kratek. Prvotno so namreč računali, da bodo na ta objekt lahko preusmerili več delavcev, pozneje pa so dela dobili tudi na drugih območjih in so morali tudi tam začeti zidati. Š. Sobočan Za potrebe združenega dela Pomurska banka je poslovno leto 987 uspešno končala in tako dobro prestala preizkus novega obračunskega sistema, so ugotovili na zadnji seji zbora banke, na kateri so največ pozornosti namenili sprejemu zaključnega računa za minulo leto. Iz znanih in objektivnih razlogov je bilanca uspeha sicer negativna, saj je znašala izguba nekaj več kot 2 milijardi dinarjev, vendar so jo . pokrili iz revalorizacijskih prihodkov in iz sklada solidarne odgovornosti, tako da ni potrebno pripravljati sanacijskega programa. Likvidnost banke je bila med letom ugodna, k čemer je prispevalo dobro sodelovanje z drugi- mi finančnimi ustanovami, predvsem z Interno banko ABC Pomurke, in tako je Pomurska banka v letu 1987 v glavnem zadovoljila pričakovanja in potrebe organizacij združenega dela, ustanoviteljic banke. Tudi na področju deviznega poslovanja je bilo leto 1987 ugodnejše kot leto prej, saj so v okviru Ljubljanske banke — Združene banke sproti izpolnjevali zahteve članice in tako ob koncu leta tudi ni ostalo večjih nepokritih obveznosti do tujine. Po besedah Ferija Horvata, podpredsednika PO Ljubljanske banke — Združene banke, uvrščajo rezultati, ki jih je dosegla, Pomursko banko med uspešnejše v sistemu Združene banke, njena materialna krepitev pa se bo v prihodnje ugodneje pokazala tudi na področju gospodarstva. Prav tako ugodno je ocenil sodelovanje z Združeno banko, ob tem pa opozoril še na možnosti večjega sodelovanja z Jugoslovansko banko za mednarodno sodelovanje, v okviru katere združuje sredstva tudi Ljubljanska banka. JUMBES v zadnjem času širi svojo dejavnost, povečuje posojila, ki pa jih združeno delo v okviru Ljubljanske banke še vedno premalo koristi. In tudi v Pomurju te možnosti še premalo izkoriščamo. L/Kovač VESTNIK, 25. FEBRUARJA 1988 STRAN 3 Varstrojeve točke preobrata (ll) Vlaganje v razvoj in kadre — bi lahko na kratko označili strateško usmeritev Gorenjeve delovne organizacije s tremi tozdi in delovno skupnostjo, ki zaposluje 1210 delavcev, v Lendavi. Tokrat nadaljujemo s povzemanjem vsega tistega, kar smo pred kratkim slišali za mini okroglo mizo z najožjim vodstvom Var-stroja. Kako v letu kakovosti? Janez Orban, tehnični vodja razvojno-tehnološkega oddelka v tovarni varilne opreme, je obširneje predstavil razvojna prizadevanja v njihovi temeljni organizaciji. Osnova so strokovnjaki in znanje, za kar gredo znatna sredstva. Tako so med drugim imeli na inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani (oddelek robotike) na specializaciji enega od diplomantov, pridobljeno znanje pa bodo izkoriščali na področju mehanizacije vatjenja z uvedbo programibil-nih univerzalnih naprav za mehanizacijo varjenja. Tu je spet osnova mikroračunalniški krmilnik oz. programiranje z mikroračunalnikom. Eden mladih raziskovalcev je bil na izobraževanju oz. specializaciji na fakulteti za strojništvo (smer varilstvo), kjer je poglabljal znanja iz tehnologije in merjenja značilnosti izvorov. »Z dopolnjevanjem lastne merilne opreme in pridobljenim znanjem hočemo dvigniti kakovost naših naprav, zdajšnjih in na novo razvitih, v skladu z akcijo v sozdu Gorenje, s katero smo začeli lani; gre za leto kakovosti, ki naj bi se letos nadaljevalo z več dejavnostmi. Izdelan je krog kakovosti, ki vse to podrobneje določa. V tej smeri gradimo prihodnji razvoj. Skratka, razvoj naprav za varjenje gre v smeri vedno večjega deleža elektronike, uporabe računalništva, aplikacij na področju mehanizacije in avtomatizacije postopkov ter računalniško podprtih rezalnikov. Da bi bili kos tem nalogam, moramo še več vlagati v lastne kadre, širitev lastnega znanja in opremo, tako razvojno kot proizvodno. To v bistvu pomeni neke vrste preustroj v tovarni varilne opreme. Letos načrtujemo naložbo v posodabljanje proizvodne opreme, pri čemer načrtujemo numerično krmiljene stroje (obdelovalne). Če nam to ustreza ali ne, smo primorani vpeljevati računalništvo tudi na področju tehnike ne samo pri obdelavi informacij. Naj dodam, da smo v letu 1987 sofinancirali raziskovalni nalogi oz. projekta s področja varilstva v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije, ki sta nastajali v sodelovanju s fakulteto za strojništvo (v višini dveh milijonov dinarjev) in z inštitutom za varilstvo (v višini 8,7 milijona dinarjev). Določena sredstva smo dobili tudi na račun lastnih prizadevanj pri raziskavah, na račun specializacij in od občinske raziskovalne skupnosti za nov izdelek iz vrste uporovnih strojev: avtomatska sočelna naprava z možnostjo programiranja, kjer bo prav tako potreben mikroračunalnik, smo dobili 1,5 milijona dinarjev nepovratnih sredstev. Pa še to: lani smo spet razstavljali na sejmu RAST YU na Reki in dobili zlato plaketo za področje malih polavtomatov — lani je bila razvita celotna generacija — ki so posebej prilagojeni za tuje tržišče. Z njimi smo lani ustvarili tako rekoč polovico izvoza v tozdu, in to v zadnjih lanskih dveh mesecih. Kar zadeva napravo vertivar, naj pojasnim, da smo imeli določene težave zaradi kakovosti domačih sestavin. Lotili smo se izboljšave na tem stroju, ki je zdaj v sklepnem delu. Konec prvega četrtletja bomo prve tri stroje posredovali znanemu kupcu,« smo zvedeli od Orba-na. Kako v tozdu Montaža-Purlen? V tej temeljni organizaciji gre za dokaj raznolik proizvodni program, na kar je Andraš Bakoš, vodja razvojno-tehnološkega sektorja v tozdu, najprej opozoril. »To v dobršni meri zapleta tako poklicni razvoj kot širšo inventivno dejavnost inovoci[e v kolektivu. Nekaj več bi povedal o prvem delu. Nosilec raz-vojno-inventivne funkcije v tozdu je razvojno-tehnološki sektor, ki ga sestavljajo trije oddelki: projektiva, tehnologija in prototipna delavnica. Razvoj gre v dve smeri: najprej razvoj obstoječih programov: pri razteznih posodah gre za širjenje programov od najmanjših do največjih posod, za tem za razvoj tehnologije izdelave, ki ima za cilj povečanje produktivnosti in podobno. Glavni poudarki pri programu purlen-A so na kontroli vlage, torej povečanju zanesljivosti predizolirnih cevi, razvoju po-lovičk za stična mesta, brez-kompenzacijskem polaganju predizolirnih cevi in razvoju vodotesnih spojk. Program purlen-B gre v smeri razvoja cevi večjih prečnikov, zlasti za tuji trg (Italija), uporabe for-maldehidne pene, ki je tačas v etapi patentiranja, za uporabo najbolj v ladjedelništvu, uporabe odpadne surovine, kar nam za zdaj povzroča velike probleme, a smo na dobri poti, da jim bomo kos, in končno razvoj predizoliranih ventilskih kap, kar je posebej pomembno z vidika varčevanja z energijo in je zanje veliko zanimanje. Program varment gre v smeri razvoja predizolirnih cevi tipov purvar in varpur. Zaradi znanih problemov v naložbeni dejavnosti smo se začeli ukvarjati z razvojem novih programov. V tej zvezi smo se opredelili za dve usmeritvi: varčevanje z energijo in varstvo okolja. Pri varčevanju z energijo bi omenil zgolj toplozračno peč, cevne radiatorje, sistem gretja infra-vent, stropni ventilator in izmenjevalec toplote. Posebej opozarjam na cevne radiatorje, ki bi pomenili novost na dorna-čem tržišču, s svojim estetskim videzom in funkcionalnostjo ter na sistem infravent, ki ga delamo v sodelovanju z zahod-nonemško firmo. Posredi je sodobni sistem gretja, ki omogoča' celo 70-odstotni prihranek pri energiji, pri čemer ne zahteva ogrevanja celotnega prostora, marveč samo dela tega prostora. To je sistem, ki je še najbolj podoben sončnemu sistemu ogrevanja, in pd tod tudi ime infravent. Od navedenih novosti veliko pričakujemo in ravno letos bomo v ta namen vložili nekaj več sredstev. Navedem naj še sodelovanje z zunanjimi ustanovami, recimo z Zveznim zavodom za standardizacijo v Beogradu, Zavodom za kakovost materialov v Čakovcu, Tehniško fakulteto v Mariboru in drugimi.« Štefan Zver, projektant in referent za inovacije v tozdu Montaža-Purlen, sam inovator, ni ravno Židane volje. »Od septembra lani — dotlej je bil v delovni organizaciji Varstroj poklicno nameščen referent za inovacije — imamo v tozdu referenta za inovacije. Žal je bila tovrstna dejavnost v naši temeljni organizaciji lani manj uspešna kot prejšnja leta, za kar je več razlogov. Na prvem mestu morda manjša motiviranost zaradi nagrad. Ve se, da inflacija požre nagrado na koncu leta, saj se zadeve na tem področju znajo zavleči skozi vso leto. Drugi razlog je ta, da je naš proizvodni program že star in je že dokaj razvit. Tu ne more priti do množične inventivne dejavnosti, kajti v razvojnem oddelku pri uvedbi novih programov praktično že upoštevamo vse inovacije. To se je zgodilo tudi pri zamenjavi tipa razteznih posod, kjer so bile vse inovacije upoštevane pri razvoju. Razen tega do lani, dokler ni bila sprejeta sprememba v pravilniku za nagrajevanje, ni bilo mogoče nagrajevati poklicnih inovacij v razvojnih službah. To velja za vso delovno organizacijo in je zdaj po sprejetju pra,-vilnika nekoliko drugače. V drugih tozdih je vse skupaj mogoče malo bolj zaživelo, pri nas pa še ne. Tako se inovacije posebej ne izkazujejo,« smo razumeli Zvera. Sodelovali so tudi v akciji Predlagaj nekaj koristnega, vendar, kot kaže, se kaj velikega na tem področju ni zgodilo. Branko Žunec Skupščina ZČRD Jubilej želja Delegati skupščine Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost v Murski Soboti so na zadnji seji spregovorili o nalogah Zavoda, o programskih zasnovah obeh slovenskih in madžarskih medijev, pa tudi o nerešenih problemih, ki otežujejo izvajanje poslanstva hiše. Na prvem mestu so omenili naloge v zvezi z informiranjem madžarske narodnostne skupnosti pri nas. V mnogih pogledih si želijo enakega obravnavanja kot italijanski kolegi na Primorskem — zato so se na skupščini zavzeli za doslednejše udejanjanje nekaterih nalog, ki zagotavljajo z ustavo določen status narodnosti, za kar so v veliki meri odgovorni republiški organi. Osrednji oviri za boljše delo pri Vestniku, Nepujsagu in radijskih sporedih v obeh jezikih sta nerešena finančna vprašanja in neustrezni prostori, v katerih delajo člani uredništev. V letu, ko Vestnik praznuje 40- in slovenski radijski spored 30-letnico delo- Na kandidatni listi večinoma znana imena Med možnimi kandidati za nosilce najodgovornejših funkcij v skupščini občine Murska Sobota in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti so na predlagani listi, ki jo bodo obravnavali na temeljnih kandidacijskih konferencah v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah, večinoma znana imena, ljudje, ki so te funkcije opravljali že v minulih dveh letih. Tako je za predsednika občinske skupščine znova predlagan Andrej Gerenčer, za podpredsednika pa Božo Kuharič. Za predsednika družbenopolitičnega zbora ponovno kandidira Ivo Orešnik, za predsednika zbora združenega dela Drago Ružič, za novega predsednika zbora krajevnih skupnosti pa je predlagan Avgust Farkaš z OŠ Beltinci. Dosedanjemu predsedniku Štefanu Antolinu je namreč pretekel že drugi mandat. Na listi možnih kandidatov za funkcije v interesnih skupnostih je veliko kandidatov, ki so že doslej opravljali te naloge, nekaj pa je tudi novih. Za najpomembnejše — predsednike posameznih skupščin — pa so naslednji kandidati: za izobraževalno skupnost Karel Makovecki, za zdravstveno skupnost Anton Camplin, socialno skrbstvo bo še naprej vodila Katica Vinčec, otroško varstvo pa Stanko Sraka. Za predsednika skupščine raziskovalne dejavnosti je evidentiran Andrej Janc, kulturne skupnosti Marjan Čenar, novi predsednik skupščine teles-nokulturne skupnosti pa naj bi namesto Milana Bratkoviča, ki je zaposlen v drugi občini, postal Jože Horvat iz Beltinec. Na čelu skupščine skupnosti za zaposlovanje naj bi bil Aleksander Krpič, sisa za socialno varstvo pa Jože Matjašec. Sprememba je tudi pri sisu za stanovanjsko gospodarstvo, kjer je za novega predsednika skupščine evidentiran Dane Katalinič iz Bakovec (doslej Janez Ciman). Za predsednika zbora delegatov skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je predlagan Koloman Podlesek, za novega predsednika skupščine medobčinske zdravstvene skupnosti pa namesto Evgena Horvata Ludvik Gumilar iz DO Mura. Milan Jerše 'PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA--------------------------- SKLICUJEJO 20. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA 20. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 20. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Seje bodo v četrtek, dne 10. marca 1988, ob 8. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine Murska Sobota. Predsedniki zborov predlagajo naslednji dnevni red: 1. izvolitev in poročila verifikacijskih komisij, 2. potrditev zapisa skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 11. februarja 1988, 3. informacija o delu slovenske delegacije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ in pregled vprašanj, ki jih bo Zvezni zbor obravnaval v letu 1988, 4. predlog programa dela Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine M. Sobota za leto 1988, 5. periodični delovni načrt Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora za II. trimesečje 1988, 6. spremembe in dopolnitve družbenega dogovora o ustanovitvi Skupnosti pomurskih občin, 7. spremembe in dopolnitve Statuta Skupnosti pomurskih občin, 8. poročilo o delu sklada stavbnih zemljišč v letu 1987 in program za leto 1988, s finančnim poročilom, 9. predlog razdelitve sredstev občinskega proračuna za funkcio- nalno dejavnost krajevnih skupnosti občine M. Sobota v letu 1988 (točko obravnava samo Zbor krajevnih skupnosti), 10. poročilo o razdelitvi sredstev, namenjenih za dopolnilne programe krajevnih skupnosti v občini M. Sobota za leto 1987, 11. delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja, 12. predlogi, sklepi, mnenja in obvestila. Delegati DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali 2., 3., 4., 5., 6., 7., 11. in 12. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda. Gradivo za obravnavo 2., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij, delovnim skupnostim, ki vršijo funkcijo delegacije ter delegatom Družbenopolitičnega zbora. Uvodna obrazložitev k 3. točki dnevnega reda bo podana na seji. Predlog programa dela zborov občinske skupščine za leto 1988 (4. točka dnevnega reda) bo obravnavan v enakem besedilu kot osnutek, ki je bil objavljen v Delegatskem vestniku št. 1, dne 28. januarja 1988. vanja, je mogoče zapisati, da bodo jubileja označevale predvsem želje v zvezi s tema dvema problemoma. Pri prvem (sofinanciranje) je narejenega sicer nekaj več kot pri drugem (prostori), vendar je še vedno precej dolga pot do sistemskih rešitev. Tačas je sofinanciranje ustanoviteljev namreč vse preveč stihijsko, poslovanje Zavoda pa temu primemo preveč odvisno od sprotnih dogovorov v vsaki občini regije posebej. Na skupščini so kot eno primernih rešitev omenjali enotno prispevno stopnjo ali kakšno drugo sistemsko obliko. Zdajšnje razmere so nevzdržne ne le zaradi tega, ker je finančno poslovanje Zavoda ves čas negotovo in pod vprašajem, ampak tudi zato, ker posredno trpi uredniška politika, to pa je hkrati tudi izvajanje programskih zasnov, kakovost obveščanja pomurske javnosti. Prostori so prav tako poglavje zase, saj se o primerni rešitvi govori že vrsto let, vendar je žal doslej ves čas ostalo bolj ali manj pri besedah, obljubah. Tudi na tej skupščini do konkretnega do ŠE VEDNO AKTUALEN POZIV Vsi v sindikate ! V občini Murska Sobota je pri zasebnih obrtnikih zaposlenih že 950 delavcev. Številka je spodbudna, saj dokazuje, da se je obseg dela v posameznih obratovalnicah povečal. Možnosti seveda še niso izrabljene. V skladu z določili tako imenovane kolektivne pogodbe so delavci v svojih obveznostih in pravicah izenačeni z delavci v združenem delu. Če kje delavec ali obrtnik ravna drugače, seveda krši pogodbo o delovnem razmerju. Medtem ko obrtnik ne more biti član sindikata, se delavci praviloma organizirajo v osnovno organizacijo delavcev pri zasebnikih. Imajo jih v vseh pomurskih občinah, imamo pa tudi primer, ko so delavci, zaposleni v večji zasebni obratovalnici, ustanovili lastno sindikalno organizacijo. V občini Murska Sobota doslej z vključevanjem delavcev v sindikat ne morejo biti zadovoljni, saj se mnogi še niso včlanili. In kdo naj jih zastopa, če ne sindikat? V osnovni organizaciji sindikata delavcev pri zasebnikih si zato prizadevajo, da bi se jim pridružilo kar največ delavcev. Sindikat namreč pomaga tudi pri reševanju stanovanjske problematike, dopolnilnem izobraževanju, možnosti so za delovanje v športu in rekreaciji (športne igre obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev), nikakor ne nazadnje pa je tu tudi pomoč pri organiziranju oddiha teh delavcev na morju ali v planinah. Nanizane možnosti še zdaleč niso vse, zato se kaže odzvati klicu družbenopolitične organizacije delavskega razreda — sindikatu — še zlasti zdaj, ko je v njem nekaj svežine v delovanju oziroma zavzemanju. - KAJ POČNEJO MLADI RADGONČANI Odprtje mladinskega kluba M.A.I.S.T.R. V soboto 27. februarja ob 21. uri bodo mladi Radgončani pripravili otvoritev mladinskega kluba z delovnim imenom M.A.I.S.T.R. (kar na| bi pomenilo mladinski alternativni izziv starim tradicijam Radgone, pomenov pa je seveda lahko več) v prostorih Kulturnega doma, kjer so začasno dobili mesto preko KL!D Svobode. Z razstavo svojih temper se bo predstavi! domačin Zlatko Jakovljevič, vse skupaj pa bo popestri! happening mladih pesnikov iz Trbovelj Zorana Tomšiča in Uroša Zupana, ki sta po lastni izjavi predstavnika posebne smeri transcedentalne poezije Novo vodstvo OO ZSMS Gornja Radgona, svojo organizacijo nekonvencionalno imenujejo GROOM, je bilo izvoljeno konec lanskega leta s programom, ki je bil javno predstavljen v decembrski številki mariborske Katedre. Spomladi imajo v načrtu pripraviti ekološko stojnico ob obletnici Černobila in rock koncert v mesecu mladosti, v juniju pa modno revijo drugačnega oblačenja, če naj omenimo samo večje akcije. Obenem naj bi s študenti Prleškega kluba uredili tudi marčevsko številko Vesele Prlekije. Morda najodmevnejša akcija »groomovcev« doslej pa je bila javna podpora štrajkajočim v ljutomerskem Tehnostroju. Predsednik GROOMA Sandi Vogrinec je potožil, da bi za vse te akcije potrebovali veliko več denarja, zato računajo na konkretnejšo podporo KS OK ZSMS, pa tudi morda IS občine ta posameznih podjetij, saj njihovo načrtovano delo nedvomno pomeni velik prispevek k bogatejšemu življenju mesta. Tudi večji prostor, ki bi bil zares njihov, bi jim prišel še kako prav. Boris Jaušovec govora sicer ni prišlo (to bi bilo navsezadnje tudi iluzorno pričakovati), vendar so se zmenili vsaj to, da bodo pri frontni organizaciji končno imenovali posebni odbor, ki bo konkretno odgovoren za iskanje primernih prostorov. Doslej je sicer nekaj dogovorov že bilo, vendar seje zatikalo zavoljo premalo denarja, ki bi omogočal na primer novogradnjo. V zadnjem delu seje so razpravljali še o predlogu za novega direktorja in glavnega urednika Zavoda. Štefan Dravec, ki je doslej opravljal ti pomembni funkciji, namreč odhaja na novo delovno mesto, in sicer na medobčinsko gospodarsko zbornico za Pomurje. Po evidentiranju so ostali štirje kandidati, s katerimi so opravili razgovore — zdaj se je izkristalizira! predlog za Irmo Benko (ta ima podporo tudi v delovnem kolektivu), dosedanjo odgovorno urednico slovenskega radia. Postopek imenovanja novega glavnega urednika in direktorja Zavoda se nadaljuje. Bojan Peček ANALIZA VOLILNO-PRO-GRAMSKIH SEJ OO ZK V RADGONSKI OBČINI Močno skrčene vrste Decembra prejšnje leto in v začetku letošnjega leta so v večini osnovnih organizacij Zveze komunistov v občini Gornja Radgona izvedli programsko-volilne seje. Čeprav so priprave nanje potekale že vse od marca prejšnje leto, pa je do dogovorjenega roka — 31. decembra 1987 — opravilo seje le 25 od skupno 45 osnovnih organizacij ZK. Večine sej sta se udeležila sekretar in izvršni sekretar Občinskega komiteja ZK Gornja Radgona. Do sedaj še niso imeli takih kadrovskih težav v vrstah Zveze komunistov kot prav pri teh zadnjih volitvah, ugotavlja občinsko vodstvo ZK pri pregledu opravljenega dela. Nekatere osnovne organizacije imajo neugodno kadrovsko sestavo, kar je povzročalo težave pri izbiri novih funkcionarjev, v drugih pa je bila spet nepripravljenost prevzemanja funkcij oziroma dolžnosti sekretarja. Vsebinsko so bile seje v večini primerov dobro pripravljene, razprave pa zelo tehtne in aktualne. Analizirali so vlogo in delo osnovnih organizacij in članov Zveze komunistov ter ugotavljali, da je prevladovala neučinkovitost ZK ter da si v sedanjem družbenem zapletu ni našla ustreznega mesta v svojih okoljih. Poudarjali so izgubljanje ugleda ne le zaradi slabega delovanja Zveze komunistov, ampak tudi zaradi nerazumljivih dejanj vodilnih komunistov v CK ZKJ in drugih na vodilnih mestih. Sprejete odločitve se ne uresničujejo, »mali komunisti« pa nimajo nobenega vpliva in moči, s katerima bi spremenili razmere. Prav tako pa so po drugi strani ugotavljali, da teh istih komunistov ni čutiti v samoupravnih organih, na zborih delavcev in drugod, da vse pogosteje samo kritiziramo, ne storimo pa nič, da bi se razmere spremenile. Članstvo osnovnih organizacij ZK se je močno zmanjšalo, v večini primerov pa je vzrok izstop iz vrst ZK. Kot najpogostejše vzroke so navajali preveliko razliko med sprejetimi sklepi in usmeritvami ter resničnim položajem in prakso, previsoko članarino, nemoč pri spreminjanju razmer, naraščanje socialnih razlik, očitke komunistom s strani delavcev, da so samo oni krivi za nastalo krizo, ter osebni razlogi. Ena od ugotovitev na razpravah osnovnih organizacij ZK je tudi, da se organizacija Zveze komunistov v radgonski občini močno stara, kar je zelo skrb zbujajoče. Le redko sprejmejo v osnovnih organizacijah novega člana, povsem pa se je opustilo načrtno delo s tistimi, ki bi bili primerni za vstop v Zvezo komunistov. Bernarda Peček STRAN 4 VESTNIK, 25. FEBRUARJA 1988 V Pomurju obiskuje osnovne šole (tudi s prilagojenim programom) okrog 15.170 učencev. V tem šolskem letu jih uči in vzgaja blizu 1,000 učiteljev. V kakšnem položaju pa je to naše osnovno šolstvo? To je bilo osrednje vprašanje, ki smo si ga zastavili ob pripravljanju današnje teme. Sicer pa nas je nekoliko podrobneje zanimalo, ali lahko kljub jokanju in stokanju zaradi pomanjkanja denarja govorimo in pišemo o novih pridobitvah, kako je z izvajanjem zagotovljenega (nacionalnega, slovenskega) in dopolnilnega (dodatnega) programa, kakšne so prostorske in kadrovske razmere v osnovnem šolstvu, pa tudi o nagrajevanju pedagoških delavcev in še nekaterih drugih šolskih >zadevah< je tekla beseda. Ugotovitve naših sogovornikov so še kar spodbudne, čeprav obstajajo tudi problemi, težave... Za enako delo enako plačilo V občini Gornja Radgona seje število šoloobveznih otrok ustalilo pri približno 2.600. V tem šolskem letu so oblikovali 115 oddelkov (razredov) in 14 oddelkov osnovne šole s prilagojenim učnim programom. »V tem srednjeročnem obdobju smo si v osnovnem šolstvu naše občine zadali tri osrednje naloge: to je zgraditev novih prostorov osnovne šole Videm ob Ščavnici, obnovo osnovne šole Stogovci z razširitvijo prostorov (nadgradnja) in dograditev manjkajočih šolskih prostorov v Apačah. Pri videmski šoli so dela že v polnem teku in so finančno pokrita, če upoštevamo tudi republiška solidarnostna sredstva, ki bodo znašala 37 odstotkov od celotne naložbe. Žal pa jih bomo dobili šele leta 1990. Prizadevali pa si bomo, da bi dobili prej vsaj del sredstev (avans). Ustavitev del bi namreč prinesla dodatne probleme in podražitve. Upamo torej, da bomo do 1. septembra letos s to naložbo končali in da bodo tako otroci iz kar 27 krajev tega šolskega okoliša naposled imeli primerne prostore (in dovolj) za učno-vzgojno delo. Še letos bi morala steči dela tudi v Stogovcih, kjer je nujno potrebno izolirati skoraj 180 let stare zidove, dolgoročneje gledano pa nas tamkaj čaka še nadgradnja. V referendumskem programu imamo predvideno tudi gradnjo 2. faze šole v Apačah. Vprašanje pa je, ali bomo imeli za vse predvidene naložbe dovolj sredstev. In če izvzamemo podružnično šolo na Stari Gori, imajo omenjene osemlet- Tudi prizidek pri Osnovni šoli Videm ob Ščavnici bo stal kar precej, predvidoma okrog 1,400.000,— dinarjev. V njem pa bodo pridobili kuhinjo z jedilnico (tudi večnamenski prostor), 8 učilnic za predmetni pouk, knjižnico, zbornico in še druge manjkajoče prostore. ke trenutno najslabše prostorske razmere v občini,« nam je dejal strokovni delavec občinske izobraževalne skupnosti v Gornji Radgoni, Dušan Zagorc. Z izvajanjem zagotovljenega programa sicer nimajo večjih težav, tudi zato ne, ker je v šolah zelo ugodna kadrovska sestava. Le 8 učiteljev nima ustrezne izobrazbe. V ta del programa pa je zajeta tudi celodnevna osnovna šola. Le-to ima 24 oddelkov (od 1. do 4. razreda na OŠ Gornja Radgona in Radenci). Ker to predstavlja več kot 10 odstotkov populacije, morajo v okviru občinske izobraževalne skupnosti sami financirati 13 oddelkov COŠ. To pa predstavlja kar precejšnje breme. Vendar ugotavljajo, da bi bila prenagljena odločitev, če bi to obliko vzgojno-izobraževalnega dela ukinjali. Sredstva pa močno krojijo tudi izvajanje dopolnilnih dejavnosti šole (program B). Kljub vsemu imajo na vseh šolah oddelke podaljšanega bivanja, na nekaterih tudi po dva, organizirajo šolo v naravi, izvajajo glasbeni pouk, fakultativni pouk računalništva na OŠ Gornja Radgona, štipendirajo bodoči kader in odvajajo sredstva še za druge namene. Obstaja dobro razmišljanje, da bi za pouk računalništva kazalo imeti posebnega strokovnjaka za to področje. Veliko pa šolski kolektivi postorijo tudi sami v okviru pionirskih šolskih zadrug. Posebno uspešni sta v Apačah in pri Vidmu ob Ščavnici. V radgonski občini radi omenjajo tudi to, da so uspeli pred leti sprejeti enoten sistem nagrajevanja pedagoških delavcev za vse šole. Vsak učitelj dobi torej za enako delo enako plačilo, ne glede na to, na kateri šoli je v službi. . . »Prizadevamo si tudi, da bi pri nagrajevanju sli v korak z gospodarstvom da torej ne bi zaostajali. Mislim, da nam to še kar uspeva, čeprav smo včasih za mesec, dva ali tri zadaj, vendar skušamo potem td razliko nadoknaditi.« Kdaj merilo program, ne pa oddelek? Od 3015 osnovnošolcev v lendavski občini jih 1360 obiskuje dvojezični pouk. Sicer pa je število učencev v tem srednjeročnem obdobju v porastu. Obstoječe prostorske razmere omogočajo, da ima 6_šol enoizmenski pouk, dvoizmenski pa je še vedno v Turnišču, Crenšov-cih ter delno v Odrancih in na podružnični šoli v Gaberju. Osnovnošolska mreža je že precej časa nespremenjena. , . . . V lendavski občini so si v tem srednjeročnem obdobju zadah kar smele načrte za razširitev šolskih prostorov, za kar zbirajo sredstva tudi z občinskim samoprispevkom (tako je tudi v drugih treh pomurskih občinah). Vendar je cena gradnje postala tako visoka, da se uresničitev tega programa vedno bolj oddaljuje. Kljub vsemu pa bo turniška osemletka dobila manjkajoče pro.store, saj prizidek že stoji. »Za izvajanje zagotovljenega programa imajo sole v glavnem urejene osnovne učne prostore, ki pa so dokaj ustesnjem v Turnišču in Crenšovcih. Močno oteženo pa je izvajanje pouka telesne vzgoje, posebno pozimi, ker večina šol nima telovadnic (Genterovci, Turnišče, Kobilje, Dobrovnik, Črenšovci, Bistrica). Nekatere sole so tudi brez ustrezno opremljenih učilnic za tehnični, gospodinjski pouk idr. Tudi knjižnica nima povsod svojega prostora; in celo za učiteljsko zbornico v dveh primerih uporabljajo hodnik. S prenovo osnovne šole je zagotovljeni program dobil boljšo kakovost (problemska zasnova pouka, povezava vsebin, sodobnejše oblike in metode dela, diferenciacija, poudarek na temeljnih vsebinah ...). Premalo pa je še dodatnega pouka in bolj bo treba postaviti v ospredje tudi vlogo oddelčnih skupnosti ter v njih učenca kot subjekta. V lendavski občini je v celodnevno šolo zajetih 10,5 odstotka učencev (na Kobilju in Srednji Bistrici). Posebno na Bistrici je za takšno obliko vzgojno-izobraževalnega dela prostorska stiska. Celodne- OSNOVNO SOLSTVO NA PREPIHU vna osnovna šola namreč zahteva dodatne prostore za usmerjeni prosti čas, samostojno učenje itd. Iz srednjeročnih programov sledi, da COŠ ne bomo širili, dokler povsod v ostalih šolah ne zagotovimo razmer za enoizmenski pouk, torej vsaj približno enake delovne razmere učencev in učiteljev.« S temi dejstvi nas je seznanila pedagoški vodja in namestnica ravnatelja Vzgojno-izobraževalnega zavoda Lendava Anica Dražni-kova, ki je tudi menila, da bi moralo združeno delo zaradi lastnega interesa bolj spremljati zanimanje in sposobnosti učencev ter jih motivirati za svoje bodoče kadre. Osnovna šola namreč ob upoštevanju in vnašanju vsebin iz okolja kadrovsko, strokovno in finančno ne zmore zadovoljevati vedoželjnosti in interesov učencev. Zato si v šolah težko utirajo pot fakultativni pouk, razni tečaji, proizvodno-tehnične, po- V lendavski občini bo največja naložba v osnovno šolstvo prizidek in obnova stare šole v Turnišču, za kar bodo odšteli okrog 800 milijonov dinarjev. V prizidku bodo uredili 10 učilnic, večnamenski prostor in kuhinjo. Potrebno pa bo zgraditi še telovadnico. ljudnoznanstvene, raziskovalne in druge dejavnosti. Na vseh šolah pa so uspeli organizirati oddelke podaljšanega bivanja, ki jih obiskuje okrog 14 odstotkov učencev. Potrebe in želje staršev za to obliko dela so še večje, vendar jih omejujejo finančne in prostorske zmogljivosti. V lendavski občini poučuje z neustrezno izobrazbo 26 učiteljev (11,5 %). Nestrokovno sta največ zasedena glasbeni pouk in tehnična vzgoja. Interes za študij na kadrovskih šolah pa ni zadosten, čeprav je OIS samo v tem šolskem letu razpisala 18 štipendij. »Poleg sprotnega usklajevanja OD v šolstvu se bomo zavzemali tudi za drugačno delitev sredstev v svobodni menjavi, tako da bo merilo za vrednotenje program dela šole, in ne oddelek. Do teh sprememb bo moralo priti čim prej, in to najprej v republiški izobraževalni skupnosti.« Lepo zapisano, slabo uresničeno »Programi za to srednjeročno obdobje so bili lepo napisani — tudi upali smo, da jih bomo lahko uresničili, vendar pa ostajajo nekatere naloge neuresničene. Tako smo se dogovorili, da bomo v občinski izobraževalni skupnosti Ljutomer sofinancirali knjižničarstvo in organizirali šolsko svetovalno službo, vendar je to ostalo zapisano le na papirju. Pa še marsikaterih drugih nalog iz tako imenovanega dodatnega programa doslej nismo uspeli uresničiti. Tako imamo dopolnilnega programa samo okrog 14 odstotkov. V kakšni razviti občini je to razmerje 60:40. Naši osnovnošolci so zaradi tega za marsikaj prikrajšam,« med drugim ugotavlja strokovna delavka na OIS Ljutomer Martina Domanjko. Razvoj šolstva v občini pa kljub vsemu ni zastal. Tako so dogra-j ' manjkajoče šolske prostore v Cezanjevcih, sedaj pa končujejo z deli (iz amortizacijskih sredstev) pri obnovi šole v Stročji vasi. Na podoben način nameravajo obnoviti tudi šolo v Bučkovcih. Še letos pa je predviden tudi začetek gradnje telovadnice pri Osnovni šoli Ivan Cankar Ljutomer. Vse šole so uspeli opremiti z računalniki.in opremo za tehnični pouk. V ljutomerski občini pa so vložili okrog 300 milijonov dinarjev za dograditev Osnovne šole Cezanjevci, kjer imajo naposled telovadnico, učilnico za tehnični pouk in primerno kuhinjo z jedilnico. Zvedeli smo tudi, da nameravajo v ljutomerski občini ustanoviti (ce bo šlo, še letos) skupnost osnovnih šol, ki pa ne bi delovala kot kakšen zavod, temveč neke vrste samoupravni organ za dogovarjanje, sprejemanje določenih opredelitev, usmeritev ipd. Ta skupnost naj bi predvsem pripomogla, da bi dosegli poenotenje pri nagrajevanju prosvetnih delavcev, ker so sedaj od šole do šole prevelike razlike, sicer pa bi se tu dogovarjali o marsikaterem praktičnem vprašanju, recimo o kadrovski izmenjavi ipd. V aktivu ravnateljev jim to namreč ne uspeva, ker je to bolj posvetovalni organ, ne pa mesto za odločanje. V zvezi s celodnevno osnovno šolo pa tudi v ljutomerski občini ne razmišljajo o morebitni razširitvi. „ »Ob načrtovanj'u je to lepo zgledalo in res bi bilo dobro imeti takšno obliko vzgojnoizobraževalnega dela, toda kaj, ko je veliko dražja, sredstev pa ni dovolj. Zaenkrat ga še nimamo v Bučkovcih, kjer pa je problem zaradi dvoizmenskega pouka. Glavni problem pa je, kako zagotoviti dovolj sredstev za osebne dohodke v šolstvu, kako doseči likvidnost, ki nas spremlja že skoraj deset mesecev.« Na zadnji skupščini občinske izobraževalne skupnosti so zato sprejeli usmeritev, naj si šole poskušajo pridobiti več sredstev tudi s svobodno menjavo dela z gospodarstvom. Nekaj primerov je že uspešnih. Tako Osnovna šola Bučkovci dokaj uspešno sodeluje z Gradisom iz Maribora, ki ji med drugim daje svoj počitniški dom za šolo v naravi. Več posluha za šole pa naj bi pokazale tudi krajevne skupnosti, tako da bi, denimo, le-te imele na skrbi izvajanje fakultativnega pouka računalništva in tistih dejavnosti, kjer v šolah zanje ni primerno usposobljenih mentorjev. Ce nekoliko podrobneje pogledamo v >osebno izkaznico: osnovnega šolstva v Pomurju, nam so jo pokazali na Organizacijski enoti Zavoda za šolstvo SRS v Murski Soboti, med drugim lahko vidimo, da imamo 39 popolnih osemletk in 4 osemletke s prilagojenim učnim programom, da jih obiskuje skupaj okrog 15.710 učenčev, da je to okrog 710 oddelkov ali razredov, da v njih poučuje blizu 1.000pedagoških delavcev, da se pouk odvija tudi v 21 podružničnih šolah, da so celodnevne šole v Kobilju, Srednji Bistrici, na Safarskem, v Beltincih, Gornjih Petrovcih in na razredni s topnji (od I. do 4. razreda) v Gornji Radgoni in Radencih, da se je število teh šol po ukinitvi podružnice v Vučji vasi celo zmanjšalo ne pa povečalo, kot so bila predvidevanja ob uvajanju COŠ in da se zmanjšuje tudi število šol nasploh (ukinjanje podružnic), kar je za vsak kraj velika izguba. V novih centralnih šolah pa je sicer zagotovljena večja kakovost vzgojno-izobraževalnega dela. In kako je z osebnimi dohodki učiteljev? Skoraj iz meseca v mesec jih spreminjajo, usklajujejo. V januarju pa je bilo tako: v občim Gornja Radgona je prejel učitelj začetnik okrog 425 tisoč dinarjev, v lendavski občini 385.950 dinarjev, v občini Ljutomer 425.220 dinarjev in v soboški občini 400.250 dinarjev. Decembra je bilo to razmerje drugačno in se bo najbrž spet spremenilo za februar. Seveda je potrebno k tem osnovam prišteti še dodatke za minulo delo in druge dodatke, ki jih v posameznih občinah različno priznavajo, na dvojezičnem območju pa še 25-odstotni dodatek za dvojezični pouk. Večina učiteljev trenutno torej zasluži okrog 450 tisoč dinarjev. - COŠ za polovico dražja Po mnenju Daneta Kataliniča, strokovnega sodelavca občinske izobraževalne skupnosti Murska Sobota, so najpomembnejše pridobitve v osnovnem šolstvu v tem srednjeročnem obdobju naslednje: uspešno izvajanje in usklajevanje vrednosti programov in nalog v osnovnem šolstvu, uresničevanje programa življenje in dela osnovnih sol v povezovanju s krajevnimi skupnostmi, obnavljanje učne tehnologije, sprotno vzdrževanje šolskih objektov,uvedba fakultativnega pouka računalništva in angleškega jezika, nabava učne opreme in računalnikov, zgraditev osnovne šole s prilagojenim učnim programom 1 rekmurske brigade Murska Sobota in nova telovadnica pri OŠ Edvard Kardelj v Murski Soboti, ki jo pravkar končujejo. Pravzaprav je pouk telesne vzgoje že lahko stekel v njej. Nova telovadnica v Murski Soboti je skorajda že nared. To je v tem srednjeročnem obdobju tudi največja naložba v pomurskem osnovnem solstvu. Znašala bo namreč blizu 1,600.000,— dinarjev. Telovadnica ki meri okrog 2.380 kvadratnih metrov bo namenjena tudi športnim dejavnostim v mestu in okolici. (Foto: N. J.) Prostorska stiska pa je sedaj največja na osnovnih šolah v Bakov-cih, Bogojini, Kuzmi, Fokovcih, Šalovcih in šoli Karel Destovnik-Kajuh v Murski Soboti. Prav na teh šolah je izvajanje učno-vzgojnega programa v skladu z normativi in standardi ovirano. Zagotovljeni program sicer povsod uresničujejo v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih temeljih planov občinske izobraževalne skupnosti za to srednjeročno obdobje, dopolnilni program pa doživlja spremembe predvsem zagotavljajo manj sredstev. Tako so morali ukiniti 15-od-stotni dodatek za oddelke podaljšanega bivanja učencev in znižati dodatek za oddelke celodnevne osnovne šole s 25 na 15 odstotkov, poleg tega pa so ukinili dodatek za varstvo vozačev. Če so bile to res prave notranje rezerve, bi težko rekli, toda nekaj je bilo treba nujno skrčiti. Na bolje pa so uspeli organizirati šolsko svetovalno službo. »Po strokovni plati ugotavljamo, daje zelo težko ločevati pomen zagotovljenega in dopolnilnega programa. Žal je obseg slednjega odvisen od materialnih možnosti posamezne občine. Tako tudi ugotavljamo, da izvajanje fakultativnega pouka zaradi pomanjkanja sredstev še vedno ni zaživelo v množičnejšem obsegu in da smo obstali pri razvijanju celodnevne osnovne šole. Materialni stroški so za to obliko dela so večji za okrog 50 odstotkov.« Dokaj ugodna pa je kadrovska sestava na osnovnih šolah v občini Murska Sobota. Od 380 učiteljev jih nima ustrezne izobrazbe le 13. Žal pa je slika manj ugodna, če ugotavljamo strokovno zasedenost po predmetnih skupinah. Potem vidimo, da predvsem likovno vzgojo, gospodinjstvo, glasbeno vzgojo in družbeno-moralno vzgojo poučujejo učitelji, ki za to delo niso primerno usposobljeni. To so učne ure, ki jih pač morajo »krpati < zaradi polne obveznosti. Drugače bi sicer bilo, če bi šole dosegle večje kadrovsko sodelovanje. Občinska izobraževalna skupnost pa je v zadnjih dveh letih razpisala kar 45 kadrovskih štipendij na VIL zahtevnostni stopnji. Žal so se, kot v drugih, pomurskih občinskih izobraževalnih skupnostih, v zadnjem času tudi v občini Murska Sobota neprestano ukvarjali z vprašanjem osebnih dohodkov v osnovnem šolstvu — da bi sledili gospodarstvu. Premiki so bili doseženi, vendar takšno »početje* jemlje moči in čas za vsebinska vprašanja vzgojno-izobraževalnega sistema. JOŽE GkAJ VESTNIK, 25. FEBRUARJA 1988 STRAN 5 LIV, tozd Oprema, Rogašovci Kako do strokovnjakov? Na prvi pogied tovarnici v gorički vasi sploh ne bi smelo-nič manjkati: relativno majhno število zaposlenih (okrog 120), sposobno in ambiciozno vodstvo, prilagodljiva proizvodnja in (spet relativno) dobre plače. A to je zgolj površna ocena — kajti če dodamo k temu še, da je tozd v Jugoslaviji, da se ukvarja s ko-vinsko-predelovalno industrijo, da na njegovo vsakodnevno poslovanje vplivajo (običajno neugodni) posegi politike, je slika o težavah rogašovskega Liva jasnejša'. Danes praktično ni ozda, ki ne bi imel nobenih težav in nobenega vodstva, ki bi bilo zadovoljno s statusom, ki jim ga namenja zvezna administracija. Poukrepne razmere v Livu so skoraj zrcalne vsem ozdom, ki so jim cene zamrznili, vhodne surovine pa podražili, v nekaterih primerih tudi za 100 odstotkov. Tu so še obvezne mahinacije, ki so jim v Jugoslaviji zadnje čase, kot kaže, ni mogoče ogniti, raznorazna izsiljevanja in sive cene, ki veljajo na jugoslovanskem trgu (če je to sploh še trg) Ena rešilnih paličic pomurskih kovinarjev, ki jih niti ni tako ma Prizor iz proizvodnje v tozdu Oprema Rogašovci. Vse manj bi se radi ukvarjali s klasično, okostenelo in zastarelo izdelavo, zato uvajajo sodobnejšo opremo, tudi računalniško vodeno tehnologijo. Bodo rezultati poslovanja takrat boljši? foto: N. Juhnov lo, pa so zato vsak zase v zadnjih časih vse manj uspešni, je združevanje, skupni projekti oziroma izdelki. Način dela, ki je na Zahodu oziroma v razvitejšem svetu že utečen, zahteva pa zrelost in poslovnost. Tovarniški plotovi in interesi, ki se tamkaj končajo, morajo namreč izgubiti pomen, oziroma izginiti iz zavesti vodilnih v vsaki organizaciji posebej. V začetku Liv sicer v pomursko kovinarsko druščino ni bil posebej vabljen, zdaj pa vendarle kaže, da bodo sodelovali pri skupnem projektu. Tudi v Rogašov-cih so namreč mnenja, da je drobitev kadrov v tako slabo razviti regiji neumestna, zato je združevanje, ki temelji na gospodarski računici vsakega, lahko samo koristno. Čeprav jim časi niso kdoveka-ko naklonjeni, so se v Livu odločili tudi za precejšnjo naložbo — 960 milijonov bodo namreč namenili vlaganju v numerično krmiljene stroje za rezkanje in struženje (t.i. stružnice CNC), posodobili bodo informacijski sistem, saj bo imela vsaka služba računalnik, naložba pa predvideva tudi vlaganje v sposobnejše ka- PETROLEJ IZ INE NAFTE Naše bralce smo že obvestili o tem, da se V Ini Nafti Lendava pripravljajo na izdelavo nekaterih novih derivatov nafte, da bi lahko bolje ovrednotili predelavo in s tem izboljšali gmotni položaj delovne organizacije, le-ta je postal zelo slab, potem ko so se odpovedali gradnji nove rafinerije. Konec tega meseca naj bi v lendavski rafineriji začeli izdelovati nekatere malolitražne izdelke za naše tržišče. Sredstvo za zboljšanje viskoznosti, lendapet, dre. Denar za novo, sodobnejšo tehnologijo, so prispevali Ljubljanska banka — Temeljna pomurska banka, ki jim je dala posojilo, v naložbi pa (vsak po svojih interesih) sodelujejo še soboški Potrošnik, Metalka in dva tozda matične delovne organizacije v Postojni. Nova tehnologija je temelj za razvoj Liva, saj želijo spremeniti proizvodni program — tako imenovano prestrukturiranje proizvodnje pa je gotovo veliko lažje na besedni kot dejanski ravni. Kajti razmere na ju-gotrgu so trenutno take, da izdelkov, ki vsebujejo več znanja, so sodobnejši in kakovostnejši, enostavno ni mogoče prodati. Tudi zato je ena temeljnih usmeritev tozda drastično povečanje izvoza, ki je doslej zgolj simboličen. Večino opreme pričakujejo že v drugem četrtletju, razen enega stroja, ki ga bodo dobili konec leta. Učinke nove naložbe pričakujejo šele v naslednjih letih, posebej v 90., ker gre nedvomno za velik zalogaj, sodobno tehnologijo, ki jo je šele potrebno obvladati in dodobra spoznati — nato bodo dosegli tudi oprijemljive rezultate. Vse to (doseganje boljših rezultatov z novo opremo) zahteva veliko znanja, ki ga, resnici na ljubo, v tem trenutku Livu manjka. Zato se trudijo, da bi v svoje vrste pritegnili čimveč strokovnjakov, predvsem strojnikov. En način je štipendiranje, drugi pa so gotovo plače. Povprečje v januarju je bilo dobro — 380 tisočakov. Vendar pa je razlika med npr. nekvalificiranim delavcem in strokovnjakom s fakultetno izobrazbo verjetno premajhna, kar slednjih posebej ne spodbuja. Dejstvo, da je tovarna na vasi, je tudi eden od elementov, ki ne privablja posebej. Pa vendar vse to ne bi smelo biti ovira pri novem zaposlovanju — kajti sodobna tehnologija in velike ambicije (pravijo, da so zdaj celo bolj ambiciozni, kot pa imajo znanja in izkušenj) so gotovo izziv za vsakega strokovnjaka, ki razmišlja inventivno in mu ni vseeno, koliko bo dal družbi, ki ga je šolala. Pred Livom je torej boljša prihodnost. To sami poudarjajo. A obstaja »če«. Trikrat lahko ugibate, koliko lahko nanj vplivajo sami! Bojan Peček je ogljikovodikovo topilo, ki preprečuje kristalizacijo parafina v gorivih pb nizkih temperaturah, tega se bodo najbolj razveselili vozniki tovornjakov. Poleg tega bo stekla tudi izdelava nekaterih drugih derivatov, ki jih bo. mogoče dobiti v manjših količinah. Gre predvsem za bencin za gospodinjstvo, za odstranjevanje oljnih madežev mineralnega in rastlinskega izvora in čiščenje mastnih predmetov, razredčilo za oljne barve za doseganje naj- Vodarji trdijo, da niso »zaspali« V ospredju seje izvršnega sveta v Murski Soboti je bilo poročilo tozda Vodnogospodarske enote Mura in Območne vodne skupnosti Mura o poplavah med 4. in 7. avgustom lanskega leta in opravljenih aktivnostih. Sestanka se je udeležil tudi direktor Vodnogospodarskega podjetja Maribor, Valentin Breznik, in je uvodoma podal nekatera pojasnila k strokovnim ugotovitvam in predlogom aktivnosti za izboljšanje stanja službe obrambe pred poplavami. Gre za vrsto kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, s katerimi naj bi v prihodnje preprečili nevarnost pred tovrstnimi naravnimi nesrečami. V oceni so zapisali, da je predor v nasipu razbremenilnika Leda-va—Mura v Murski Soboti, ki je lansko poletje močno vzburil javnost, nastal zaradi notranje erozije nasipa. Zaradi nezadostne aktivnosti pri izvajanju nalog iz načrta obrambe pred poplavami na drugem sektorju v soboški občini pa se po ugotovit- NAMESTO PROVIZORIČNIH STANOVANJ SODOBEN OBJEKT — Na Razlagovi ulici v Murski Soboti, ki je znana po dotrajanih provizoričnih stanovanjih, nastaja prvi izmed sodobnih objektov. Delavci SGP Pomurje naj bi že do 8. marca končali z deli, medtem pa so že angažirali pleskarje in parketarje. 28-stanovanjski objekt bo nared za vselitev do začetka maja. Izhodiščna vrednost objekta, katerega investitor je samoupravna stanovanjska skupnost, je 820 milijonov dinarjev. Tekst: M. Jerše, foto: A. Abraham. Iskani stroji za Iskani stroji za pakiranje Ne izdelovalci, temveč uporabniki so se večkrat obrnili na predsednika organizacijskega odbora INPAKA 88 z željo, da bi dobili naslov posameznih izdelovalcev strojne opreme za pakiranje in izdelovanje embalaže. Le-ti so tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji skoraj nepovezani, njihovi proizvodni programi so uganka za druge, zato se na tržišču ne morejo uskladiti niti pravilno konkurirati. Preveč so torej anonimni, neznani, vsak prodaja po svojih poteh. Ker je junijski sejem embalaže hkrati tudi sejem opreme in strojev (kar ga ločuje od preostalih . sejmov embalaže), so se v sredo, 17. februarja, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zbrali predstavniki izdelovalcev strojne opreme. Dogovorili so se o udeležbi na sejmu ter pripravi strokovnih predavanj in predstavitev svojega dela. Rok za prijavo za udeležbo na sejemski razstavi je konec februarja, medtem ko se lahko na natečaj za jugoslovanskega Oskarja za embalažo prijavijo do 31, marca. bp primernejše viskoznosti, sredstva za razmaščevanje strojnih delov v delavnicah, sredstva za pranje v avtomobilskih delavnicah, namenjeno za pranje motornih delov, petrolej za razsvetljavo, ki se lahko uporablja tudi kot topilo, in destilirano vodo za akumulatorje, hladilne sisteme, likalnike. V drugi fazi pa bodo izdelovali še zaščitna premazna sredstva za les. Jani D. vah strokovnjakov ne zmanjšuje odgovornost Vodnogospodarske enote Mura. Ugotovljene pomanjkljivosti v delovanju doslej zgrajenih protipoplavnih objektov je treba čimprej odpraviti v organizacijskem in tehničnem smislu. V tej zvezi so sprejeti sanacijski ukrepi za zagotavljanje normalnih odtočnih razmer pri tekočih vodah od prvega do tretjega razreda, kar je upoštevano tudi v programu vodnogospodarske dejavnosti na vodnem območju Mure v letošnjem letu. In kateri so najpomembnejši kratkoročni ukrepi, ki so jih podprli tudi člani soboškega izvršnega sveta? Dopolnilo načrta obrambe pred poplavami z vključitvijo zaščite za izvajanje operativnih posegov je že izdelano, do konca marca pa morajo urediti mesto predrtja razbremenilnika Ledava—Mura v Murski Soboti, očistiti korito zemeljskih naplavin do mostu na Bakovski cesti ter urediti nasipe VSAKOLETNA PREDSTAVITEV VSEGA NOVEGA -KAKOVOST PRED KOLIČINO t Za boljšo organizacijo sejmov Radgonski kmetijsko-živilski sejem je prerasel okvire Pomurja, prav tako pri njegovi organizaciji ni zadosten amaterski pristop, ampak visoka profesionalnost in strokovnost. Zato so v začetku leta 1988 ustanovili programski svet za pripravo in izvedbo strokovnega programa sejma, ki se je na svoji prvi seji sestal v sredo, 17. februarja 1988, v prostorih Splošnega združenja kmetijstva in živilske industrije v Ljubljani. Osnovna ugotovitev navzočih, ki so se prvič sestali v taki sestavi, je, da je bil spremljajoči program strokovnih predavanj in okroglih miz v preteklih letih preveč natrpan, da .sejemsko »vzdušje« ni primerno za vsakršno predavanje, da je potrebno pri pripravi in izbiri posvetov misliti tako na strokovnjake kot na kmetovalce, večjo pozornost posvetiti društvom, stanovskim zvezam ... Predsednik novoustanovljenega programskega sveta je Jože Kavčič, ki je dejal: »Mi smo se v začetku tega leta dogovarjali o nadaljnjem razvoju kmetijsko-živilskega sejma. Ugotovili smo, da je sejem ves čas organsko rastel in dosegel kakovost, ki bi jo morali ves čas še izboljševati, prav tako pa ugotoviti njegove meje. Torej iz kvantitete preiti v kvaliteto in hkrati posvetiti pozornost njegovi komercialnosti. Zato bo moto letošnjega sejma Kakovost hrane — vir zdravja. Imenovali smo tudi odbore za posamezna področja, na primer za živinorejski del, za mehanizacijo, parado, posvete . .. Žal pa smo zaradi zvezne zakonodaje nemočni pri pridobivanju tujih razstavljalcev.« Bernarda Peček --POMEMBNA NALOŽBA------------------------- Javna skladišča v Murski Soboti V soboški občini so že nekaj let zapored tarnali, da navzlic potrebam in številnim pobudam niso uspeli poiskati nosilca skla-diščno-transportne dejavnosti. Končno pa so v drugi polovici lanskega leta našli skupni jezik z Blagovnotransportnim centrom iz Ljubljane, ki naj bi že letos v Murski Soboti zgradil sodobna javna skladišča. To je plod sodelovanja z zainteresiranimi partnerji in soboškim izvršnim svetom, kar bo omogočilo večje vključevanje domačih delovnih organizacij v obsežne posle. V prvi vrsti gre za pretok blaga, ki bo iz drugih krajev Jugoslavije prek občine Murska Sobota usmerjen v širši slovenski prostor oziroma v izvoz. V letošnjem letu načrtujejo, da bodo zgradili prvo fazo javnih 'skladišč z industrijskim tirom, ustreznimi parkirišči za tovorna vozila in poslovnimi prostori. Novi poslovno-transportni center, ki bo imel kar štiri tisoč kvadratnih metrov pokritih skladišč, veliko skladišče na prostem in prostore za špeditersko in transportno službo, bodo postavili ob Markišavski cesti v Murski Soboti, v neposredni bližini magistralne ceste proti Martjancem. Predračunska vrednost te velike naložbe znaša 2,5 milijarde di- razbremenilnika na osnovi študije. Letos je treba urediti tudi prostor, ki je poplavljen pri Pomurskem tisku, odtoke mestne kanalizacije v čistilno napravo, izdelati pravilnik o ravnanju z zapornicami na Ledavi v Murski Soboti in še vrsto drugega. Kot so opozorili v razpravi, je v gradivu precej takih nalog, ki bi jih morali opravljati sproti, hkrati pa je preveč študij, zato je bojazen, da problemov ne bodo uspeli pravočasno odpraviti. Območna vodna skupnost Mura mora bolj bedeti nad usklajenimi aktivnostmi, da se ne bi zopet pojavile pomanjkljivosti v organizacijskem pristopu. Sicer pa so se na seji soboškega izvršnega sveta dogovorili, da se z odgovornimi predstavniki vodnega gospodarstva znova dobijo v začetku aprila, ko bodo pregledali uresničitev kratkoročnih ukrepov in odgovornosti posameznih dejavnikov. Milan Jerše narjev. Ker bo delovna organizacija Petrol v bližini začela s pripravami na gradnjo skladišč za naftne derivate, se bodo tesneje Lendava: gmotne spodbude V četrtek je v Lendavi zasedala komisija republiškega izvršnega sveta za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja, ki ji je predsedoval Franc Razdevšek. Najprej so sprejeli pobudo Pomurcev oziroma občine Ljutomer, naj občine, ki so v tako imenovanem prehodnem obdobju iz nerazvitosti v razvitost, tega statusa ne bi izgubile že zdaj (in s tem ugodnosti pri naložbah), ampak šele ob koncu tega srednjeročnega obdobja (1990. leta). O tem bodo dokončno odločili delegati republiške skupščine. Tam naj bi tudi padla odločitev, ali se še naprej togo držati katastrskih razmejitev ali pa prisluhniti pobudam s terena, gre za to, da so investitorji na manj razvitih območjih deležni velikih ugodnosti; če pa gradijo na drugi strani »razmejitvene črte« (na razvitem območju), pa tega ni več, čeprav je gradnja na takem območju bolj gospodarna, na primer zaradi razvite infrastrukture. Poslej naj bi bili bolj življenjski. To pobudo je komisija sprejela in jo bo prenesla na republiški izvršni svet oziroma v skupščino. Na zasedanju v Lendavi so sprejeli sklep, da bodo iz sklada, s katerim razpolaga komisija za skladnejši regionalni razvoj, s 50 milijoni sofinancirali izdelavo projektne dokumentacije za obrat Ilirije Vedrog iz Ljubljane. Zgradili naj bi ga proti koncu leta v bližini tovarne Lek. Sklenili so že, da bodo povrnili 24 milijonov dinarjev za izdelavo načrtov za proizvodno halo Indipa v Lendavi. Ker ta čas še ni bilo nared vseh načrtov za hleve tozda Poljedelstvo in govedoreja, ki bodo pri Nedelici, je komisija odločila, da bi za zdaj prispevali 25 odstotkov od vrednosti projektov, tolikšen odstotek pa bodo še odobrili, ko bodo predložili vso potrebno dokumentacijo. š. S. Bodeča neža tudi za prodajalne? Bodeča neža tudi za prodajalne? V mnogočem je bila razprava na seji predsedstva občinske konference svetov potrošnikov v Murski Soboti vsebinsko bogata, saj je navrgla vrsto konkretnih pripomb in predlogov za izboljšanje stanja na tem, za slehernega občana pomembnem področju. Že ob opredeljevanju aktivnosti v marcu — mesecu potrošnikov so se zavzeli za vnovično poživitev dela potrošniških svetov v krajevnih skupnostih soboške občine, ki se ne morejo pohvaliti s kako posebno aktivnostjo. Ob 15. marcu-svetovnem dnevu potrošnikov, ko bo v Sarajevu organizirana akcijska konferenca na temo Trgovina in potrošnik, se je treba gotovo resneje zamisliti nad pomanjkljivostmi. Te se v prvi vrsti zrcalijo v odnosu do potrošnikov in obratno, sploh kulturi obnašanja, kakovosti trgovskih in drugih uslug, prilagodljivosti odpiralnega časa prodajaln in še v marsičem podobnem. V soboški občini menijo, da bi morali biti semenarne, knjigarne in servisi za popravilo gospodinjskih strojev odprti dlje časa kot doslej. Pri tem je treba proučiti vse posamezne primere in se povsod, kjer je možno, čimbolj prilagoditi potrebam občanov. Podobno velja za letni odpiralni čas prodajaln, ki naj bi bile odprte vsaj do 19. ure. In ker je navada železna srajca, kot radi pravimo, potem je to osnovno načelo treba upoštevati tudi v konkretni praksi. Na ugoden odmev je naletela tudi pobuda, po kateri bi urejenost trgovin in njihovo založenost sproti ocenjevali in jim pripeli t. i. bodečo nežo. To, da ne bi smeli ovirati konkurence med trgovskimi organizacijami, pa je že stara resnica. Hkrati pa bi morali tudi zasebnikom omogočiti, da svojo ponudbo popestrijo ne le na podeželju, ampak tudi v mestu. Ogreli so se tudi za uvedbo diskontnih prodajaln, ki naj bi omogočile nakup cenejšega blaga. In še nekaj besed o letošnjem programu predsedstva občinske konference svetov' potrošnikov soboške občine: skupaj z veletrgovino Potrošnik bodo aprila načrtovali priprave na naslednjo kurilno sezono, septembra načrtujejo obsežnejšo akcijo za oskrbo z ozimnico, mesečno pa naj bi ocenjevali posamezne prodajalne in dajali pobude za izboljšanje stanja, predvsem glede pestrosti izbire najrazličnejšega blaga. Milan Jerše povezali z .Javnimi skladišči, predvsem zaradi možnosti skupne uporabe industrijskega tira. M. Jerše STRAN 6 VESTNIK, 25. FEBRUARJA 1988 kmetijska panorama PROBLEMATIKA STEKLINE V SLOVENIJI Mlečni Po nekajkratnem medletnem usklajevanju so v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije zdaj dokončno uskladili rast pokojnin z rastjo nominalnih osebnih dohodkov v republiki v letu 1987. Po tej zadnji uskladitvi so se pokojnice povečale še za 6,76 odstotka, skupno pa so se tako povečale za 1213 odstotka, kar je toliko, kot so se lani povečali povprečni osebni dohodki na zaposlenega v republiki v primerjavi z letom 1986. Hkrati z dokončno uskladitvijo pokojnin za lansko leto pa je bila opravljena tudi prva medletna uskladitev pokojnin za letos. Dokončno usklajene pokojnine za leto 1987 so tako od 1. januarja višje za 30 odstotkov, višje pokojnine pa bodo dobili upokojenci skupaj z razliko za prva dva meseca z marčnimi pokojninami, to je 31. marca. Že 15. marca pa bodo dobili razliko od 1. januarja 1986, do katere so upravičeni zaradi dokončne uskladitve pokojnin. Naj zapišemo, da vse to velja tudi za kmečke upokojence, ki so bili zavarovani in so se upokojili po novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Povečala se je tudi starostna ali družinska pokojnina po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Ta je doslej znašala 70 tisoč dinarjev, od I. januarja letos pa bodo ti upokojenci prejemali 85.062 dinarjev (8 starih milijonov in pol), s tem, da bodo v marcu dobili tudi poračun razlike za januar in februar. Za 30 odstotkov pa bo od L januarja višja tudi preživnina, ki jo prejemajo kmetje po zakonu o preživninskem varstvu kmetov. L. Kovač SE NAPREJ BODO VZTRAJALI »Poiščite rajši koga drugega, saj je tu okrog več velikih kmetij,« se je nekaj časa otepal pogovora Jože Čontala, ko smo ga pred dnevi obiskali na njegovem domu v Pertoči. Na pobočju, nekoliko stran od glavne ceste, je njegova kmetija in tokrat nam ni bilo težko priti do nje. Jeseni so nekoliko navozili vaške poti z gramozom, pa tudi zima je letos cestam prizanesla. Vedno pa ni tako, in čeprav do Čontalove domačije vodita dve poti, je včasih s tovornjakom kar težko priti do dvorišča. Sicer pa namen našega obiska ni bil, da bi se pogovarjali o cestah in o drugih težavah, s katerimi se srečujejo ljudje v tem kraju, pa čeprav jih Jože dobro pozna; saj je vključen v vaško samoupravo. Obiskali smo ga, da bi nam zaupal svoje izkušnje s kmetovanjem, saj je svoj poklic zapisal kmetijstvu in o zaposlitvi zunaj kmetijstva ni nikoli razmišljal. Tudi takrat ne, ko so to panogo gospodarstva pestile najhujše krize in so mnogi drugi kmetje zmanjševali ali opuščali proizvodnjo. »Vedno moraš biti vztrajen in upati, da se bodo razmere izboljšale,« zatrjuje Jože, ki je svojo kmetijo preusmeril v živinorejo. 18 glav govedi je trenutno v hlevu, od tega nekaj krav, drugo pa pitanci. Ni se strogo specializiral samo v eno proizvodnjo, saj razmere pri nas tega ne dovoljujejo. Včasih je bolj donosno eno, drugič spet drugo in tako potem preliva dohodek in pokriva stroške. Kmet si ne more privoščiti, da bi ustvarjal izgubo, saj mu tega nihče ne prizna in ne pokrije. Še ne tako dolgo nazaj mleko ni imelo tako rekoč nobene cene, bili pa so časi, ko se tudi pitanci niso splačali. Zdaj se je položaj v govedoreji le nekoliko izboljšal in Jožetu ni žal, da je vztrajal. Tudi v najtežjih časih za živinorejo ni zmanjševal staleža, saj se je zavedal, da bi obnova trajala predolgo. Cene pitancev so zdaj nekoliko spodbudnč^še, še posebno tistih, ki jih pitajo za izvoz, pa tudi pri mleku se račun izide. Zal pa mnogi kmetje še vedno dvomijo o realnosti plačila, saj pravijo, da v mlekarnah ceno mleka zdaj uravnavajo z vsebnostjo tolšče, TURNIŠČE: cene pujskov Minuli četrtek, 18. februarja, so rejci ponujali na sejmu v Turnišču le 21 pujskov. Povpraševanje je bilo večje in lastnike je zamenjalo 20 živali Za par pujskov, starih od 7 do 10 tednov, je bilo treba odšteti od 50.000 do 80.000 dinarjev. nim cvetenjem. ki da je zdaj manjša kot pred podražitvijo. Vendar pa je to le splošno mnenje, saj smo prepričani, da je tudi v interesu mlekarn, da s primernimi cenami spodbujajo čim večji odkup mleka. Šestinpolhektarska kmetija je ravno pravšnja, da na teh površinah pridela dovolj osnovne krme za živino, dokupuje le najnujnejša krmila. Minili so časi, ko so Jože Čontala iz Pertoče se je zapisal kmetijstvu, doslej je vztrajal in tako bo tudi nadaljeval. »Če bo zdravje, bomo morda proizvodnjo še kaj razširili,« pravi in verjamemo mu, da bo tako, saj, kot kaže, tudi z nasledniki ne bo težav. CENE V KMETIJSKIH ZADRUGAH Po podatkih, ki smo jih zbrali v začetku tedna, so zadružna skladišča dokaj dobro založena -L reprodukcijskim materialom za kmetijstvo. Ponekod vseh gnojil ni na zalogi, jih pa dobivajo skoraj vsak dan in zagotavljajo, da jih bo dovolj za spomladansko gnojenje. KZ Panonka KZ Lendava KZ R. Radg. KZ Ljut-Križ. Pu starter 496 din/kg 542 522 561,75 Bek 1 — 446 427 429,71 Bek 2 — 413 394 397,83 Super bek — 691 669 672.92 TL starter — 517 497 500,69 Super U3 — 394 375 — Pšenični otrobi — 169 171 180,00 Krmilna moka 201-204 210,00 Sojine tropine 640 — — — Sončnične tropine 300 254 255 — Repične tropine 276 — . — 273 Pesni rezanci — — 216 —• Koruza 300 — 265 — Mineralna gnojila KAN 166 160 160 159,82 Urea 267 262 262 260,00 NPK 5:15:25:2:(2) — 219 241 217,84 NPK 8:26:26 294 290 287 — NPK 5:20:10:2 209 219 — — NPK 7:10:20:3:1 237 248 256 — NPK 13:10:12 190 — 183 — NPK 6:18:18 215 — 210 — V Kmetijski zadrugi Panonka so se odločili, da krmila pripravljajo rejci doma, zadruga pa jim zagotavlja potrebne sestavine. Mesna moka je po 796 din/kg, sojin gris pa po 715 din/kg. V skladiščih je moč kupiti S super za plemenske svinje po 640 din in bro-starter po 620 din za kilogram. Še cene semenske koruze: kalibrirana je po 3800, selektrirana po 3200 in hibridi BC 28-11 po 2700 din kilogram. Iz uvoza pričakujejo še sorto pioneer, ki pa bo dražja. V Sloveniji se je v drugi polovici 1986 in v letu 1987 ponovno razširila steklina pri divjih živalih. Najprej se je pojavila na območju občine Kamnik, odkoder se je lani razširila v sosednje občine: Domžale, Litija, Zagorje, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje in Kranj. Drugo žarišče se je aktiviralo na območju občine Logatec, od tam pa je bolezen prodrla, na ozemlje občin Idrija, Škofja Loka (Poljanska dolina) in Vrhnika, preko Rovt in Zaplane pa je prispela že na ozemlje občine Ljubljana Šiška. Posamezne stekle živali smo ugotovili tudi v občinah Tolmin, Postojna, Cerknica, Ljubljana Vič-Rudnik, Grosuplje, Ribnica, Kočevje, Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Krško, Brežice, Mozir- mnogi krmili »iz vreče«, zato so tudi pri Čontalovih njivski kolobar prilagodili tako, da sejejo največ koruze, pa še nekaj ječmena in pšenice ter drugo, kar potrebujejo za domače potrebe. O najemu zemlje ne razmišljajo, saj IZKUŠNJE KMETOVALCEV tudi na lastnih površinah, če jih dobro obdelajo in pognojijo, zraste dovolj. Poskusili so že tudi s pitanjem za izvoz in pravijo, da se je splačalo. Že ob našem obisku so pričakovali, da jim bodo pripeljali pet telet za tovrstno pitanje, Jože pa pravi, da bi se takšno pitanje še bolj splačalo, če bi imel svoja teleta. Vendar, če ne bi bilo računa, pri Čontalovih ne bi razmišljali o razširitvi hleva. Jože se je za to navdušil, ko je zvedel, da republiška skupnost za pospeševanje kmetijstva namenja določena nepovratna sredstva, vendar ga je začetno navdušenje zdaj že nekoliko minilo. Pravi, da večje potrebe po novem hlevu zaenkrat nima, morda se bo odločil le za prizidek z nekaj boksi. Na tej kmetiji pa imajo že dolgoletne izkušnje tudi s pridelovanjem hrena. Včasih je bil hren zelo donosna kultura in pridelovali so ga mnogi kmetje na tem območju, Čontalovi pa vztrajajo je, Žalec, Celje, Slovenske Konjice, Ravne na Koroškem, nekaj več primerov pa smo našli v občinah Radlje ob Dravi in v Prekmurju. V letu 1987 smo skupno preiskali 1235 divjih in domačih živali. Med 862 preiskanimi lisicami je bilo steklih 315, bolezen pa smo ugotovili tudi pri 2 psih, 4 mačkah, 3 jazbecih, 2 kosih srnjadi in 1 kuni. Epizootiološka situacija stekline se je v januarju 1988 še poslabšala. Zaradi te situacije pri živalih se je povečala tudi ogroženost ljudi in ta bolezen je postala velik zdravstveni problem. K sreči imamo na razpolago učinkovito cepivo, s katerim cepimo osebo, ki jo je poškodovala stekla žival i ali žival, za katero se sumi, da je lahko stekla. Vsako leto v SR Sloveniji cepimo proti steklini približno 500 poškodovanih oseb. Že več let pa izvajamo sistematsko preventivno cepljenje oseb, ki pri svojem delu lahko pridejo v stik z virusom stekline (veterinarje, lovce, gozdarje, laboratorijske delavce). Obvezno moramo cepiti vse osebe, ki so jih poškodovale divje živali ter živali neznanega lastnika ali živali, ki so pobegnile in jih tako ne moremo imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo. Prvo pomoč poškodovanim osebam lahko daje vsaka zdravstvena organizacija, cepljenje proti steklini pa opravljajo pooblaščene antirabične ambulante. Teh je v SR Sloveniji devet in delujejo pri Zavodih za socialno medicino in higieno. Podatke o živali, ki je osebo i poškodovala, sporočijo iz antirabične ambulante veterinarski inšpekciji, ki nato izvaja nadzor nad živaljo. Poškodbam, ki jih povzročajo^ živali, se ne moremo vedno izogniti, lahko pa jih zmanjšamo, če se neznanim živalim izogibamo. Več kot 50 % poškodb nastane zaradi izzvanih ugrizov, ker ljudje živali dražijo, napadajo ali ljubkujejo, ali zaradi nepravilnega ali celo nedovoljenega ravnanja pri lovu divjih živali. UNIVERZITETNI ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO še zdaj. Pridelujejo ga na kakšnih 50 arih, res, da zahteva hren veliko ročnega dela, vendar daje tudi primeren dohodek. S sladkorno peso še niso poskusili, saj vsega ne zmorejo in tako so rajši ostali pri hrenu, saj imajo z njim že precej izkušenj. Contalova kmetija v Pertoči je čista kmetija, saj nobeden od družinskih članov ni zaposlen. Otroci, dva fanta in hčerka, so še v osnovni šoli, vendar radi poprimejo za vsako delo. Kdor že v mladosti vzljubi delo na zemlji, mu pozneje ni težko in ta kmetija verjetno tudi ne bo imela težav z naslednikom. »Včasih sicer jamramo, jezijo nas nestabilni pogoji, ki vladajo v kmetijstvu, vendar konec koncev niti ne gre tako slabo,« priznava Jože, ki pa dodaja, da je treba ob vsem tem seveda trdo delati. Ne le zato, da pokrijejo stroške proizvodnje, pač pa tudi za druge izdatke, ki jih danes na kmetih ni malo. Najrazličnejši prispevki so iz leta v leto večji, največja obremenitev pa je prav gotovo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za oba z ženo je moral lani za to zavarovanje odšteti okrog 50 starih milijonov, letos pa bo treba še veliko več. Vendar, če se je odločil za kmetovanje, mora vztrajati, saj poti nazaj ni več. Preveč je že vložil, da bi yse to zdaj pustil. Ludvik Kovač naprej Po uradni razlagi ostajajo cene mlečnih izdelkov še naprej nespremenjene, saj so te v pristojnosti federacije, kljub temu pa morajo kupci v slovenskih trgovinah od ponedeljka za vse mlečne izdelke, razen za sire, odšteti okrog 15 odstotkov več kot doslej. Dokler Zvezni izvršni svet ne bo dovolil zvišati cen mlečnih izdelkov, bodo kupci v Sloveniji plačevali »začasni namenski prispevek ob nakupu, namenjen ohranitvi proizvodnje in predelave mleka ter nemoteni preskrbi«. Znano je, da so ob zadnjem zvišanju odkupnih cen mleka ostale cene mlečnih izdelkov nespremenjene in mlekarne so tako zašle v težave, iz katerih same ne vidijo izhoda. V Tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti pravijo, da se je z zvišanjem odkupnih cen povečal odkup mleka za okrog 3 odstotke, sami pa delajo z izgubo. S cenami, ki jih dosegajo v maloprodaji, so »prekratki« za okrog 40 odstotkov, to pa jim povzroča dnevno v proizvodnji okrog 10 milijonov dinarjev izgube. Tudi s tem 15-odstotnim prispevkom, ki ga bodo dobile mlekarne kot nadomestilo pri premeščanju izpada dohodka zaradi cenovnih neskladij, se položaj bistveno ne bo izboljšal in bodo v soboški mlekarni dnevno še ustvarjali okrog 7 milijonov dinarjev izgube. j SAJENJE osnova za rast okrasnih rastlin Različne okrasne rastline so v naših domovih vse bolj cenjene. Omogočajo nam sprostitev in veselje v vse hitrejšem tempu življenja, hkrati pa nam predstavljajo zvezo z naravo. Seveda so nam lahko v okras in ponos le zdrave rastline. Za dosego tega cilja je potrebna nenehna skrb zanje, pa tudi nekaj prakse ter znanja. Mnogokrat se zgodi, da rastlinam namenjamo vso skrb, pa vendar ne uspevajo najbolje. V naravi namreč velja zakon, da je rast odvisna od tiste snovi, ki je primanjkuje. Čeprav je dovolj ali celo preveč nekaterih makro- in mikroelementov, ne bomo imeli uspeha, če manjka samo eno hranilo, ki je potrebno za rast in presnovo rastlin. Večje pomanjkanje določenega hranila se na zunaj pokaže s tipičnimi znaki: pomanjkanje dušika — listi so bledi, rastline slabo rastejo, ostajajo majhne in so izrazito pokončne — motnje (razbarvanje) se najprej pokažejo na starejših listih, ki običajno predčasno odpadejo pomanjkanje žvepla — znaki so podobni kot pri pomanjkanju dušika, le da se motnje pokažejo najprej na mlajših listih pomanjkanje fosforja — listi so umazano zelene barve z rdečkastimi toni — stebla so tanka, razraščanje korenin je omejeno — rastline so majhne, pokončne rasti — cvetovi so slabotni, odpiranje cvetnih popkov je zakasnjeno pomankanje kalija — rastline so videti ovele — ob večjem pomanjkanju se na listnih robovih pojavijo svetlo rumene pege, znotraj katerih tkivo odmre — listi so pomanjkljivo razviti, majhni in nekoliko sedijo na poganjku — stene celic so tanke, zato so rastline zelo neodporne proti parazitom pomankanje magnezija — znaki pomanjkanja so najprej vidni na starejših listih, kjer se v medžilnem prostoru pojavljajo svetle pege, glavne'žile pa ostajajo zelene — posredno se zmanjša sinteza beljakovin in ogljikovih hidratov, kar ima za posledico slabotno rast pomanjkanje železa (bledica ali kloroza) — vidno je najprej na mlajših listih — listna ploskev je svetlo rumena, vidne so samo zelene listne žile Če opazimo znake bolezni, rastline zalivamo ali poškropimo z raztopino vode in tekočega gnojila (npr: FLOVIT). V primeru izrazitega pomanjkanja hranil je najbolje presaditi rastline v primemo, rodno zemljo. Večinoma je zemlja iz vrta enostransko izkoriščena, zato direktno ni primerna za presajanje. Pomembno je, da vemo, katerih hranil zemlji primanjkuje in kolikšen je delež organskih snovi v njej. Navadno tega ne vemo, zato pripravljamo mešanico zemlje, šote in raznih dodatkov po izkušnjah ter občutku. Uporaba že pripravljenih rastnih substratov terja manj dela, pa tudi izkušnje pri pripravi kompleksnega rastišča niso potrebne. Želo cenjeno nadomestilo za zemljo je HU-MOVIT. Izdelovalec je pripravil različne tipe substrata, ki so prilagojeni potrjebam različnih vrst rastlin. Gojenju lončnic in okrasnega cvetja je namenjen tip L. Posebej za gojenje kaktusov je pripravljen tip K.. V prizadevanjih za lepo in urejeno okolje je nastal HUMOVIT-BIOKOMPLEKS. Uporaba nekaterih dodatkov (izključno naravne snovi) spodbuja mikrobiološke procese v zemlji in povečuje absorpcijo vode. S tem je omogočeno boljše izkoriščanje hranil, manjša potreba po zalivanju ter daljša rodovitnost tal. Uporaba pripravljenih substratov omogoča precejšen prihranek časa, pa tudi denarja. Z enim posegom omogočimo rastlinam optimalne razmere za rast, kar nam bodo vračale z dobro rastjo in obil- Milan Gorinšek, dipl. inž. VESTNIK, 25. FEBRUARJA 1988 STRAN 7 SEDMA NAJ BI POSTALA ČETRTA SILA Na minuli akcijski konferenci novinarjev komunistov v Beogradu je bilo med drugim med množico povedanega slišati, da naj bi sedma postala četrta sila v državi. Po statističnih podatkih o javnih glasilih in novinarjih, ki so v glavnem komunisti, bi to lahko držalo, sicer pa družbenopolitični delavci le po potrebi zvrščajo glasnike javnosti v svoje vrste. O tem, kakšna sila je novinarstvo, pričajo podatki zveznega zavoda za statistiko. V Jugoslaviji izhaja okoli tri tisoč različnih časopisov, med njimi je 27 dnevnih, 8 jih izhaja večkrat v tednu, 204 so tedniki,'293 je petnajstdnevnikov oziroma polmesečnikov, 953 je mesečnikov, občasno pa izide še okoli 1500 listov. Novinarske in izdajateljske hiše izdajajo 473 časopisov, osnovne organizacije združenega dela 1242, negospodarske 172, vojaške organizacije pa 14 listov. Organizacije družbenopolitičnih skupnosti izdajajo okoli 300 časopisov, od teh je 9 dnevnikov. Zveza komunistov je izdajatelj 20 časopisov in Komunista v devetih izdajah, izdaja 120 časopisov, od tega 19 dnevnih. Zveza sindikatov 14, mladinske organizacije 65, združenja borcev 4, poklicna združenja in društva IN, verske skupnosti 90, višje in visoke šole 24, osnovne in srednje šole 201, športne organizacije 11, socialno-humanitarne organizacije 9. Po podatkih jugoslovanskega koordinacijskega odbora tovarniškega tiska je v državi okoli 3000 različnih tovarniških glasil, biltenov in informacij, ki izhajajo stalno ali občasno, enkrat ali večkrat na mesec. Nekatera med temi glasili izhajajo dvojezično, nekatera pa celo v petih jezikih. Posamezne delovne organizacije, predvsem v Sloveniji, imajo tudi interne radijske in televizijske programe. V okviru 34 novinarskih delovnih organizacij je trenutno 27 osnovnih organizacij združenega dela izdajateljev dnevnih časopisov in 15 izdajateljev revijalnega ter humorističnega tiska. Od 27 dnevnikov jih je 24 informati-vno-političnih, dva sta športna, en pa specializiran časopis za gospodarske teme. Program oddaja v državi devet tako imenovanih matičnih radijskih postaj in 206 lokalnih (med katerimi je tudi radio Murska Sobota), prav tako pa devet televizijskih centrov (če mednje prištejemo tudi tv Koper). Lani so radijske postaje posredovale 471.000, televizijski centri pa 29.000 ur programa. Koncem leta 1986 pa je bilo 4.530.034 radijskih in 4.107.846 televizijskih naročnikov. Po podatkih združenja novinarjev Jugoslavije dela v sredstvih javnega obveščanja med 11 in 12 tisoč novinarjev. Od tega nas je v Pomurju trideset. Od skupno naštetih je 8011 novinarjev članov Zveze komunistov (podatki so iz leta 1986, dandanes pa je stanje gotovo nekoliko spremenjeno). Od januarja do septembra lanskega leta je bila povprečna naklada dnevnih časopisov 2.560.062 izvodov. Skupna naklada je 616.087.918 natisnjenih in 517.079.759 prodanih izvodov. V tem obdobju se je v primerjavi z enakim leta poprej naklada (natisnjenih in prodanih) dnevnikov znižala za 0,46 odstotka oziroma za 1,56, medtem ko se je naklada drugih časopisov povečala za 0,91 oziroma 0,05 odstotka. Pri vseh časopisih je remiten-da (neprodani izvodi) v porastu: pri dnevnikih je povečana za 6,2 odstotka, pri revijalnem, mladin Težko se je ne klanjati močnim in zelo koristno varati nemočne, je v sklepu svojega izvirnega deleža na konferenci novinarjev komunistov Bertolda Brechta citiral Igor Savič. Marjan Pungartnik pa na vprašanje, ki si ga je zastavil: Zakaj je pri nas birokracija tako močna, tudi odgovoril: »Ker nam manjka prevladujoče produktivno jedro tistih dejavnosti, ki v družbi ustvarjajo potrebo za samoorganiziranjem. Nove produkcijske in ustvarjalne vrednosti so na začetni stopnji razvoja in v manjšini. Na pomembno vprašanje, kdaj in kje je v Zvezi komunistov prišlo do razcepa med njo in stvarnostjo, pa je v odgovor zapisal: zato, ker alarmne luči nismo videli, prav ta pa je občutek za manjšino in posebne vrednosti. Če že ne moremo obljubiti, da bomo novinarji, pa tudi novinarji komunisti, ki smo navsezadnje le (običajni) novinarji, dajali podporo slabi politiki, ker to ni le vprašanje obljube, bomo afirmirali tisto logiko družbenega življenja, ki omogoča, da nastopa tisk kot posebna sila. Pred to silo pa so tudi zaprta vrata, skozi katera novinarji stežka vstopimo. Tako bodo očitno seje centralnega komiteja Zveze komunistov in Zveznega izvršnega sveta kljub pobudi Vlada Janžiča na konferenci še naprej priprta, pa čeprav bi skoznje radi vstopali kot komunisti. Zaupanje ni tako popolno, da ne bi bilo potrebno stališč akcijske konference novinarjev dostaviti v verifikacijo CK ZKJ. skem in ostalem tisku pa za 1,4 odstotka, tako da je pri vseh časopisih remitenda povečana za 4,7 odstotka. Vestnikova naklada znaša 20.700 izvodov. Značilno je, da se v času, ko naklada dnevnikom pada, ta dviga revijalnemu tisku in časopisom, v katerih so nagradne igre, predvsem večerni kom. Od 27 dnevnih časopisov se jih samo 6 samovzdržuje s prodajo in razprodajo oglasov. Vsi ostali deli prihodka pa se dodajo iz sredstev družbenopolitičnih skupnosti in preko dotacij izdajateljev. Slednje so v prvih devetih mesecih preteklega leta znašale 9.731.133 dinarjev, kar je za 116 odstotkov več kot leto prej. Poleg dotacij pa je šest dnevnih časopisov poslovalo z izgubo, ki je po devetmesečnem obračunu znašala več kot poldrugo milijardo. Med organizacijami, ki izdajajo dnevne in druge časopise, poslujejo brez dotacije edino Politika ter nekatere delovne organizacije, članice Poslovnega združenja časopisnih izdajateljev Jugoslavije: Uradni list SFRJ, Tanjug, BIGZ, Duga, Eksport preš, Pavliha, Stampa Beograd, Politika ekspres, Šport in Sport-ske novosti, od revijalnega tiska pa sta dotacij deležna Jež in Osten. Izgube so bile v preteklem letu povečane za trikrat in izkazane pri delovnih organizacijah oziroma celo pri 25 osnovnih organizacijah združenega dela, kar se doslej ni zgodilo. Z izgubo je poslovalo 6 osnovnih organizacij združenega dela, izdajateljev dnevnikov, 5 izdajateljev revij, 3 tiskarne in 11 izdajateljev ostalih izdaj. Skupna izguba znaša 3.870.856.000 dinarjev. Osebni dohodki v informativno političnih glasilih so nizki. Povpračni osebni dohodek je v prvih devetih mesecih preteklega leta znašal 230.641 dinarjev, skupaj z nadomestili za razlike osebnih dohodkov dopisnikov v tujini, kar je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta za 124 odstotkov več. Posebej nizki pa so bili osebni dohodki novinarjev v banjaluškem glasu (122.646 dinarjev), Novi Makedoniji (131.840 din), Jedinstvu Priština (133.292 din), v titograjski Pobje-di (146.081 din), sarajevskem Oslobodjenju (158.540 din) in prištinski Rilindji (161.401 dinarjev). . Po devetmesečnem obračunu je skupni prihodek porasel za vsega 118,3 odstotka, kar je posledica zadrževanja cen časopisov. Dohodek je porasel za 105,8 odstotka, vendar so obveze tudi lani rasle mnogo hitreje (za 116 odstotkov). Najmanj so rasli akumulacija (35,6 odstotka) in poslovni fondi — za celotno vejo novinarsko-izdajateljske dejavnosti so porasli le za 23 odstotkov! Slovenska delegacija v Beogradu Gostje akcijske konference novinarjev komunistov iz Slovenije so bili: Silva Jereb, predsednica skupščine Dela, Slobodan Rakočevič iz predsedstva republiške konference Socialistične zveze, zadolžen za informiranje, Lenart Šetinc, izvršni sekretar CK ZKS in organizator slovenskega deleža na shodu v Beogradu, Marjan Šiftar, predsednik republiškega komiteja za informiranje, Marjan Tavčar, predsednik komisije centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije za informiranje in komuniciranje, dr. France Vreg s Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, ter Vlado Janžič z RTV Ljubljana kot član delegacije jugoslovanskih radiotelevizij. Člani pripravljalnega odbora akcijske konference iz Slovenije, ki so bili po sklepu CK ZKJ o sklicu konference njeni udeleženci: Slavko Fras, predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije, Jak Koprivc — predsednik sekcije zvezne konference Socialistične zveze za informiranje in javno mnenje, Igor Savič, (član pripravljalnega odbora in komisije za sklepe na akcijski konferenci) z Radia Ljubljana in Franc Šetinc — član predsedstva CK ZKJ in uvodničar dvodnevnega zborovanja. Udeleženci akcijske konference iz vrst slovenskih novinarjev pa smo bili: Boris Bergant — predsednik društva novinarjev Slovenije, Leopoldina Bogataj — odgovorna urednica Gorenjskega glasa, Venčeslav Japelj — odgovorni urednik Primorskih novic, glavni urednik Dela Božo Kovač, Darko Marin z RTV Ljubljana, Tomo Martelanc — predsednik koordinacijskega odbora za satelitsko in kabelsko televizijo pri republiški konferenci SZDL, urednik Sobotne priloge Dela Mitja Meršol, Mojmir Ocvirk z republiške konference in kot najmlajši udeleženec, predstavnik organizacije mladih, Cveto Pavlin — urednik tovarniškega glasila sozda Gradis, urednik notranjepolitičnega in gospodarskega uredništva Večera Milan Predan,-Komunistov novinar za kulturo Marjan Pungartnik, Silvano Sau z RTV Koper in novinarka Vestnika (tudi priložnostna poročevalka radia Murska Sobota) Brigita Bavčar. STALIŠČA BREZ BISTVENIH POPRAVKOV Načrt stališč akcijske konference novinarjev komunistov je bil natisnjen že 19. januarja, konferenca, za katero bi težko rekli, da je bila akcijska, je potekala 11. in 12. februarja, od izhodiščnih 21 pa so sprejeta stališča skrčena na 14 strani. V njih je še ostalo veliko leporečja, obenem pa tudi dobrih sklepov, med katerimi je tudi ta, »da naj javno mnenje postane še močnejši dejavnik v borbi za napredek in prevladovanje krize, proti vsem oblikam voluntarizma in samovolje, nezakonitosti in birokratske uzurpacije.« Že kratek cit^t iz gradiva priča, da ga nismo pripravljali novinarji (kakor je ugotavljal tudi eden od številnih govorcev — Andjelko Pelinčič z radia Zagreb) kajti jezik ni tak, kakršnega bi si želeli, pa tudi 193 strani gradiva za akcijsko konferenco je pokazatelj, da ni napisano kratko in jedrnato, kakor se moramo izražati tisti v službi javnosti. Ob tem dilema novinar ali novinar komunist ne sme biti presodna pri delu, katerega osnova je profesionalizem, pogoj zanj pa usposobljenost in znanje. O tem je Venčeslav Japel v svojem pisnem prispevku na temo Vloga komunistov v javnem informiranju in borbi za razvoj socialistične samoupravne demokracije med drugim v dopolnitev stališč zapisal: »Znanje, izobrazba, strokovnost in profesionalnost so tisti elementi, ki jih je potrebno v novinarstvu, ker so med glavnimi vzroki krize in podcenjevanja, nenadgrajevanja in nemotiviranosti znanja ter strokovnosti. Namesto tega pa nadgrajujemo . voluntarizem, preživeli aktivizem, kampanjsko delo in kvazistrokovnost, medtem ko v svetu novinarstvo postaja vse bolj izrazito, raziskovalno, analitično in strokovno delo. Novinarji komunisti se moramo boriti za nadaljno izgradnjo sistema rednega izobraževanja, izboljša, nja programa in razmer v šolskem procesu za uvajanje strokovnih izpitov, za zakonsko poostreno izobraževanje in znanje pri zaposlovanju, oziroma zaščito zaposlenosti v novinarskih hišah. Zahtevamo večjo stopnjo izobrazbe kot doslej, zavzemamo se za spodbujanje podiplomskega študija in druge načine pridobivanja specialističnih znanj in usposabljanja novinarjev. Napredovanje in pokrivanje odgovornih mest v novinarskih organizacijah mora biti odvisno predvsem od znanja in usposobljenosti. Vrednotenje novinarskega dela pa se mora spremeniti od temeljev, posebej s stimulacijo kakovosti, znanja, usposobljenosti, inovativnosti in kritičnosti.« Posebej kritična je bila novinarka radia Zagreb Zrnka Novak, ki je med drugim dejala, da bo konferenca dosegla svoj namen le, če bo realna. O tem je težko soditi tudi po njenem koncu, ko je stališča sprejemala le peščica utrujenih delegatov, ki so vztrajali do konca maratonske govorance. Ta se je iz začetnih monologov razvila v nič kaj prijateljski dialog med srbskimi kolegi, letala in druga prevozna sredstva pa niso čakala zato, da bi lahko ostali kot sekundanti, v glavnem pa statisti v državnem središču. V njem imajo hoteli simboličen pomen in največ nas je bilo v Jugoslaviji, veliko pa tudi na Balkanu. Prizorišče dvodnevnega srečanja več kot dvestotih udeležencev (med katerimi je bilo več politikov kot novinarjev) je bil center Sava. Za mikrofoni jih je bilo napovedanih več kot sedemdeset, zvrstilo se jih je manj ob dejstvu, da je bil čas srečanja omejen. Že tako je bilo preveč povedanega, med besednim balastom pa so izstopale resnice o poklicu, ki je opredelitev človeka, pogoj za uspešnega novinarja pa profesionalizem pri opravljanj u zahtevnega dela. Pričakovanja so s poglabljanjem krize vedno večja, utopično pa, da bo sedma sila, tudi če se pomakne na četrto mesto, lahko sama reševala družbenopolitične dileme v Zvezi komunistov in Jugoslaviji nasploh. BRIGITA BAVČAR ZAKAJ SO ZBOLELI NOVOROJENČKI V SOBOŠKI PORODNIŠNICI Bolnišnica je ustanova, v kateri dobi bolnik strokovno medicinsko pomoč in začasno bivališče med boleznijo. Hkrati pa ne sme ogrožati njegovega pozitivnega zdravja oziroma negativno vplivati na potek zdravljenja. Na bolniških oddelkih se zadržuje in zdravi veliko bolnikov, zato so nevarnosti prenašanja okužb velike, zlasti tam, kjer se na majhnem prostoru zadržuje veliko bolnikov. Bolniški oddelek je ugoden-kraj za širjenje okužb, ker prihajajo vanj poleg bolnikov še bolnišnično osebje, vzdrževaino-tehnično osebje in obiskovalci. Vsak od teh lahko predstavlja izvor okužbe. Veliko ljudi je zdravih kliconoscev, ki še tega niti ne zavedajo in lahko širijo infekcijo v svoji okolici. Prav zaradi tega predstavljajo bolnišnične okužbe v svetu in pri nas velik problem in so toliko stare, kot prva bolnišnica. V ilustracijo naj navedem podatek o pogostnosti bolnišničnih okužb v razvitem svetu npr.: v Zvezni republiki Nemčiji 10—15 %, v Veliki Britaniji 6 %, v ZDA 5—7'% itd. Pri nas je pogostnost bolnišničnih infekcij okrog 5—10%. Po rezultatih današnjih študij se ocenjuje, da v povprečju 7 % bolnikov zboli zaradi bolnišničnih okužb. Tako se zaradi tega pojavijo poleg zdravstvenih, psiholoških in etičpih posledic še ekonomske v skladih zdravstvenih skupnosti. Proti bolnišničnim infekcijam se borimo vsak dan. O tem so napisane cele študije in razprave. Danes, ko poznamo veliko sodobnih razkuži! in zdravil, se nam je posrečilo uspešno zoperstaviti tej nadlogi, oziroma ublažiti tiste infekcije, ki so v glavnem povzročene s streptokoki. Manj uspešni pa so ukrepi za preprečevanje okužb s stafilokoli, ki prebivajo povsod: na koži človeka, kot del normalne kožne flore (staph, epidermidis), v žrelu in nosu človeka (staph, aureus, ki je zelo nevaren). Kot sem. že omenil, ti mikrobi ponavadi ne povzročajo nobenih težav pri zdravem človeku (kliconosci), nevarni pa so lahko okolici zlasti rizičnim skupinam prebivalstva kot so: novorojenčki, dojenčki, porodnice, operirani bolniki in starostniki. Na oddelkih, kjer imamo skoncentrirano tako rizično skupino bolnikov, katerih obrambna sposobnost organizma je minimalna, je vedno nevarnost, da pride do bolnišnične okužbe, kar pomeni, da je bolnik zbolel zaradi okužbe, ki jo je dobil v bolnišnici. Dostikrat te okužbe predstavljajo večji problem kot osnovna bolezen. Ginekološko-porodni oddelki že skozi zgodovino in povsod po svetu predstavljajo nevarnost za bolnišnično okužbo zaradi tega, ker novorojenčki, porodnice in operiranke tvorijo visokorizično skupino dovzetnosti za to okužbo. Da do tega ne pride, mora na teh oddelkih vladati poseben in stalno nadzorovan delovni proces, ki se ga morajo držati tako zaposleni delavci kot bolniki in obiskovalci. Oddelek kot zgradba pa mora biti namensko grajen za to dejavnost. Na našem porodnem delu oddelka smo imeli v avgustu in septembru lanskega leta bolnišnično okužbo, zaradi katere je zbolelo 22 novorojenčkov. Okužba je potekala v lažji obliki in brez posledic za zdravje. Infekcijo je povzročil v večini primerov saprofitni štafilokok (staph, epidrmidis). Sedaj, ko imamo zbrano vso dokumentacijo o tem in strokovno mnenje republiške sanitarne inšpekcije in komisije za inštruktažno-strokovni nadzor z Univerzitetne ginekološke klinike v Ljubljani, se čutimo dolžni dati pojasnilo javnosti, zakaj oziroma kje so bili vzroki za nastanek bolnišnične okužbe novorojenčkov. Strnjeni strokovni sklepi so naslednji: — pomanjkljivo arhitektonsko sanitarno stanje oddelka (ni bilo higienskih filtrov, v bolniških sobah ni tekoče vode, v sprotno obnovo oddelka se je vlagalo minimalno, sanitarni vozel na enem mestu ...); — pomanjkanje funkcionalnih prostorov na oddelku: — veliko število porodov v tem času (237); predolga hospitalizacija porodnic; ( — kronično slaba številčna zasedba zdravstvenega osebja (prosti dnevi za nekatere oblike dela namesto plačila); — slab oziroma nikakršen zdravstveno-higienski nadzor nad zaposlenimi v bolnišnici (ni bilo nikdar sredstev za to). Oddelek9s takimi pomanjkljivostmi se težko higienizira, čeprav nam tega ni očital nihče od kompetentnih strokovnjakov. Javnost bi spomnil, da je ginekološko-porodni oddelek soboške,bolnišnice v zgradbi bivšega infekcijskega in že od začetka ne zadovoljuje povsem htgijen-sko-sanitarnih predpisov za opravljanje ginekološko-porodniške dejavnosti, čeprav je bil že nekajkrat posodobljen. Tudi po tej infekciji smo oddelek ponovno adaptirali, kolikor seje dalo (zgrajeni higienski filtri, popolna obnova oddelka s sodobnimi materiali), vendar še so ostale nekatere arhitektonsko-sanitarne pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno v najkrajšem času odpraviti. Danes je znano, daje modefna medicina rešila mnoge probleme, hkrati pa je s seboj prinesla toliko novih. Današnja medicina ne bi smela poznati t. i. pro-vincijske in medicine velikih ustanov. Biti bi morala povsod enaka. Zato rabi adekvatno arhitektoniko, dovolj veliko površino in prostornino bolniških prostorov, visoko kvalificiran in discipliniran kader v zadostnem številu in še vse drugo, kar ponavadi predstavlja za nas samo iluzijo. Zaradi tega se to vedno končuje z improviziranjem, kjer pridejo vsi problemi, ki jih nosi moderna medicina s seboj do izraza. K pisanju tega članka meje vodilo spoznanje, daje bilo veliko ljudi v dvomih ali napačno informiranih o tej zadevi. Želel sem pošteno, strokovno in objektivno osvetliti ta problem v želji, da se kaj podobnega ne bi zgodilo in da bi ljudje spoznali tudi naše težave, s katerimi se srečujemo vsak dan. Dr. Vincenc Lenart, predstojnik ginekološko-porodnega oddelka Splošne bolnišnice v M. Soboti Če mačku stopiš na rep... Ne želim polemizirati in tudi ne bom — s piscem članka RD Lendava in piscem članka RD Ljutomer, ker se mi zdi, da takšne javne polemike delujejo kot cokla treznemu, demokratičnemu dialogu, ki je zelo potreben v naši družbi. Tudi ne opravičujem pisca članka člana RD MS v RIBIČU št. 12/87, ki je povzel stanje splošnega razpoloženja delegatov z naše skupščine. Sam nisem obremenjen z zgodovino »dobrososedskih« odnosov med RD Lendava in RD Ljutomer na eni in RD M. Sobota na drugi strani izpred 15 in več let, česar pa za pisca člankov RD Lendava in še posebno za pisca članka RD Ljutomer ne bi.mogel trditi. Sam sem namreč postal član RD MS šele 1975. leta, pisca obeh člankov pa krepko »prednjačita« po ribiškem stažu. Sedanje predsedstvo RD MS, ki ga vodim, je v povprečju »krajše delovne dobe« in zato nihče izmed članov ni in ne more biti obremenjen s polpreteklo zgodovino sosedstva. Toliko bolj se čutim dolžan, že zaradi ribičev RD MS (se opravičujem bralcem), da izpostavim določena dejstva kot argument, da ne bom prihajal v kontradiktornost sam s seboj, kot se to dogaja v članku pisca RD Ljutomer. Pisec članka RD Ljutomer navaja, da so si denar od nekdanjih »generalk« razdelile vse štiri pomurske ribiške družine med seboj in da je največ dobila RD Lendava (50 %), polovico manj pa RD MS, RD Ljutomer pa 15 %. Višina deleža je po mnenju avtorja članka bila odvisna od »bogatih« ribolovnih vod. Že bi razumel, da so takratni soboški »generali« odhajali na lendavsko območje, saj jim je to dovoljena tudi generalka, torej to ni bilo sporno. Bolj težko pa verjamem, da so te iste »generale« privlačevale manj bogate vode RD Ljutomer. Prepričan sem, da je bil pisec članka RD Ljutomer za »pomor« rib enako kriv, saj »morilcem« ni preprečil tega dejanja, čeprav je imel vse možnosti. RD MS je v letu 1987 vložila v različne vode svojega ribiškega okoliša t 5130 kg rib, kar je približno letno povprečje v zadnjih petih letih. Vsako leto j imamo eno vodo z(aprto za ves ribolov in eno vodo pod posebnim turistično-ko-mercialnim režimom za vse turiste (tudi ribiče RD MS). Poribljanje je skladno z RNG. Zakaj pisec članka RD Ljutomer smatra za greh, če so »mački« v soboški družini ravnali tako že pred veljavnostjo Zakona o sladkovodnem ribištvu? In še: — RD MS ima po medsebojnem Sasu odprte vode za ribiče RD Radgona, RD Maribor, RD Mura-Paloma Sladki Vrh in RD Ruše. Ponujeni sporazum sta odklonili RD Lendava in Ljutomer. — V 1. 1986 smo ponudili RD Ljutomer aneks k sporazumu o razmejitvi ribiškega okoliša, po katerem bi oboji ribiči lahko lovili na obeh straneh reke Mure. RD Ljutomer je aneks zavrnila (»mački« pa najbrž niso uspeli prepričati »svojih« rib, da ne bi odplavale tudi k nasprotnemu bregu). — V 1. 1987 nam je RD Lendava z obratno pošto zavrnila podarjene reprezentančne celoletne ribolovnice ribiškega okoliša RD MS. — Na PZRD smo pred tremi leti predlagali, da skupno usposobimo ribnike v Ljutomeru za gojitvene potrebe pomurskih RD. RD Ljutomer je bila zadolžena za pripravo predračuna za delitev stroškov. Iz tega ni bilo nič. — Na PZRD Ljutomer sem predlagal, da pristopimo k skupno organizirani čuvajski službi. Do sedaj nič iz tega. — Na PZRD sem predlagal skupno akcijo Komisije za varstvo okolja RD MS in RD Lendava. Mogoče bo uspeh z novim mandatom? — V 1. 1987 smo v RD MS organizirali republiški mladinski tabor. Tako re-koč domača RD Ljutomer ni poslala nobenega mladinca, (izkoriščam priložnost in se zahvaljujem RD Radgona za pomoč pri organizaciji). — Skupščina RD MS je pred dvema letoma sprejela sklep, da na svojem ribiškem okolišu disciplinsko ne bo preganjala ribičev iz RD Lendava niti ribičev RD Ljutomer (velja za odprte vode), če bodo imeli veljavne letne ribolovnice matične RD in če bodo upoštevali ribolovni režim. - — Če se zapisniki ribiških družin na PZRD ne bodo brali, jih tudi v bodoče več ne bomo pošiljali. Na eni izmed sej predsedstva PZRD v L 1987 je na mojo pripombo tajnik zveze dejal, da za to ni časa. Z zadnje seje skupščine PZRD sem s svojo delegacijo odhajal vesel, saj je predsednik RD Ljutomer dal vedeti, da bo prek Mure zapihal svež veter.. . V RD MS se bomo ob izteku mandata ravnali po načelu, da ni nihče nezamenljiv, zato bomo osvežili izvršilni organ skupščine in s tem zagotovili demokratičnost samoupravnih odnosov, tako v družini kot navzven. Osebno sem mnenja, da bi »mačkom« v naših družinah morala biti tuja kapitalistično zasebno lastniška miselnost in odpadli bi mnogi IZML Morda pa še kje? Pa brez zamere. Murska Sobota, 12. II. 1988 Predsednik predsedstva RD M. Sobota: Janko Bezjak STRAN 8 VESTNIK, 25. FEBRUARJA 1988 kulturna obzorja GLASBENA PARADA RADENCI 88 PARADA UPANJA Kamere so ugasnili, magnetofone ustavili, mikrofone pa pospravili. Glasbena parada Radenci 88, srečanje plesnih orkestrov jugoslovanskih radiotelevizijskih hiš, je končana. Bila je 14. po vrsti — logično lahko sklepamo, da bo prihodnja, 15. po vrsti, jubilejna. A do takrat je še dolgo, vroče leto. Kako bi torej ocenili letošnjo, da bi bila prihodnja še boljša? RADENSKA Nekako nas ne more zapustiti občutek, da se je Radenska, eden od organizatorjev, šele sedaj zavestno začela zavedati pomena Glasbene parade. Podzavestno je bilo to navzoče že dalj časa. Gre za komercializacijo z vsem tistim, kar sodi zraven. Niso to samo prilagajanja odpiralnih časov točilnih miz v avlah, kjer brezplačno delijo koktaile pred začetkom koncerta (kar je tudi za pozdraviti), ampak gre za to, da je Parada sestavni del Radenske in obratno, da je Radenska sestavni del Parade, ki si je v določenem krogu poslušalstva in obiskovalcev ustvarila ime in brez katere več ne bi zmogli. In prav je tako, kajti — ko je kriza najhujša, ko se zdi, da se nimamo kam obrniti — potem je kultura tista, ki dviguje duha in ki obrne misli v prijetnejše tokove. S to Plesni orkester RTV Ljubljana (Big band), ki ga vodi Jože Privšek, je na letošnji Paradi nastopil le v četrtek zvečer, saj zaradi nezgode basista ni mogel vsak večer izvajati zaključenega programa, zato pa so tridnevni spored strnili v četrtkov nastop. zavestjo bi v Radenski morali začeti razmišljati o Glasbeni paradi 89. ŽIRIJA IN PROGRAMSKE SPREMEMBE Kakršna koli že je, ta ljuba žirija namreč, njene odločitve bodo vedno sporne. Tudi letošnja. Cvetka (prebrano v uradnem biltenu GP) pa je bila utemeljitev letošnjega dobitnika nagrade za najboljšo priredbo narodne (tokrat je bila to srbska narodna s Kosova: Oj golube, moj golube), ki jo je prejel Sinan Alimanovič pianist sarajevskega orkestra: »Takšno odločitev je žirija sprejela upoštevajoč okus publike in možno večje poslušanje izbrane priredbe na programih radia.« (Podčrtal avtor.) Že samo ta utemeljitev bi bila vredna posebnega komentarja. Samo dve vprašanji lahko zastavimo (izhajajoč iz dejstva, da je bila glasba za poslušalstvo vedno slabša od tiste, ki je bila napisana iz srca, za glasbenike): ali lahko žirija ocenjuje všečnost publiki, ali bi morala ocenjevati kako- Vokalni kvartet KORONA Zagrebški plesni orkester je v sklopu svojega programa tokrat povabi! v goste tudi vokalni kvartet Korona, kije nekak naslednik vokalnega jazza, priljubljenega in razširjenega v petdesetih in šestdesetih letih. Pri nas je bi! znan recimo kvartet Predraga Ivanoviča, v tujini pa še zdaj z uspehom deluje Manhattan Transfer. Korono sestavljajo (na sliki z desne proti levi): Roland Šuster — bariton, Ivana Filič — alt, Andreja Bakovič — sopran in Duro Mikešek — tenor, njihov umetniški vodja pa je znani zagrebški jazzist in skladatelj Silvije Glojnarič. Zanimivo je to, da ta kvartet poje to zvrstglasbe šele štiri leta, dve leti in pol pa jih strokovno vodi Glojnarič. Tačas je to edini tovrstni pevski kvartet, ki deluje v Jugoslaviji, in pomeni pravo osvežitev v vokalni jazzovski glasbi. Res pa je, da (ne glede na tehnične težave, ki so jih imeli pevci) bodo morali še veliko delati. Izenačenje barvnosti zvoka, tehnika hitrega petja, predvsem pa izjemna natančnost pri pasažah so stvari, ki se dajo z malo truda hitro odpraviti in naučiti. Popestritev je prijetna, želimo si le, da dekleti in fanta ne izgubijo volje do dela. (dl) vost skladbe in ali je morda »jugoslovanski ključ« pri delitvi nagrad še vedno potreben? Letos bi se lahko mirno odločala (vsaj v dveh kategorijah) med dvema kakovostnima skladbama. Pri priredbi narodne med Sarajevom in Ljubljano, pri avtorskih skladbah, ki jih ocenjuje žirija Zveze skladateljev Jugoslavije, pa med Beogradom in Ljubljano. Ta žirija se je odločila za Beograd oz. Škerljev Vektor 2. Očitno ne poznajo dveh enakovrednih nagrad!? O programu pa samo toliko — sprememba je dvorezna: ukinitev enega dneva jugoslovanske avtorske plesne glasbe pomeni oženje prostora ustvarjalnosti skladateljev in obremenjevanje poslušalstva. PLESNI ORKESTRI Pri nekaterih je viden kakovosten napredek. To velja za Skop- je (Aleksander Džambazov), to velja za Novi Sad, orkester, ki ga je prevzel Vojislav Simič (bivši dirigent Plesnega orkestra RTB) in to velja tudi za Sarajevo (Ranko Rihtman). Pri nekaterih je to plod trdega dela, pri drugih vloženo znanje starih mojstrov. Za beograjski orkester bi lahko rekli, da je dobil nekak polet v ustvarjalno jazzovsko glasbo, kljub nekoliko resnemu pristopu Zvonimirja Škerlja. A ta je dokazal, da je še vedno v vrhu jugoslovanskega jazza (nagrajena skladba Vektor 2). Med starimi jazzovskimi mački so svoje mesto dobili tudi mladi talenti, ki pomlajujejo vrsto plesnih orkestrov in ki so dostojni nasledniki mojstrov, od katerih so Črpali svoje znanje. Letošnja Glasbena parada je pokazala, da postaja zrela dama, ki ji leta izkušenj dajejo svoj čar, izraz zrelosti, obenem pa upanje, da bi se na kakršen koli način tudi finančno osamosvojila, kar bi pomenilo več vsebine in več življenja v sklopu tridnevnega muziciranja. Tudi s tujimi gosti, ki jih letos ni bilo. _ . Dusan Loparmk IGRALCI NISO PROBLEM »Pri analizi razvoja gledališke dejavnosti v skrajnem severovzhodnem delu Slovenije ugotavljamo, da kljub dobri organiziranosti in nekaterih lepih dosežkih gledališko področje kulturnih dejavnosti stagnira. Takšno oceno pa kažejo vzroki, kot so: prevelika oddaljenost od gledaliških središč, s tem pa težje razmere in manjše možnosti dela in vpliva ter dražja gostovanja. Slabe prostorske razmere, ki onemogočajo kakovostno lastno ustvarjalnost in tudi gostovanje večjih ansamblov. Neizprosna zahteva po kakovosti lastnih amaterskih uprizoritev, ki je dokaj vplivala na premajhno samozavest ustvarjalcev, režiserjev gledaliških skupin. Pomanjkanje kadrov zlasti režiserjev postaja naravnost problematično. Zato so poglavitni cilji ustanovitve Pomurskega gledališkega studia: usposobiti primerno število režiserjev in igralcev za delo v društvih in mentorsko delo na šolah, zlasti kadra, ki se bo vključil v učno-vzgojni proces v usmerjenem izobraževanju; spodbuditi in mobilizirati vsa razpoložljive duhovne potenciale k lastni, suvereni, originalni in samonikli gledališki ustvarjalnosti, zapolniti bele lise popolne odstonosti gledaliških uprizoritev v nekaterih krajih te pokrajine, s svojo samoniklo sporočilnostjo širiti in razgrinjati lastne dosežke širšemu slovenskemu in jugoslovanskemu prostoru, pa tudi obmejnim in drugim deželam.« Na začetku smo strnili uvod v samoupravni sporazum o ustanovitvi, organizaciji, financiranju in delovanju Pomurskega gledališkega studia, svojčas čislane in popularizirane združbe zagnancev, pod predsedstvom Rajka Stuparja, ki pa mu je v zadnjem času očitno zmanjkalo začetne zagnanosti. Tako je tudi zadnja — četrtkova seja programskega sveta PGS izzvenela v znamenju improvizacije na temo potenciali so, človeka, ki bi jih usmerjal in se na tem področju razdajal, pa ni. Poklicno režiserko v Murski Soboti imamo, očitno pa si jo preveč lasti občinska Zveza kulturnih organizacij, ker v njej združuje delo. Tako mora nekdanja štipendistka Kulturne skupnosti Murska Sobota Duša Škof poleg gledališke dejavnosti (v kateri je dosegla izjemne režijske dosežke) biti na razpolago društvom in pomagati pri oblikovanju proslav ter drugih prireditev, namesto, da bi, kot edina za to kvalificirana v Pomurju, režirala predstave Pomurskega gledališkega studia. Še sreča, da ima dovolj volje in zanosa, pa tudi pripravljenosti in sposobnosti Milivoj M. Roš. ki z Gledališčem Mi soboškega kluba mladih pripravlja novo premiero, v vrsti tistih, iz katerih so, tako kot on, postali zastrupljeni z gledališčem mladi v tem okolju. Veliko jih je tudi v Ljutomeru, kjer je posebej angažirana Cilka Jakelj, že dolgoletno tradicijo režiserja pa ima Stane Kralj. Vendar bi oba in vsak zase težko prevzela program B Pomurskega gledališkega studia. Po zadnjem dogovoru v Murski Soboti bo priskočil na pomoč Milivoj M. Roš, sedež dejavnosti bo to leto v Ljutomeru, kjer naj bi pred iztekom tega šolskega leta pripravili predstavo in z njo gostovali tudi v začetku drugega. Sočasno pa bi naj nastajala predstava tudi pod okriljem kulturnoumetniškega društva Štefan Kovač in v režiji Duše Škof. Tekst je izbran, igralci očitno niso problem in tako gledališka dejavnost v Pomurju ne bo zamrla. Navzoči med delegati kulturnih skupnosti in zvez kulturnih organi-^-zacij Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota (Roman Sluga, Duša Škof Stane Kralj, Cilka Jakelj, Anica Kon-drič, Zinka Farič in Milivoj Roš) so soglašali z nadaljnim obstojem Pomurskega gledališkega studia, izhodišče za njegovo finančno ovrednotenje pa bo realizacija ob akontacijah podpisnic sporazuma. Brigita Bavčar KULTURNI VEČERI V ČRENŠOVCIH Vseobčinska manifestacija Kulturnoumetniško društvo Tone Plej Črenšovci je lani proslavilo 10-letnico (ponovnega) delovanja. Ob jubileju so pripravili teden kulture. Prireditve so bile torej več dni zapored. Tak tempo je bil naporen ne le za izvršni odbor društva, ampak tudi za nastopajoče, navsezadnje tudi za občinstvo. Ne glede na vse to pa si je predstave ogledalo 1300 gledalcev; od teh jih je skoraj 100 kupilo abonmajsko vstopni Na kulturnih večerih v Črenšovcih so velike pozornosti deležna tudi kul-turnouinetniška društva iz madžarskih vasi. Tako je bilo tudi na večeru folklore, ko so nastopili plesalci iz Lakoša. co, ki je omogočala ogled vseh prireditev. Letos so se odločili za kulturne večere, ki so se začeli 6. februarja, končali pa se bodo 6. marca. Prireditve so ob sobotah in nedeljah. Torej so Črenšovci kar mesec dni v znamenju kulturnih prireditev. Doslej so imeli večer folklore, kjer so nastopili plesalci iz Radmožanec, Dolge vasi, Turnišča in Črenšovec. Mimo je tudi filmska predstava Veselo gostuvanje, s katero so se med prvimi v Pomurju spomnili letošnje 80-letnico pisatelja Miška Kranjca. Predzadnjo soboto je potekal program pod naslovom Večer ljudskih plesov in pesmi, na katerem so se predstavili ljudske pevke iz Turnišča in Lakoša, folklorni skupini iz Bistrice in Lakoša ter pevski zbor iz Dolge vasi. Tudi predzadnjo nedeljo prireditev ni izostala, saj so prišli na svoj račun ljubitelji zborovskega petja; peli so pevski zbori iz Turnišča, Čentibe, Gaberja in Črenšovec. Zadnjo soboto so se s svojim programom predstavili člani pionirskega kulturnega društva črenšovske osnovne šole in varovanci vzgojno-varstvene enote Črenšovci. V nedeljo pa je dramska sekcija Kulturnega društva Ferdo Godina z Bistrice uprizorila tragedijo Kreflova kmetija. Do konca kulturnega meseca se bodo na črenšovskem odru zvrstile še tele prireditve: Kreflova kmetija Bistriško kulturno društvo Ferdo Godina se tudi v tej sezoni ni izneverilo tradiciji; njegova dramska sekcija je pod režiserskim vodstvom Slave Donko, ki je tudi odigrala eno izmed glavnih vlog, naštudirala tragedijo Ivana Potrča Kreflova kmetijo. Z delom so se najprej predstavili v domačem kraju, nato na Hotizi, v nedeljo pa so v okviru prireditev Večeri kulture gostovali v Črenšovcih. Tako kot na obeh prejšnjih predstavah, je bila tudi na zadnji predstavitvi dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Dokaz, da si občinstvo želi odrskih del. Ponavadi ob ocenjevanju gledališke predstave posebej omenjamo posamezne igralce. V tem primeru tega ne bomo storili, saj so prav vsi igralci doživeto odigrali svojo vlogo, zato se je tudi občinstvo nehote poglobilo v tragedijo. Vsebina je »odmaknjena« sedanjemu času (gruntar, viničarji, poskus ženitve po sili), vendar se da razumeti tudi zdaj, saj take razmere, seveda v posodobljeni obliki, obstajajo tudi v sedanjem času. No, nekateri pa so dogajanje pozorno spremljali Vsestranska Svetlana Makarovič V petek je bila v galeriji Kulturnega centra v Murski Soboti v gosteh svobodna umetnica: mladinska pisateljica, ilustratorica, pesnica in interpretatorica Svetlana Makarovič. Učence nižjih razredov z vseh treh soboških osnovnih šol je navdušila z opoldanskim recitalom Mali kakadu. Odrasli pa so ji zaploskali zvečer ob interpretaciji ljudskih balad in legend Pelinov med. Čeprav je ni bilo veliko, je bila publika v soboški galeriji prava in stik je bil vzpostavljen. Ume-ničino izvajanje je spremljala za oba recitala posebej napisana glasba Lada Jakše, popularne pa so tudi med mladimi poslušalci razširjene kasete o malem kakaduju, čuku na palici in o mačji preji, bb komedija Ščuke pa ni, ščuka pa ne; folklorni nastopi in modemi plesi, napovedan pa je tudi celovečerni koncert Kuda Miško Kranjec iz Velike Polane. Kulturni večeri v Črenšovcih so dodobra razgibali domačine in občane okoliških vasi. Pa tudi tiste, ki imajo kaj ponuditi! To pa so skoraj vsa kulturna društva z območja lendavske občine. Ne gre le za lokalno prireditev, ampak za vseobčinsko manifestaci- Foto: Š. S. jo, saj je na odru že (oziroma še bo) nastopilo okrog 500 plesalcev, pevcev, igralcev, godbenikov ..., pa tudi mladih podajalcev kulturnega programa. To pa je že nekaj! In ker je tudi odziv med gledalci dokaj dober, bodo kulturni večeri v Črenšovcih upravičili svoj namen. To pa je: ljudem približati kulturo, ljudsko in umetniško ustvarjalnost, seveda s prepričanjem, da človek ne živi samo od kruha. Večeri kulture v Črenšovcih pa so pomembni še zaradi nečesa drugega! Na njih ne nastopajo samo člani slovenskih kulturnih društev, ampak so zelo množično zastopana tudi madžarska kul-turnoumetniška društva. To pa je zelo pomembno, kajti tako je dana možnost, da se tudi občani vasi z izrazito slovenskim življem seznanijo z umetniško in ljudsko ustvarjalnostjo v madžarskih oziroma narodnostno mešanih okoljih. Vsakokrat so deležni dolgega aplavza, čeprav mnogi (Slovenci) ne razumejo, o čem pojejo njihove ljudske in umetniške pesmi; nekoliko bolj razumljivi so seveda plesi, kajti Slovenci radi plešejo madžarske plese, na primer sotiš... Na teh večerih, kjer smo slišali oba jezika, se je znova potrjevalo geslo: pesem in ples ne poznata meja. Dodali bi še lahko: znova, tudi na ta način potrjeno bratstvo. Š. Sobočan tudi zato, ker imajo radi dobra stara, vaškemu prebivalstvu razumljiva in domača dela. Ob tern naj spomnimo na Miklovo Zalo, ki jo je bistriško društvo naštudiralo pred leti in je z njo prav tako poželo velik aplavz. Bistričani torej nadaljujejo z uprizarjanjem del. Pri njih je pravo navdušenje za igranje na odru. Ob tem pa se nehote zastavi vprašanje, le zakaj dramske sekcije pri mnogih drugih kudih spijo zimski sen! Š. S. kulturni koledar GORNJA RADGONA - V domu kulture bo ob 19.00 s SUMLJIVO OSEBO gostovala gledališka skupina Kulturnoumetniškega društva Štefan Kovač. Komedijo Branislava Nušiča so soboški gledališčniki v režiji Duše Škof prestavili v povojni čas in okolje, katerem živimo, kar ji daje nove dimenzije in izziv. V naslovnih vlogah nastopajo: Jani Žilavec, Berta Kološa, Brigita Perhavec, Milivoj M. Roš in Borut Tanjšek. SOBOTA 27. FEBRUARJA ČRENŠOVCI — Ob 18.00 bo v prireditveni dvorani v okviru Kulturnih večerov Črenšovci 88 uprizoritev komedije Toneta Partljiča ŠČUKE PA NI, ŠČUKE PA NE, v kateri se bodo predstavili člani dramske sekcije domačega kulturoumetniškega društva. SREDNJA BISTRICA - Ob 18.00 se bo začel VEČER GLASBE IN PLESA, na katerem bodo nastopili: odrasla in mladinska folklorna skupina z Bistrice ter folklorne skupine in tamburaši iz sosednjih krajevnih skupnosti. NEDELJA, 28. FEBRUARJA ČRENŠOVCI — Med kulturnimi je nedeljski večer v Črenšovcih plesni. Na odru prireditvene dvorane se bodo ob 18.00 zavrteli plesalci kulturnoumetniškega društva Gaberjke, Kapca, Dolga vas, PIKUDA osnovne šol iz Črenšovci, mladi s Trnja in »čarovnik« (verjetno rokohitrc) iz Gaberja. GORNJA BISTRICA - Ob 18.00 bodo v gosteh gledališčniki, člani dramske sekcije kulturno-metniškega društva črenšovci, ki bodo izvedli Partljičevo komedijo ŠČUKE PA NI, ŠČUKA PA NE. Napovedana je zadnja prireditev iz sklepa šestih v mesecu kulture na Bistrica, kakor so prireditve poimenovali delovni člani Kulturnega društva Ferdo Godina. razstave MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava MALA GRAFIKA, ki jo je v okiru tradicionale izmenjave posreduje Gorenjski muzej iz Kranja. V njem je razstavljeno Sodobno likovno prizadevanje v Pomurju. Na pionirskem oddelku soboške knjižnice v gradu so razstavljena mladinska dela svobodne umetnice Svetlane Makarovič. V študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice Kulturnega centra Miško Kranjec je odprta razstava ČUDOVITI SVET BIBLIOGRAFIJ. LJUTOMER - V Galeriji Ante Trstenjak so še vedno razstavljene dragocenosti občinske matične knjižnice v počastitev 120-letnice čitalnice v Ljutomeru. Razstava gvašev Lendavska Američanka, akademska slikarka in restavratorka, Suzanne Kiraly-Moss razstavlja svoja dela v Ameriškem centru v Ljubljani. Razstava bo odprta do 23. marca. Knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so Marko Sterle - ŽIVETI MODRO (Sopotja), Victoria Holt — DEMONSKI LJUBIMEC (Pomurska založba) in Gustav Schwab — NAJLEPŠE ANTIČNE PRIPOVEDKE (Mladinska knjiga). DELOVNO SREČANJE V domu kulture v Ljutomeru bo jutri (v petek, 26. februarja) ob 11.00 pogovor na temo ljubiteljska dejavnost v ljutomerski občini. Domači so povabili predstavnike republiške Zveze kulturnih organizacij in vabilu se je odzval organizacijski odbor Tone Štefanec. ZANIMANJE JE VELIKO Kot smo napovedali že v prejšnji številki Vestnika, organizira občinska Zveza kulturnih organizacij Gornja Radgona to nedeljo kulturniški izlet v Ljubljano na ogled opere Boris Godunov. Zanimanje za ta največji operni projekt v Sloveniji, v katerem sodeluje celoten ansambel baleta in ljubljanske opere, je izjemno, zato bi kazalo o organiziranem obisku razmišljati tudi v drugih pomurskih občinskih zvezah ljubiteljske kulture. VESTNIK, 25. FEBRUARJA 1988 STRAN 9 ne zgodi se vsak dan Wagnerjev poravnan Kar 110 let star račun je te dni poravna! Franz Josef Strauss, bavarski premier. Leta 1877 se je v francoskem mestecu Tain-FHcrmitage mudil nemški skladatelj Richard Wagner in mimogrede naročil tudi 100 steklenic šampanjca. Umetnik kapljice nikoli ni plačal, za opomine se ni zmeni! niti njegov mecen bavarski kralj Ludvik II. Zdaj je župan bavarskega mesteca Felbacha, ki je pobrateno s Tain-PHer-mitageom, napisal Straussu pismo, v katerem ga prosi, naj on poravna dolg, »saj ste (Strauss) bolj ali manj naslednik bavarskega kralja«. Strauss je odgovoril, da njegova linija nasledstva ni ravno najbolj ravna, račun pa je vsekakor pripravljen plačati. Že zaradi grožnje francosvko-nem-škemu prijateljstvu. In tako je Franz Josef, ki mu celo sovražniki ne odrekajo stila, v omenjeno francosko mestece poslal 100 steklenic šampanjca »made in Bawaria«. To bo dogodek za Britance: vojvodinja Sarah, žena princa Andrews, pričakuje otroka. Bo fantek ali punčka, to je zdaj vprašanje. Kakor koli že bo, kraljica bo, če bo vse po sreči, že v tretje babica. Na sliki Sarah in Andrew na poročni dan. Lačni imajo privide Takole je reagira! na množico vesti o ljudeh, ki se jim prikazujejo svete osebe, filipinski cerkveni dostojanstvenik Jaime Sin: »Bog ali mati božja se prikazujejo lačnim ljudem, zato je treba jesti. Siti ljudje nimajo prividov.« Veselo v novo modno sezono pomlad-poletje. Kakšni modni tokovi bodo v veljavi? Novost so vsekakor oblačila v mornarskem stilu. Seveda barvna kombinacija modre in bele. Toda tudi pastelne barve so še aktualne, saj si počitnic brez njih ne moremo predstavljati. Graška veleblagovnica KASTNER IN OHLER je kot vedno na tekočem s svetovnimi modnimi tokovi in je bogato založena. Lahko bi rekli: na enem mestu lahko dobite vse: od igle do lokomotive. To vsekakor drži za vse izdelke, ki vsaj malo dišijo po tehniki, od žebljev, žice do vodovodnega materiala, kristala, keramike pa do vrhunskih avdio in video aparatov. To je veletrgovina GRE1NITZ iz Gradca, ki ima trgovino v središču mesta in veliko prodajno skladišče v Wagner Biro strasse 47. Prepričajte se sami! Ameriška psihologinja Alice M. Isen predlaga, naj bi v današnjem času — verjetno drži tudi za nas — na govorniške odre na-, mesto dolgočasnih politikov in ekonomistov poslali šaljivce. To bi nas hitreje pripeljalo iz krize, kajti humor spodbuja kreativnost in učinkovitost na delovnih mestih. . ............. To je s svojimi poizkusi dognala omenjena psihologinja. Poskusne osebe je razdelila v Očitno je imel v mislih tudi naše Medjugorje, saj tja rine tudi čedalje več Filipincev. Mnogi so, kot smo pred kratkim slišali tudi v televizijski reportaži, poiskali na zemljevidu Jugoslavijo šele takrat, ko je do njih prišla vest o romarski gneči. Živeli novi govorniki! skupine, potem pa jim je dala reševati naloge. Tisti, ki so malo prej gledali humoristične oddaje na televiziji, so najhitreje in učinkovito rešili probleme, ki jim jih je zastavila. »Ljudje dobijo več asociacij in mislijo bolje, kadar slišjo dobro šalo,« pravi Alice. To je pokazal tudi poskus s 382 osebami na različnih delovnih mestih. Tam, kjer so se ljudje na delovnem »Prezračevanje« protokolarnih objektov Zadhje čase smo po zaslugi vse prodornejših sredstev informiranja nekoliko več zvedeli o tako imenovanih protokolarnih objektih, ki jih imamo v Jugoslaviji toliko, da presenečamo celo razviti svet. Vzdrževanje veliko stane. Te teme se je v 12. številki lotil tudi Gorenjski glas pod dolgim naslovom, ki je nekakšen moto hkrati: Nobena država ni brez protokolarnih objektov, treba pa je sproti ocenjevati, koliko jih rabimo in zmoremo vzdrževati. Med drugim piše: Od desetih protokolarnih objektov, ki služijo reprezentančnim in drugim potrebam slovenskih političnih organov, so štirje na Gorenjskem: kompleks Brdo v bližini Kranja, grad Strmol nedaleč od Cerkelj, vila Bistrica nad Tržičem in vila Triglav na Pokljuki. Vila Bled (skupaj z nekdanjimi dvorskimi garažami) je za zdaj edini primer v Sloveniji, ko je protokolarni objekt pre- Potapljanje pušča posledice Potapljanje je bolj škodljivo, kot smo mislili doslej, zlasti za aktivne potapljače, ki se redno spuščajo v globine, večje od 50 metrov. Novejše raziskave so pokazale trajne hude poškodbe na možganih in na živčnem sistemu, ki so se pojavile šele takrat, ko so potapljači dosegali starost 50 let. Pokazale so, da imajo na videz zdravi potapljači približno take poškodbe, kot če bi preživeli možgansko kap. Testi in raziskave spomina in reakcijskih zmožno- mestu počutili vesele, so bili tudi delovni rezultati boljši. Da šale na delovnem mestu spodbujajo kreativnost, je novo, že dlje časa pa je znano, da na šaljiv način pripravljena učna snov hitreje ostane v zavesti otrok, naj bo to v knjigah ali na filmu. Večina psihologov pa si je edina v tem, da mora biti humor zdrav in brez ironije, kajti ta otroke zmede. Torej, kaj še čakamo: humoriste v šole, tovarne in politiko! šel v roke turističnega gospodarstva. V kranjski občini še vedno odmeva zadnja širitev Brda za 268 hektarjev (zadnje primere so rešili novembra lani); različna mnenja pa so zlasti o smotrnosti takšnega posega. V republiškem protokolu zdaj razmišljajo, da bi graščino Brdo ohranili za protokolarne namene, vse ostale objekte in izemljišča pa naj bi prevzela posebna delovna organizacija. Grad Strmol in vila na Pokljuki bosta še naprej ostala protokolarna objekta, tržiško vilo pa naj bi po zgledu blejske vključili v turistično gospodarstvo. Protokolarni objekti so potrebni, nobena država ni povsem brez njih, treba pa je sproti ocenjevati, koliko jih, glede na mednarodno dejavnost države rabimo, in koliko jih, glede na težke gospodarske razmere, še zmoremo vzdrževati iz sredstev republiškega proračuna. sti kažejo na te poškodbe, odkril pa jih je tudi angleški patolog, specialist za bolezenske vzroke in simptome, ki je obduciral mnogo potapljačev. Te poškodbe je težko odkriti pri rutinskih pregledih mladih potapljačev, pojavijo se pozneje, strokovnjaki pa menijo, da zato, ker se zaradi zmanjšanega dotoka krvi v hrbtenjačo uniči maščobni sloj okoli živčnih vlaken in te odmrejo. Njihovo funkcijo prevzamejo druge celice, zato poškodba ostane toliko časa skrita. Za kisle padavine ni kriv samo človek Po zaslugi varstvenikov narave je prodrla v svet resnica o škodljivih učinkih izgorevanin, naj bodo to dimi iz dimnikov težkih industrijskih obratov, energetskih postaj, toplarn ali izpušni avtomobilski plini. V ozračju se snovi iz dimov in izpušnih plinov družijo v žveplene kisline ter z dežjem vred padajo na zemijo. Takim padavinam pravijo kisli dež, njegov učinek pa je slab. Napada rastlinstvo, razjeda stavbe in spomenike, uničuje jezera in trajno poškoduje plodno prst. Gre torej za škodljiv vpliv človeka na svetovno okolje. Vendar pa ni človek edino živo bitje, ki tako vpliva na okolje. Kisli dež ne pada samo na kraje, kjer stojijo energetski objekti in velemesta. Pogosto pada v odmaknjenih in odljudnih krajih, daleč proč od prometnih gneč in dimnikov termoelektrarn. Izvor kislega dežja je v takih primerih težje pojasniti. Znano ie sicer, da šo jezera na severu Švedske onesnažena s kislim dežjem zaradi dima, ki so ga prinesli vetrovi v višjih zračnih plasteh iz nemškega industrijskega bazena in iz poljskih termoelektrarn. Nejasno pa je, od kod kise! dez v porečju Amazonke. Raziskovalce je presenetila sestava kislega dežja v amazonskem bazenu, saj v njem ni značilnih žveplenih kislin, pač pa so našli v njem mravljincno kislino. Res je sicer, da mra-vljinčna kislina nastaja v kislem dežju zaradi vpliva formaldehida in nekaterih drugih snovi, ki jih v zrak izpuščajo tovarniški dimniki, vendar pa so jo namerili v »industrijskem« kislem dežju le v neznatnih odstotkih. Nad Amazonko pa pada kisli dež s presenetljivo veliko mravijinčne kisline. To je napotilo raziskovalce k temu, da so poiskali izvor amazonskega kislega dežja drugje, ne v industriji. Strokovnjak za atmosfersko kemijo Thomas Gradel je v sodelovanju z zoologom Thomasom Eisnerjem prišel na zanimivo zamisel, da so za kisli dež v nekaterih predelih sveta krive mravlje. Kakih 10 odstotkov mravelj spada med »kisli-narke«, se pravi, da izločajo mravljincno kislino, ki jo uporabljajo za obrambo in za medsenojno občevanje. V predelih, kjer je veliko mravelj, je njihov vpliv na tvorbo kislega dežja pomemben. V porečju Amazonke, kjer je polovica vseh mravelj »kislmark«, pa so gotovo prav mravlje krive za onesnaževanje amazonskega bazena s kislim dežjem. Kak smo v Pomurji pejnez puni, nam zdaj pokažejo zaključni računi. Sto de vekše vragolije znao. v računovodstvi de več valao. Najvekšo nevolo majo tisti šterin že šlatajo obisti. Ka na paperi majo profit, trbelo pa bi njin na r. . . Nas o ve pa gorice čakajo, obrajde. lugša, gnoj podkapajo. Pravočasno što ne skrbij, sledi vse na hrbet dobij. Največ dela pa čaka politike, tej zdaj nemajo časa za piknike. Skupi, sestanki, seje pomembne, na vrsti so ustavne spremembe. REŠITEV Z NEBA Pet dvokrilnih enomotornih letal, ki so šla v zgodovino letalstva že pred 30 leti, je edina »rešitev z neba« za 20 tisoč kmetov v etiopski provinci Šoi, kjer že nekaj mesecev vlada huda lakota. Čeprav so v zraku videti kot komarji, pa lahko vsak od teh dvokrilni-kov prepelje 1.500 kilogramov žit, kar zadostuje za preživetje kakih 100 ljudi na mesec. Poljska vlada jih je namreč podarila Etiopiji, ki jo je tudi letos prizadela katastrofalna suša. Kmetje v Šoi živijo v težko dostopnih hribih in na planotah, visokih 2000 do 3000 metrov, cest sploh ni, tako da so majhni dvokrilniki za večino tamkajšnjega prebivalstva prava rešitev. Ta letala potrebujejo za vzlet in ' pristanek le kratko, pravzaprav improvizirano stezo. Tako poljski dvokrilniki zdaj prevažajo v najbolj nedostopne kraje hrano, ki sta jo Etiopiji podarili ZDA in Evropska gospodarska skupnost. Denar za gorivo pa zagotavlja baptistična misija v Adis Abebi. Pri reševanju ogroženega prebivalstva pokrajine Šoi sodelujejo številne države z vsega sveta. Akcija bo trajala pol leta, stala pa bo okrog 150.000 dolarjev na mesec. Denarja in hrane je bilo dovolj že pred mesecem dni, vendar pa dolgo ni bilo jasno, kako bi pravočasno prepeljali pomoč lačnim. Težavo so rešila letala) ki še vedno letijo, čeprav so stara tri desetletja. Strokovnjaki iz človekoljubnih organizacij v Adis Abebi so izračunali, da bi ogroženi dobili pomoč, ki bi jim jo pripeljali s kamelami in na oslih, šele čez nekaj mesecev, kar pomeni, da bi medtem zaradi lakote umrlo kar nekaj deset tisoč ljudi. -Etiopija bo letos potrebovala okrog 1,3 milijona ton hrane, če naj bi rešili življenja 7 milijonov ljudi v severnih in severovzhodnih delih države. Etiopska komisija za pomoč in obnovo (RRC) je pred kratkim sporočila, da je svet doslej obljubil Etiopiji 700.000 ton hrane, kar pomeni, da je je še vedno treba dobiti okrog 60.000 ton. Sovjetska zveza je pred dnevi podarila Etiopiji 250.000 ton žit. Strokovnjaki RRC zatrjujejo, da je tako prišla čisto na vrh seznama držav, ki pomagajo Etiopcem. Zakaj? Odgovor se vsiljuje sam po sebi: ljudje, ki umirajo od lakote, se gotovo ne navdušujejo nad nakupom orožja. STRAN 10 VESTNIK, 25. FEBRUARJA 1988 za vsakogar nekaj Česen v ljudskem zdravilstvu Malo je zdravilnih rastlin, ki jim ljudsko zdravilstvo pripisuje tak pomen in v katerih zdravilno moč ljudje tako verjamejo, kot je to česen. Ljudsko zdravilstvo ga uporablja že od nekdaj in proti najrazličnejšim boleznim. Poglejmo, kako so včasih zdravili s česnom in kako zdravijo še danes. Dihala: Ljudsko zdravilstvo priporoča proti kašlju in nahodu česnove obloge: česen stolčemo in zmešamo z medom in malo kisa. Z mešanico namažemo bolnikove podplate, počakamo, da vonj izgine, in postopek ponovimo. Srce in žile: Proti srčni nervozi, prehitremu utripu in arteriosklerozi damo v omake, špinačo in sploh vse jedi, ki se pripravljajo s česnom, veliko česna; sesekljan česen potopimo v alkohol ali žganje, pustimo deset dni, jemljeno ga po kapljicah kot druge tinkture. Živčne bolezni: Proti glavobolu, omedlevici in slabosti — česen stolčemo, sesekljamo koprivo in vše skupaj zmešamo z razredčenim kisom. Z dobljeno mešanico masiramo sence, vratne žile, ramena, vrat ali vse telo. Z enako mešanico masiramo tudi močno premraže-nega človeka toliko časa, da mu koža pordeči, nato ga namažemo z oljem, dobro ogrejemo in položimo v posteljo, da se prepoti. V nekaterih krajih zdravijo glavobol in omedlevico tako, da stolčejo dve pesti česna in ga zmešajo z razredčenim kisom. V to mešanico namakajo čiste bele krpe in jih polagajo na bolnikovo teme in čelo. Dobro je, če z enako mešanico masiramo sence ali če jo vdihavamo. Prebavila: Česen vrača tek, dober pa je tudi Za urejanje neredne prebave. V nekaterih naših krajih stolčejo česen skupaj z bučnim semenom, zmešajo z oljem in čistim vinskim kisom in uporabijo to mešanico proti glistam in trakulji. Ljudsko zdravilstvo uporablja česen tudi za zdravljenje različnih kožnih bolezni, proti izpadanju las, pri boleznih jeter, napenjanju, črevesnem katarju, driski in drugih boleznih. - VOJAŠKA OBVEZNOST KAKO SLUŽIJO DRUGOD? 1985. leta je bil sprejet novi zakon o vojaški obveznosti, ki predpisuje enoten vojaški rok za vse 12 mesecev, izjem ni niti za edine hranilce. Študentom iz prejšnjih let roka ni treba dosiužiti, moške, ki so se služenju izmikali, pa je mogoče vpoklicati celo do 31. leta, po tem rojstnem dnevu pa ne več. Tako torej pri nas; kako pa služijo vojaški rok drugod? V večini zahodnoevropskih držav imajo dvojen sistem služenja vojaškega roka: prostovoljci služijo daljši čas, a so bolje plačani, vpoklicani krajši čas in so slabše plačani. Večinoma tudi niso določeni natančni starostni in drugi roki, ko se bodo znašli v uniformah. Belgijci služijo vojsko 18 mesecev, Danci 9 (v nekaterih rodovih tudi eno leto), Francozi eno leto, Nemci 15 mesecev, Nizozemci 18 mesecev, Italijani eno leto (v mornarici leto in pol), Norvežani leto, Portugalci 16 mesecev, Španci eno leto, Švedi 15 mesecev, Švicarji pa si privoščijo le 17 tednov osnovnega urjenja. Povsod tudi priznavajo ugovor vesti in povsod imajo s tem velike težave, saj se skušajo med ideološke nasprotnike vojske vtihotapiti čisto pravi izmikači. Zato alternativno oziroma civilno služenje ni enostavnejše, saj jim priskrbijo kakšno napornejše in daljše delo. V Ameriki vozijo rešilne avtomobile, Danci pa jim dajejo na izbiro: ali 9 mesecev uniforme ali 26 mesecev dela v vzhodni Afriki. L\ OBILNEJŠE Osebe z nekaj več kilogrami se lahko oblačijo modno in atraktivno, samo nekaterih pravil se morajo držati. Debelejšim osebam priporočajo modele ravnih in ležernih krojev, ki vizuelno podalj- HE šujejo postavo. Glede barve velja: enaka od glave do pete, temnejše in srednje svetle, vertikalni šivi, droben vzorec. Izogibati se je potrebno svetlih in močnih barv, velikih vzorcev, horizontalnih prog, napadalnih pričesk. Če spoštujete ta pravila in če ste obilnejše postave, ste lahko vedno lepo in moderno oblečeni. KAKO NEGUJEMO USNJE? Otrok se počuti majhnega, krhkega, nebogljenega. Ima tisoč razlogov za to, da ga je strah. Včasih svoj strah pokaže zelo burno, drugič ga skriva: saj so mu rekli, da mora biti pogumen! Najboljše zdravilo zoper strah: dobiti zaupanje v samega sebe in v druge. Toda kaj storimo odrasli za to? Zakaj dojenček, ki ga starši skrbno varujejo, začne kričati, ko zasliši nenaden hrup? Zakaj kriči, ko se mu približa tujec? To so pradavni strahovi, ki izhajajo iz človekovega nagona po ohranitvi. V predzgodovinskem času je moral človek izumiti ogenj, da je lahko ponoči z njim preplašil trope volkov. Danes, ko ni volkov, se mnogi ljudje še vedno bojijo teme. Presenečenja lahko otroka prav tako prestrašijo. Juho najprej ohladimo. Maščobo, ki se strdi na površini, odstranimo. Nato kuhamo juho v nepokriti posodi toliko časa, da povre na polovico. Koncentrirano juho sedaj ohladimo, nalijemo v plastične posodice ali v posodo za pripravo ledenih kock. Zamrznemo. Ko juho odtajamo, jo razredčimo z enako količino vroče vode (tako nam gre odtajanje hitreje od rok). In kaj lahko na hitro zakuhamo v odtajano juho? Dodajmo ji nastrgano surovo korenje ali odcejen grah iz konzerve ali zlate kroglice ali na maščobi popražene kockice belega kruha ali dušen riž ali pa tanke jušne rezance. Majhen otrok se stisne v naše naročje, na ves. glas tuli, tako da ne sliši naših pomirjajočih besed. Otrok in strah Trdno ga držimo ob sebi na toplem, zibajmo ga, pustimo mu, naj pokaže svoj strah; ko se bo malo pomiril, mu bomo lahko pomagali tudi z našim glasom — če mu bomo zapeli pesmico, ki mu je domača, ali povedali pravljico, ki jo je že velikokrat slišal. Strah je neugodna izkušnja, vendar je prijetno, če te nekdo tolaži. V otrokovem življenju pa prihaja do mnogih dogodkov, ki vzbujajo strah. Starši prenašajo na otroke tudi nekatere svoje bojazni: strah pred vodo, strah pred globino, strah pred živalmi. Čuvajmo otroka pred okužbo z našimi strahovi, ne prenašajmo nanj naših strahov! Ne posplošujmo nekaterih nevarnosti. Ko je človeka strah, Organizem reagira z izločanjem adrenalina. Telo se vzburi, poveča se poraba kisika, kri hitreje kroži. Buncekova juha UJ 5 NAJ S co Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, vsak petek v oddaji 21 232. 1. Body next to body - Brigitte Nilson & Falco 2. Le besedi dve — Magnet 3. I Maschi — Gianna Nannini 4. Marjetka, počakaj do petka - Četrta dimenzija 5. The way you make me feel — Michael Jackson Lestvica nastaja s sodelovanjem hi fi videostudia na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota, telefon 25 577. Glasovnice-dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota s pni™0™; 5 naj Oddaia 21 232 ie na sporedu vsak petek od 18. do 19. ur na Radi? Murska Sobota - UKV 87,6 MHz ah SV 648 kHz. Star domač recept, ki bi ga veljalo večkrat preskusiti, saj z njim napravimo zares odlično jed. Potrebujete: 1 prekajeno svinjsko kračo — buncek, sol, poper v zrnu, I do 2 lovorova lista, 2 do 3 stroka česna, 1 glavico čebule, 1 ostri feferon, 15 dag moke, pol litra kisle smetane. Priprava: Svinjsko kračo dobro operite, zalijte jo s hladno vodo in kuhajte skupaj s poprom, lovorom, čebulo, česnom in feferonom 45 do 55 minut. Buncek-kračo vzemite iz vode, meso narežite in spet dajte v vodo. Posolite po potrebi. Moko zmešajte z malo vode, pomešajte s kislo smetano in počasi vkuhajte v kipečo juho. Servirajte. NAŠA RISBA VAS PRIPIS To je stanje splošne mobilizacije. Človek lahko kriči, se pači, dlake se mu naježijo, spremeni se barva kože. Prvotni namen teh pojavov je prestrašiti drugega in se tako braniti. Če zavremo te pojave, se bodo obrnili zoper nas. Nekateri ljudje hočejo za vsako ceno obvladati svoj strah, otrpnejo in reagirajo na neustrezen način. Sprašujejo se, kaj bi storili v nevarnosti. Ko pride nevarnost, ni možnosti za razumsko obvladovanje nevarnosti. Sproži pa se varovalni instinkt in ljudje se čudijo, ker so storili prav tisto, kar jih je zaščitilo. Takšna izkušnja poveča samozaupanje. Če torej otroku pokažete, kako naj obvlada nevarnost, mu boste zelo pomagali. Najteže je zmanjševati ali odpravljati nerazumne strahove, kot so: strah pred zaprtimi vrati, prostori, pred dvigalom, malimi živalmi. Ti strahovi se imenujejo fobije; če nas ne motijo preveč in če v življenju lahko nekako shajamo z njimi, jih sprejmimo. Če pa hudo motijo naš vsakdan, omejujejo naše življenje in bistveno vplivajo na kakovost našega življenja, poiščimo pomoč pri psihologu in psihiatru. Za strah, ki ga doživlja otrok, je najbolje, da ga odrasli ne stopnjujejo. Otroku ne očitajmo strahu, ne norčujmo se iz njega. Strah je naravno izkustvo in ga je treba doživeti in preživeti. občutljivo Oblačila in modne dodatke iz usnja moramo drago plačati, zato jim moramo privoščiti skrbno nego, da jih ohranimo čim dlje. Usnje je modno in prijetno. Če le moremo, vsak novi kos impregnirajmo, da bo zavarovan pred vlago in madeži. Sredstva za nego usnja moramo skrbno izbirati. Uporabljati jih moramo natanko tako, kot piše v navodilu, in vselej kje na notranjem robu preskusiti, kako učinkujejo. Mastne madeže odstranimo z magnezijem, madeže kemičnega svinčnika s sredstvom za brisanje črnila, z baldrijanovimi kapljicami ali kolonjsko vodo. Prenekaterega madeža se znebimo z radirko za čiščenje usnja. Prepovedani so bencin, terpentin in tekočine za odstranjevanje madežev. Usnje, naj visi tako, da so ploskve ravne. Posebno pomembno je to takrat, kadar nas zmoči dež in se mora oblačilo posušiti pri sobni temperaturi, Pasove lahko obesimo na velik obroč, ki ga nemara lahko dobimo v trgovini z železnino. Usnje plazilcev je nepopisno drago, glede nege pa ne posebno zahtevno. Zadostuje, če ga od časa do časa zbiršemo z mehko krpo. Duhovite pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 3. marca 1988. Na dopisnico napišite naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. — Nosovi, cel teden samo nosovi! (A. Gracin) — Zaman gledaš gor, naš standard je spodaj. (C. Žalik) — Danes delamo največ z nosovi, vsak dan izvohamo novo afero. (J. Madjar) — Ta maska pa ima tako dolg nos, kot naša vlada v aferi Waldheim. (M. Vomer) — Pogled čez dolg nos zisu ni v ponos! (K. Kuzma) SESTAVIL MARKO NAPAST ARGENTINSKI PREDSEDNIK GRANIČARJI V STAREM BIZANCU VRSTA VRBE MEDENA ROSA NA LISTJU VRSTA AFRIŠKE ANTILOPE ZAMEGLE-NOST DLAKAVA ŽIVAL FRANCOSK ZUNANJI MINISTER (BERNARD) SLIKA Z VODNIMI BARVAMI GRŠKA MUZA ZVEZDO-SLOVJA • LITIJ ANTIČNO RAČUNALO GL. MESTO NORVEŠKE ETIOPSKI VELJAK IGRALKA MIRANDA BANDA DEL KNJIGE NAŠI RAZGLEDI MESTO V FRANCIJI AVTOMOBILSKA OZNAKA FRANCIJE IGRA NA SREČO TIPKA NA PISALNEM STROJU NEMŠKI PESNIK NADUTOST. OŠABNOST NEON / BRENTA AMERIŠKO MOŠKO IME LISTNA VLAKNA AGAVE SEVER SIMON JENKO NEMŠKA KNJIŽEV-NICA SEIDEL KONICA AMPER ZAČETNIK SRBSKE DINASTIJE (ŠTEFAN) REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: paprika, odrezek, drevača, pesa, Ub, osa, Spa, ladja, kreator, O, kriza, VP, brav, Nero, db, Italija, kaliber. VESTNIK, 25. FEBRUARJA 1988 STRAN 11 križem po naših šolah KADAR PRIDE PUST . . . Danes je vse manj starih ljudskih običajev. Vendar pa smo se krajani majhne vasi Gorica potrudili in priredili smo borovo gostuvanje. Priprave so zahtevale veliko dela in truda. Ze dva tedna pred borovo poroko smo zbirali sredstva po okoliških vaseh. Na sestankih smo si razdelili vloge. Sodelovali smo skorajda vsi vaščani — od najmanjših, ki so predstavljali palčke in druga pravljična bitja, do najstarejših. Zjutraj ob osmih smo se zbrali pred gasilskim domom, kjer smo se vsi nastopajoči fotografirali. Sledila je kratka igrica, kjer so se mati, oče in Iglica (nevesta) ter starešina dogovorili, da gremo v gozd poiskat ženina. V gozdu so imeli največ dela miličniki, saj so morali skrbno paziti na tatove. Cilj mnogih, ki so prišli gledat, pa je bil, da ukradejo nevesto. Seveda je niso mogli. Bilo je veliko cigank, ki so delale vse mogoče norčije. Tudi sodniki niso sedeli križem rok. Sodili so vsakemu, pa če je naredil še tako majhno napako. Sledila je pridiga duhovnika. Mislim, daje s svojo duhovito pridigo pritegnil velik del prisotnih. Končno se je Iglica poročila in sledilo je podiranje bora. S skupnimi močmi smo ga pripeljali pred gasilski dom. Tam pa spet nevšečnost. Ciganka je z otrokom prišla k ženinu in mu rekla, da ima otroka in prav on je njegov oče. Ko je za to zvedela nevesta, je sledila ločitev. Vendar pa po ločitvi veselja in zabave ni zmanjkalo. KARMEN KELHAR 8. a OŠ ŠTEFAN KUHAR-BOJAN PUCONCI r^Tine se oblekel je v klovna, da otroke bi razveselil, Jure puško je na ramo dal, torej on je vojak postal. A Meta na metli leta, Tina princeska je postala, Tone se oblekel je v mornarja, a Minka mala kuharica je postala. A ko pust je odšel, spet bili so učenci 1. razreda. Urno v šolo so hiteli in abecedo pisati začeli. MAJA GOMBOC 7. c OŠ ŠTEFAN KUHAR-BOJAN PUCONCI KULTURNI PRAZNIK Včeraj smo imeli v šoli proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Najprej smo pregledali, kaj smo na kulturnem področju napravili v prvem polletju. Ogledali smo si igrico o deklici Piki. Proslavo so popestrili učenci 8. a razreda s »filharmoničnim« orkestrom Stročja vas. Igrali so na metle, pokrovke in žage. Učenci 5. b so nam zaigrali Agropopovo pesem. Po tem programu smo še poslušali učence glasbene šole Slavko Osterc iz Ljutomera. Zaigrali so nam nekaj zelo lepih skladb. Najlepša mi je bila glasba, ki jo je izvajal kvartet klarinetov. Tudi iz naše šole so igrali Simon in Vlado na klarinet, Miha na flavtico, Nataša na harmoniko, Barbara, Samo in Mateja pa na kitaro. Florijan Koprivnik, 5. a OS Stročja vas 8. februarja praznujemo obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešer- na. Tega dne smo imeli tudi na naši šoli proslavo. Na njej so sodelovali pevski zbor in plesne skupine. Izvedli smo tudi kviz, ki je bil zelo razburljiv, ker so bila vprašanja zelo zanimiva. Vsa vprašanja so bila s kulturnega področja, tako da so se tekmovalci morali nemalokrat potruditi, če so hoteli pravilno odgovoriti. Vsak pravilen odgovor je veljal eno točko. Tekmovale so štiri skupine. Vsaka skupina je imela štiri člane od prvega do četrtega razreda. Največ točk je zbrala četrta skupina. Za sodelovanje pa so vsi udeleženci kviza dobili čokolado. Po kvizu smo si še ogledali film Pastirci. Tako je minil 8. februar, naš kulturni dan. Dušan Jakšič, 4. raz. OŠ Gaberje 8. februarja smo praznovali slovenski kulturni praznik. Na ta dan je umri največji slovenski pesnik France Prešeren. V goste smo povabili slovenskega pesnika Toneta Kuntner- ja. Ob devetih smo začeli s proslavo. Sledil je kratek program, v katerem so učenci recitirali Kuntnerjeve pesmi. Tovariš Belovič je imel s tovarišem Kuntnerjem intervju in tudi mi smo lahko zastavili vprašanja o vsem, kar nas je zanimalo. Pesnik Kuntner nam je na kratko predstavil svojo življenjsko pot. Tone Kuntner pa ni samo pesnik, temveč tudi filmski in gledališki igralec. Povedal je, kako so snemali film o Primožu Trubarju, ko bi moral vreči vrč mimo kamere, pa ga je po pomoti vrgel snemalcu v glavo. Zelo se je ustrašil, ampak na srečo snemalcu ni bilo nič, le glava ga je bolela. Njegovemu pripovedovanju smo vsi vneto prisluhnili. Prebral nam je tudi eno od svojih čudovitih pesmi. V nadaljevanju proslave je sledila podelitev značk in priznanj vsem, ki smo čez vse leto pridno brali knjige. Tadeja HANŽEKOVIČ, 5. a OŠ Veržej Na obraz maske pritrdimo, z njimi po ulicah hitimo; tu so zajčki, tam lisice, muce, medvedki in kuharice. Le kaj se tu dogaja, otrok sploh ni, same pustne šeme v krogu se vrte. POČITNICE BREZ Kurent, kurent po vasi beži, v roki pa ježa drži. Z njim plašne straši ljudi, da bežijo na vse strani. Skače in kriči. Hura, hura! Pod njim tresejo se tla. Ko kurent hodi naokrog, v vsaki hiši polno je dobrot. Pustni čas odhitel je od nas in pustne so se šeme v otroke spremenile vesele. Klaudija Zadravec, 4. raz. OŠ Odranci TATJANA KUSTEC, 6. b Spet je pozvonil šolski zvonec; počitnice so minile. Čeprav ni bilo snega, so gozdove pobelili zvončki, zato smo jih vsak dan hodili nabirat. Tri dni sem spala pri sestrični, nato pa ona pri nas. V gozdu sem našla tudi ježa Pika in sedaj ga imam doma. V soboto in nedeljo smo imeli igro Kreftova kmetija, v kateri imam tudi jaz majhno vlogo. Zjutraj, ko sem se prebudila, ni bilo snega, zato pa je bil v zadoščenje počitniški program. Med počitnicami smo se hodili kopat v Radence in obiskovat teto v bolnišnico. Čeprav so bile počitnice kratke, so bile lepe tudi brez snega. Morale pa bi biti daljše. Larisa Donko, 4. b OŠ Prežihov Voranc Sred. Bistrica Po vseh čudežih se letošnjih počitnic nisem niti veselila. Kljub dobremu spričevalu sem že takoj prvi dan vedela, da bodo počitnice »ful — brez.veze«. Začelo seje s tem, da me starša nista pustila k znancem za nekaj dni. Prišlo je do groznega prepira in ves dan nisem govorila z mamo. Potem pa je bil še tu moj brat, ki bi se samo pretepal in div- jal. Pa še ta grozni dolgčas! Poskušala sem z igranjem badmintona, pa zaradi groznega vetra ni šlo. Tako je minil prvi teden. Drugi teden je bil nekoliko boljši. Rešila sem se na pol podivjanega brata, ker je odšel za teden dni v Avstrijo. Toda, spet dolgčas! Krajšala sem si ga z gledanjem TV in s kuharskimi poskusi. Predzadnji dan počitnic pa sem bila na rojstnem dnevu pri prijateljici, kjer sem se imela res super. Zadnji dan počitnic sem izkoristila za priprave na šolo in pisanje tega, kar zdaj berete. Upam, da bodo naslednje počitnice bolj pestre. Pa adijo do poletnih! Lidija Pelci, 9. r OŠ Kapela Letos nas je zima opeharila za vse zimske radosti, edino počitnice so nam ostale. Čeprav nisem mogel ne smučati ne drsati, so mi bili počitniški dnevi zelo kratki. Srečen sem bil najprej zjutraj, ker sem lahko dalj časa spal. Potem so prišle na vrsto igre, za katere med šolo ni časa. Včasih me je obiskal prijatelj. Skupaj sva igrala šah in SNEGA sestavljala razne rebuse. Z veseljem sem prelistal albume s slikami iz otroških let. Med počitnicami smo dobili tudi obiske. Takrat je bilo posebno prijetno. Otroci smo si po svoje krajšali čas. Tudi na televizijo nismo pozabili. Ko nas starši niso mogli več utišati, smo lahko šli na dvorišče. Tam se vedno najde kaj zanimivega. Kljub počitnicam sem tudi malo pokukal v knjige. Še vedno upam, da bo zapadlo vsaj malo snega. Vesel bom, če bom lahko koga dobro skepal. Starši pa so veseli sedaj, ker so ceste čiste in I<£hko varno vozijo. Robert Horvat, 5. raz. OŠ Janko Ribič, Cezanjevci Med počitnicami sem brala knjige. Bila sem žalostna, ker ni bilo snega, da bi se sankala in smučala. Bilo mi je zelo dolgočasno. Ko je deževalo, sem še igrala v sobi, drugače pa zunaj. Več lepih ur pa sem presedela ob televiziji ali pa sem poslušala radio. Vseeno je bilo lepo, saj ni bilo treba v šo-lo- ANGELA JUD, 3. r. 1 Kdo bi meni 4.000 kilometrov od doma žvižga!? Nisem se ozrl. Zažvižga še glasneje. Kaže, da ni šale. Ustavil sem se in ozrl. Nikjer žive duše v nasadu, vsi so v morju. Torej žvižga meni. Vendar, zakaj se skriva? Je za deblom? Morda v bunkerju, mi je šinilo v glavo. V tej dilemi zažvižga v moji neposredni bližini, tako razločno, tako opozorilno, da sem se zdrznil, nakar se zakrohoče in še enkrat zažvižga — in potem sem ga zagledal. Na listu palme je stal črn ptič, velik kot škorec z rjavo rumenimi konci kril. Falot, še sam sem se nasmehnil. Vendar njegovo žvižganje ni bilo namenjeno meni. Med listi palme seje od debla prikazala sivkasta, manj ugledno oblečena samička in čebljaje sta odletela med palme, ne da bi mi privoščila pogled. MASADA V programu je bil ogled Masade, ki leži na širokem platoju strmega hriba, kakih 400 metrov nad Mrtvim morje, od koder je enkraten razgled po Mrtvem morju, njegovi okolici, vse tja na jordansko stran. Na tem platoju je Herodes zgradil pravo mesto. Ohranjeni so temelji in sledovi, ki dajo slutiti podobo dobro organiziranega in civiliziranega mesta s trgi, svetišči, javnim kopališčem, zbiralniki vode za več let, obrambne ovire, ohranjeni so mozaiki iz Herodovih časov, stebrišča s hebrejsko pisavo, zelo sodobno stranišče z odplakovanjem in zbiralno cisterno, sinagogo itd. Pred leti je bil na tem mestu posnet filmski spektakel, posneli so ga Američani, na temo upora Judov proti Rimljanom v letu 67—70 našega štetja. O tem porazu Judov in posledicah smo že pisali. Na plato vozi žičnica z gondolo, ki sprejme več deset potnikov. Postaja je pod platojem, na katero vodijo strme stopnice, ki te pri temperaturi preko 30° C krepko zdelajo. Vedno sem hodil blizu vodnice, da bi ujel čim več od njene razlage, delno pa tudi zato, da bi se ji približal in dosegel, da bi se ustavili v Aradu. Kljub svojim letom je prožno stopala po stopnicah in skakala s kamna na kamen, ne da bi se zasopla, kar sem ji priznal in jo previdno pohvalil. Počasi sva začela kramljati. Prišla je iz Romunije, iz Erdeja: poleg angleščine, nemščine je govorila madžarsko, romunsko in razumljivo tudi hebrejsko. Ne, ni bila profesorica humanističnih ved, ampak kreatorka. Pristala je, da se ustavimo v Aradu. Vendar kaže, da v Izraelu pride vedno »nekaj vmes«. V skupini smo imeli nekaj starejših ljudi preko sedemdeset let, nekatere celo s palicami. Skupini niso mogli slediti. Zaostajali so, zamujali na zbirna mesta, vendar od programa, ki je zahteval napor, nobeden ni hotel odstopiti in počakati v senci ali avtobusu. Vse so hoteli videti, povsod biti, angažirano so spraševali, se ponavljali, svetovali, kako naj bi potekal program, stalno so nekaj sitnarili. In na koncu je počilo, kar sem vseskozi pričakoval. Nekje v ozadju je nekdo vpil, mahal in kazal na nekoga, ki se je zgrudil. Prislonjena ob ruševine, je zvita ležala starejša ženska, zaripla v obraz, in lovila sapo. Bil sem sam zdravnik v skupini, vendar brez zdravil in preiskovalnih pripomočkov. Ženska je dobila napad naglega bitja srca. Z vodo smo jo ohladili in posrečilo se mi je, da sem ji s pritiskom in masažo določene točke na vratu kaj hitro pomiril srce. Stanje se ji je vidno zboljšalo, vendar smo jo transportirali na spodnjo postajo. Začel se je prepir. Starejši so protestirali, da hitro hodimo, da izbiramo najbolj strme poti, da se nanje ne oziramo. Vodnica jih je mirila in jim dopovedovala, da ima začrtan program, ki ga mora realizirati. Dokazovanje je bilo brezuspešno, zato je odnehala. »To je tipična lastnost starcev,« mi je rekla Nemka iz Hanovra. Z možem sta bila službeno v Izraelu že cel mesec. Simpatičen par, s katerim sem se že drugič srečal in smo skupaj kosili: »Poleg skopuštva in vsega, kar so si v preteklosti nagrabili, mislijo, da morajo biti povsod zraven, da svet brez njih ne more.« Nisem komentiral. Hojo smo upočasnili, na zbirnih mestih dalj časa počivali in izgubljali čas. Tako z Aradom ni bilo nič. Vodnica je skomignila z rameni in nemočno razprla roke. Stvari je potrebno sprejeti, pa čeprav se vedno ne strinjaš z njimi. dr. Lojze Števanec JERUZALEM Reportaža bi bila nepopolna, če ne bi omenil Jeruzalema, ki se v zavesti Evropejcev pojavlja že več kot tisoč let. Prvi prebivalci so se pred več tisoč leti naselili na pobočjih Olske gore, pod drevesi, katerih vejice so postale simbol miru. Jeruzalem ali Jerušalain, kot ga imenujejo domačini, pomeni v njihovem jeziku »mesto miru«. Je pa v svoji pet-tisočletni zgodovini vse kaj drugega kot to. Za njegovim mogočnim obzidjem, ki meri po dolžini okrog štiri kilometre, sega v višino deset do osemnajst metrov, skozi katerega vodijo z vsake strani neba po ena glavna in ena pomožna vrata, je polno spominov svetosti in zločinov, ki so bili storjeni v imenu treh največjih monoteističnih ver: krščanstva, islama in judovstva. Jeruzalem je sveto mesto za vse omenjene vere in si ga vsaka lasti zase. V imenu tega lastništva je bilo nešteto vojn, ki so bile vse svete, pri čemer je križarska le ena izmed njih. Večkrat je bil Cerkev v Nazaretu, ki jo gradijo ob pomoči verskih skupnosti iz vsega sveta. oblegan, osvajan, porušen, požgan in oropan, zanj je bilo že prelite veliko krščanske, judovske in muslimanske krvi. V njem se še danes sproščajo strasti najrazličnejšega fanatizma in nestrpnosti. V mestu, ki se je razširilo tudi izven obzidja, živi okrog 400.000 prebivalcev; 290.000 je judov, okrog 90.000 muslimanov, ostalo so razne krščanske ločine. Na relativno majhnem obzidanem prostoru, v razmaku nekaj sto metrov, stojijo sveta mesta vseh treh ver: Krščansko svetišče je cerkev božjega groba. Pod glavnim oltarjem je temačen prostor, kamor prideš po ozkih zavitih, zlizanih stopnicah — mesto, kjer je trpel in umrl Kristus. Okrog oltarjev in relikvij mogočne cerkve se v dimu kadil gnetejo duhovniki vseh krščanskih ločin: katoliške, grške, ruske, armenske, koptske in sirske. Pojejo psalme in litanije v slavo zveličarja, ki si ga vsaka lasti zase. Glavni oltar je v posesti ortodoksne ločine. Tudi v vseh ostalih krščanskih svetiščih, ki sem jih obiskal, so v ospredju ortodoksni svečeniki: tako v Jeruzalemu, Betlehemu in Nazaretu. V Nazaretu, nad votlino, kjer je živela sveta družina, gradijo ob izdatni pomoči verskih skupin z vsega sveta; tudi iz socialističnih dežel, največjo baziliko na vzhodu. Vsaka država prispeva neki detajl: oltar, freske, vhodna vrata, barvna stekla, mozaike, plastike itd. ...... ' —....——-'—'—...... .— V IZRAELU z______________,_ Nekaj sto metrov od krščanskega svetišča je Hram svete skale, nad katero se boči zlata kupola, popisana s citati iz korana. Muslimani trdijo, da se je iz skale dvignil Mohamed v nebo. To je poleg Meke in Medine drugi najsvetejši prostor muslimanov in je zato Jeruzalem tudi njihov. Na »dvorišču« muslimanskega svetišča se ob robu velikega trga dviga zid iz mogočnih kamnitih blokov — ostanek Salomonovega templja iz Herodovih časov — najsvetejše mesto židovstva — zid objokovanja. Ob njem židovstvo že dva tistoč let objokuje svoje izgnanstvo. Kamenje je umazano, zlizano od ustnic in čel milijonov, ki se prislanjajo ob njega in ga poljubljajo. V špranjah so zvitki zmečkanih papirčkov, katerim zaupajo svoje želje in stiske. Levo je prostor za moške, desno za ženske. V levem kotu je vhod v sinagogo. Na trgu sem bil v soboto, ko je za Žide praznik in dela prost dan. Tega dne je prepovedano tudi fotografiranje zidu, za kar skrbi prav fanatično razpložen redar. Posnetek se mi je čudovito posrečil, ne da bi redar opazil. Pravijo, da je med Izraelci kakih 10 odstotkov poudarjeno vernih, med njimi je nekaj deset tisoč gorečnežev, ki svoj verski fanatizem in nestrpnost občasno manifestirajo na ulici. Vidiš jih oblečene v črne plašče, ki jim segajo do sredine meč, s črnim staromodnim klobukom na glavi, dolgo brado, v kito spletenimi šopi las ob sencih, obveščenimi s trakovi, ki so znak zavezanosti, in oguljeno, že tisočkrat prebrano teološko knjigo v roki. Ko se tako neprimerno oblečeni znojijo pod vročim subtropskim soncem in si brišejo pot s čela, delujejo prav trpeče. Nekateri nosijo na temenu s sponko pripeto okroglo čepico, ki je prav tako zunanji znak zavezanosti. Večina ostalih Izraelcev se oblači evropsko, mladina v kavbojke. Zanje je biblija nekaj drugega. Profesor Morris mi je ta pomen razložil takole: »Večina ne gleda na biblijo skozi očala vernika, ki vidi v njej le knjigo zaveze, ampak je zanje neizčrpen vir duhovnih vrednot, do katerih se je dokopala človeška modrost v tisočletjih svojega razvoja in snovanja. Gre za vrednote, ki so za vse čase enako veljavne in pri dozorevanju človekove osebnosti nujno potrebne. Gre za odnos do morale, etike, vesti, hvaležnosti, ljubezni in drugih vrednot, kar je osnova v poštenih medsebojnih odnosih, vodilo človekovih dejanj in opora pri iskanju poti iz lastnih stisk in padcev.« Obzidani del Jeruzalema je razdeljen na štiri dele. Največji, jugovzhodni del poseljujejo Judje, je obnovljen, jugozahodni del pripada Armencem, kristjani poseljujejo severozahodni del, medtem ko severovzhodni pripada muslimanom. Do leta 1967 je ta del pripadal Jordaniji in je bil z zastraženo mejo ločen od ostalega dela mesta. V letih 1948—1967 je bil pristop do zidu objokovanja Judom prepovedan. Novi del mesta se razvija na zahodni strani zunaj obzidja. Sredi parkov in bujnega cvetja stoji izraelski parlament, kneset, ki ni bil niti vidno zastražen in si se mu lahko približal. Sredi obsežnega parka je arhitektonsko razgibana narodna in univerzitetna knjižnica, ki vključuje muzej; svetovno znana klinika Fadassa itd. Zgradbe dajejo zelo razkošen videz sredi urejenega okolja. Med obzidjem in Olsko goro je dolina Jozefet — kamor bodo po verovanju vseh treh ver trobente na sodni dan poklicale človeške duše na obračun. Najdlje sem se zadržal v starem delu mesta, posebno v arabskem predelu. V ozkih ulicah in mračnih hodnikih arabski trgovci na stopnicah in v številnih trgovinicah prodajajo najrazličnejše blago in predmete iz tolčene bakrene in medeninaste pločevine, srebrn in zlat nakit, usnjene izdelke, vezenine, preproge, obleke, stare predmete, spominke iz najrazličnejšega materiala: žlahtnih kovin, kositra, slonove kosti, kamenin, marmorja, lesa, roževine ..., cenene plastike nisem videl. (nadaljevanje prihodnjič) STRAN 12 VESTNIK, 25. FEBRUARJA 1988 šport AERO KLUB MURSKA SOBOTA LASTNO DELO -POGOJ ZA OBSTOJ Soboški aeroklub, ki vključuje 60 članov, je lani uspešno proslavil 40-letnico delovanja z organizacijo 30. jubilejnega jugoslovanskega letalskega relija motornih pilotov in velikim letalskim mitingom, v katerem so sodelovala tudi letala JLA. V klubu, kjer delujejo tri sekcije: motorna, jadralna in padalska, lani sicer niso uresničili vseh nalog, kljub temu pa so bili zadovoljni. Letalstvo, ki je izredno draga dejavnost, se nenehno srečuje s finančnimi težavami, ki jih nikoli ni dovolj. Že sama ugotovitev, da si morajo člani kluba za svojo dejavnost sami ustvariti okrog 80 odstotkov vseh sredstev, zgovorno pove, v kakšnem položaju je letalska dejavnost. Če želijo leteti ali skakati, morajo torej žrtvovati ogromno svojega časa in dela. Kljub težavam, s katerimi se ukvarjajo člani soboškega aerokluba, so na letni skupščini sprejeli ambiciozen program dela, za katerega pa pravijo, da je realen in ga bo mogoče uresničiti, če se bodo vsi maksimalno angažirali. To pa pomeni, da bodo morali zopet prizadevno delati v proizvodnji, da si ustvarijo potreben denar, saj celoten proračun znaša 85 milijonov dinarjev. Na skupščini so se tudi zavzeli, daje potrebno v prihodnje v klubu odpraviti vsa nesoglasja, ter se strokovno in kadrovsko okrepiti. Prav tako nameravajo posvetiti letos večjo skrb tekmovalnemu športu, kije bil lani zelo skromen. Letos bo soboški aeroklub tudi organizator republiškega prvenstva padalcev za člane in mladince z letalskim mitingom. Prav tako bodo organizirali letalsko noč in letalski piknik. Za svoje uspešno delo je Aero-klub Murska Sobota lani prejel zlato plaketo LZJ, srebrno plaketo Vojnega letalstva Jugoslavije, zlato plaketo in nagrado TKS Murska Sobota in zlato plaketo ZRVS Jugoslavije. F. Maučec KOŠARKA Zmagi Radgone in Pomurja V tekmovanju republiške ženske košarkarske lige je ekipa Indu-plati Mengeš premagala Metalservis Pomurje z 78:58. Strelke za Pomurje: Borčeva 20, Korenova 13, Drožinova 8, Broderjeva 6, Kolarjeva 4, Kardoševa 3 ter Foršnaričeva in Friškičeva po 2. V petek igra Pomurje doma zaostalo tekmo z ID Ježico, v soboto pa prav tako doma z Odejo. V tekmovanju območne slovenske košarkarske lige vzhod je Radgona zmagala v Slovenski Bistrici z 92:90. Strelci za Radgono: Merklin 30, Sakovič 21, Štihec 16, Horvat 15, Ilič 6, Kumer in Senekovič po 2. Pomurje pa je doma premagalo Kozje z visokim izidom 102:64. Strelci za Pomurje: Klemar 20, Tušar in Banič po 18, Roškar, Andre-jek in Kerčmar po 8, Marinič 7, Štornik 5, Miser in Gregor po 4 ter Cigiit 2. V naslednjem kolu igra Radgona v gosteh z Zlatorogom, Pomurje pa doma s Slovenj Gradcem. ---JUDO---------------------------------------- Cikajlo in Gjerkeš prva v Celju V Celju je bilo odprto prvenstvo za pionirje in mladince v judu. Sodelovalo je 116 tekmovalcev. Med njimi so bili tudi pomurski judoisti in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Med pionirji je bil najboljši Cikajlo iz Murske Sobote, ki je zmagal v kat. do 42 kg. Tretji mesti sta zasedla Brozovič (64 kg) in Šadl (70 kg), oba iz Murske Sobote. Peti so bili: Habjanič iz Ljutomera (42 kg), Šeruga (46 kg) in Pozderec (64 kg), oba iz Murske Sobote. Tratnjek iz Lendave pa je bil šesti (64 kg). V mladinski konkurenci sta se odrezala Gjerkeš iz Ljutomera, ki je zmagal v kat. do 68 kg, in Vehab iz Murske Sobote, ki je bil v kat. do 62 kg drugi. Tretja mesta so zasedli: Breznik (62 kg), Lešnjek (75 kg) in Bohar, vsi Lendava (nad 75 kg). Peti so bili: Titan (57 kg), Štotl (62 kg) in Kos (68 kg), vsi Murska Sobota. T. Kos ODBOJKA POMURJE PREMAGALO JESENSKEGA PRVAKA V tretjem spomladanskem kolu prve republiške moške odbojkarske lipe je Izola nepričakovano premagala Agroplod Ljutomer s 3:1 Ljutomerčani tokrat niso pokazali pričakovane igre rtast.so slabo sprejemali žoge, kar je bilo usodno. V naslednjem kolu igra ^eroulod Ljutomer v gosteh s Šempetrom. 8 V tretjem spomladanskem kolu tekmovanja druge republiške moške odbojkarske lige vzhod je Pomurje služeno premagalo jesenskega prvaka m se neporaženo moštvo mla d inčev Stavbarja iz Maribora s 3:2. Sobočani so tokrat zaigrali tako kot znajo in navdušili z igro. V naslednjem kolu igra Pomurje doma s Partizanom iz Hoč. Uspešne s0 b^ Pomurja, ki so gladko, s 3:0, premagale Partizan Ruse. V našteti njem kolu je Pomurje prosto. --ATLETIKA—-----------—---- ~ PRVA DVORANSKA PREIZKUŠNJA V novi telovadnici v Murski Soboti je bilo občinsko atletsko prvenstvo za pionirje in pionirke. Rezultati /McTm s as- trn Tratniak C Bel 1 5 58' Koltaj (MS III) 5,59; Feher (MS III) 5,65. troskok- Serec (MSII) 7,80; Feher (MS III) 7,75; Vnuk (Bel.) 7,55; višina: Gomboc (Puc.) 1,55; Vnuk (Bel ) '’^-^UBel^5; met medicinke: Vnuk (Bel.) 10,50; Grantasa (MS I) 10.00 Bukovec(Be .)9,6U Rezultati - pionirke - 40 m: Sep (Kap.) 6 08 Balazic (Bd. 6,28; Horvat (MS III) 6,40; troskok: Kerec (Puc.)' 6,5 Sep Kap.) 6,55, Luteršmit (Puc.) 6,40; višina: Sep (Kap) M h Divjak (Kap) 1,41, Jazbec (Bel.) 1,35; met medicinke: Vrdoljak (MS II) 9,-0, Skalic (Bel.) 8,90; Horvat (Bel.) 8,30. ---NOGOMET------------------- Lendavski sodniki osamljeni člani Društva nogometnih sodnikov obenem zboru kritično ocenili svoje delo, sodnikov s katerimi funkcionarjev in gledalcev. Na razpolago W -kov, slkatermu težko pokrivajo potrebe glede na razširjen razen nredstavnika tovili, da so povsem osamljeni, saj se občnega r^e^predstajmka Medobčinskega društva nogometnih sod"1 „ . ter Občin- a :x”S.Th žk -j w ” morali, da brez sodnikov ni mogoče izvajati ligaških tekmovanj. DVORANSKI HOKEJ ABC Pomurka republiški prvak V Celju je bil finalni turnir republiškega prvenstva v dvoranskem hokeju. Sodelovalo je pet ekip, od tega dve iz Pomurja: ABC Pomurka in Lipovci. Naslov republiškega prvaka je osvojila brez poraza ekipa ABC Pomurke, medtem ko so Lipovci z nekompletno ekipo zasedli četro mesto. ABC Pomurka je premagala Gaberje iz Celja s 3:0 (Fujs 2, Zelko), Lipovce s 6:4 (Fujs 2, Zelko 2, Časar in Majdrica za ABC ter Tivadar 3, Čerpnjak I ---STRELSTVO--------------- za Lipovce), PIC Maribor z 9:0 (Zelko 4, Fujs 3, Česar 2), s Svobodo pa so igrali 2:2 (Zelko, Fujs). Lipovci so premagali PIC Maribor s 5:3 (Fule 2, Čerpnjak 2, Forjan) ter izgubili s Svobodo 2:4 (Čerpnjak 2) in Gaberjem iz Celja z 1:2 (Mesarič). ABC POMURKA 4 3 1 0 20:6 7 Celje 4 3 0 1 9:7 6 Svoboda 4 2 11 11:10 5 LIPOVCI 4 1 0 3 12:15 2 Maribor 4 0 0 4 6:20 0 L. Z. BOJ ZA PRVO MESTO V občinskih strelskih ligah Murska Sobota je bilo na sporedu 9. kolo. V občinski članski A ligi vodijo Gančani pred Grafičarjem, ABC MI in Tromejnikom, vsi imajo po 14 točk. V občinski B ligi vodi druga ekipa Noršinec s 129 točkami pred drugo ekipo Panonije, 109, in drugo ekipo Sebeborec, 97 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Milan Hari (Trom.) s 3244 krogi pred Andrejem Horvatom (Norš.), 3232, in Dušanom Žiškom (Sal.), 3223 krogov. V občinski pionirski ligi vodi ABC MI s 102 točkama pred Noršinci, 94, in Tišino, 72 točk. V posamični konkurenci vodi Robi Markoja (Nor.) s 1563 krogi pred Borisom Škedljem, 1500, in Tomažem Trplanom (oba ABC), 1496 krogov. ŠŠD Mladost in ŠŠD Sloga Občinska strelska zveza Murska Sobota je pripravila občinsko tekmovanje ŠŠD v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 78 pionirjev in 33 pionirk. Med pionirji je ekipno zmagalo ŠŠD Mladost Murska Sobota s 489 krogi pred drugo ekipo Mladosti, 480, ŠŠD Krka Ša-lovci, 478, ŠŠD Graničar Cankova, 464, in ŠŠD Sloga Murska Sobota, 445 krogov. Pri posameznikih je zmagal Boris Škedelj (Mladost) s 176 krogi pred Sašo Smodišem (Cankova) in Igorjem Kovačičem (Mladost), po 170 krogov. V tekmovanju pionirk je zmagalo ŠŠD Sloga Murska Sobota s 412 krogi pred ŠŠD Graničar Cankova, 386, ŠŠD Krka Šalovci 379, ŠŠD Krka III, 379, in ŠŠD Polet Murska Sobota, 326 krogov. Med posameznicami je bila najboljša Metka Ščančar (Sloga) s 163 krogi pred Majo Matis (Puconci), 163, in Anito Gašpar (Polet), 156 krogov. A. K. --KEGLJANJE —------------------------------ TOKRAT TOČKI ZA RADENSKO V devetem kolu prve republiške moške kegljaške lige je Radenska v Ljutomeru premagala Fužinarja z Raven na Koroškem s 4991:4949 podrtih kegljev. Za Radensko so tekmovali: Steržaj 886, Kučan 842, Horvat 824, Kovačič 819, Drvarič 818 in Mundjar 802 podrta keglja. V naslednjem kolu igra Radenska s Hidrom. DVOJNI USPEH NAFTE V tekmovanju prve medžimurske kegljaške lige je Nafta iz Lendave dvakrat zmagala. Lendavčani so premagali Zanatlijo iz Čakovca s 4865:4652 podrtih kegljev. Posamezno: Žalik 834, Peric 830, Kopi-nja 811, Kerman 798, Horvat 797 in Radakovič 795 podrtih kegljev. Nafta je premagala tudi Muro iz Murskega Središča s 4868:4744 podrtih kegljev. Posamezno: Kopinja 857, Kerman 826, Žalik 806, Zupanec in Peric po 800 in Horvat 779 podrtih kegljev. m Žalik PRVO TEKMOVANJE DRUŽIN Športno društvo v KS Tišina organizira v soboto, 27. februarja 1988, na kegljišču Vikenda v Radencih prvo tekmovanje družin. Nastopajo lahko tričlanske ekipe (oče, mati, otrok). Tekmovanje se bo začelo ob 16. uri. --§AH-------------------------------------- ZOPET KATARINA MARIČ Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote, ki posveča posebno skrb tudi mlademu naraščaju, je pripravilo februarski hitropotezni turnir za pionirje in pionfirke. Sodelovalo je 24 šahistov in šahistk, kar je razveseljivo. Drugič zapored je zmagala Katarina Marič pred Petrom Kelemenom, Alenom Kelemenom in Mirico Marič. ŠD Radenska Pomurje bo imelo v torek, 1. marca 1988, ob 18. uri letni občni zbor, na katerem bodo ocenjevali svoje delo in se dogovorili o bodočih nalogah. Občni zbor bo v hotelu Diana v Murski Soboti. Ljubitelje šaha vabijo na dogovor. KOS IN ŽILAVEC Športno društvo KS Tišina je pripravilo prvo odprto prvenstvo v šahu. Sodelovalo je 23 šahistov, od tega 7 kategoriziranih. Pri kategoriziranih šahistih je zmagal Igor Kos (Radenska) s 7,5 točke pred Gerenčerjem (Lendava), 7. Radosavljevičem in Režonjo (oba Radenska), po 6,5 točke. Pri nekategoriziranih šahistih pa je bi! najboljši Žilavec (Tišina) s 5,5 točke pred Maričem (Murska Sobota), 5,5, in Ostercem (Tišina), 5 točk. Gerenčer prvak Lendave Končano je bilo prvenstvo Lendave v šahu. Sodelovalo je 11 šahistov. , Zmagal je Gerenčer s 7,5 točke pred Žilavcem in Strbadom. po 7, Ligetijem, 6,5, Todorovičem, 5, J. Cofkom, Vukom in M. Cofkom, po 4,5, Ivancem, 3,5, Vido, 3, in Jurkačem, 2 točki. V Trnju pa je tekmovanje za pokal maršala Tita. Sodelovalo je 16 ekip iz lendavske občine. Polfinale — Zlato rog’.Kobilje 4:0 in SedmioailNA 3:1. V finalu, ki bo v četrtek v Lendavi, bosta igrala Zlatorog in Sedmica. J. Gerenčer ---NOGOMET---------------------------------------- MURA:NAFTA 4:1 V prijateljski tekmi je soboška Mura doma premagala Nafto iz Lendave. Strelci za Muro: Jančar, Abakumov, Kreslin in Gabor. Za Nafto pa je dosegel časten zadetek Graj. Sodil je Žekš iz Murske So-b te SL0B0DA:MURA 3:1 V povratni prijateljski tekmi so Varaždinci premagali Sobočane. Časten zadetek za Muro je dosegel Mertiik iz enajstmetrovke. V nedeljo igra Mura doma z drugoligašem Integralom Olimpijo iz Ljubljane. BAKOVCI DRUGI Rokometni klub Drava s Ptuja je pripravil turnir, ki sodi v okvir priprav za spomladanski del tekmovanja. Sodelovale so tri ekipe, med njimi tudi Bakovci. Pomurski slovenski ligaš je obe srečanji igral neodločeno, in sicer z Branikom 26:26 ter z Dravo 30:30. Zmagal je Branik pred Bakovci in Dravo. NAMIZNI TENIS Zamujena priložnost Sobočani so po končanem prvem delu tekmovanja v drugi zvezni ligi zahod pristali na dobrem četrtem mestu, vendar zamudili veliko priložnost, da jesenski del končajo kot zmagovalci, doživeli so tri poraze, od katerih sta bila dva nepotrebna, s Slogo v Doboju in doma s Partizanom iz Bjelovarja, ko se je v odločilnih trenutkih pokazala nezbranost ključnih igralcev Benka in Kuzme. Sicer pa so imeli vsi trije igralci včasih dobre in slabe trenutke, kar je sicer značilno za njihovo mladost in še vedno neizkušenost v tem izenačenem in kakovostnem tekmovanju. Sobočani sicer računajo, da v nadaljevanju ne bodo ponovili spodrsljajev iz prvega dela tekmovanja, in se še tako lahko tudi potegujejo prav za vrh, vendar je treba vedeti, da igrajo sedem tekem v gosteh in le dve doma, zmagovati v gosteh pa je veliko težje kot doma, posebno še za neizkušeno ekipo. Sicer pa bo vse odvisno od tega, kako dobro se bodo pripravili za drugi del tekmovanja, in že po prvih treh tekmah, ki jih igrajo v gosteh, se bo videlo, ali se bodo res potegovali za vrh. V prvem delu tekmovanja so breme nosili trije igralci ih včasih bi bilo dobro in potrebno kakšnega nerazpoloženega igralca zamenjati, v drugem delu pa bo potrebno v ekipo več vključevati Ungerja in Žitka, če želijo, da bosta ta dva igralca v novi sezoni uspešno zamenjala Benka in Benkoviča, ki odhajata v JLA. Še nekaj je bilo značilno za ekipo, da so igralci proti koncu tekmovanja vedno bolj popuščali, kar je bila posledica premalo treninga, in sta si zlasti Benko in Kuzma zelo poslabšala uvrstitev na lestvici najuspešnejših igralcev. Sobočani so v prvem delu dosegli naslednje rezultate: Benko 20:7 (bil je četrti najuspešnejši igralec lige, v prvi polovici pa prepričljivo prvi), Kuzma 17:9 (bil je sedmi igralec lige, pričakovali pa smo od njega več), Benkovič 12:12 (tudi od njega smo pričakovali precej več), Unger 2:1 ter Žitek 1:0. M. U. LE ČETRTO MESTO Republiško ekipno pionirsko prvenstvo v Izoli Sobočanom ni prineslo pričakovanega uspeha, saj so osvojili le četrto mesto, kar je precej manj kot lani, ko so bili republiški prvaki. Pokazalo seje, da so bili igralci, z izjemo Rihtariča, zelo slabo pripravljeni za to prvenstvo in zato tudi niso dosegli pričakovanega. V predtekmovanju so Sobočani — Rihtarič, Tratnjek, Tkalec, Lenarčič — premagali Savo (Kranj) s 5:0, Semedelo (Koper) prav tako s 5:0, V finalni skupini pa so izgubili vsa tri srečanja in sicer z Mariborom ter Radljami s 4:5 in z novimi republiškimi prvaki Olimpijo z 1:5. Daleč najuspešnejši igralec v ekipi je bil Rihtarič z rezultatom 11:1 in je bil tretji najuspešnejši igralec prvenstva, Tkalec je dosegel rezultat 4:4, Tratnjek 3:6 in Lenarčič 1:4. M. U. VODIJO EKIPE CVENA V nadaljevanju občinske namiznoteniške lige Ljutomer za moške — prva liga, sta bila dosežena naslednja izida: Kamenščak Cven H 5:l_m Partizan:Cven I 5:4. Vodi Cven I z 10 točkami. Rezultati druge občinske namiznoteniške lige Ljutomer: Kamenščak HLPartizan II 0:5, Buckovci:Vučja vas 0:5, Grlava II:Cven III 0:5, Vučja vas:Ka-menščak III 5:0, Partizan II:Bučkovci 5:0 in Partizan II:Cven III 2 5 Vodi Cven III z 20 točkami. V občinski namiznoteniški ligi Ljutomer za ženske pa so igrali: Cven II.Cven I 1:5, Bučkovci:Kamenščak 0:5, Kamenščak :Cven I S\en 5:0, Cven LBučkovci 5:0 in Kamenščak :Cven II 1:5. Vodi Cven I z 12 točkami. S. Žunič PRVO MESTO IN NAGRADA BENKOVIČU Nogometni klub Prosenjakovci je pripravil namiznoteniški turnir. Sodelovalo je 44 igralcev, manjkalo pa tudi ni gledalcev. Zmagal je Benkovič iz Murske Sobote in prejel nagrado 30.000 dinarjev pred Maučecem iz Kobilja (20.000 din) in Kučanom iz Lucove (10.000 din). Poleg denarnih nagrad so najboljši prejeli tildi praktične nagrade. T. Balajc Nogometaši LJUTOMERA — jesenski prvak v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota. Stojijo od leve: Jože Štefanec, Darko Sobočan, Ignac Oletič, Martin Semenič, Damjan Novak, Dušan Bot, Slavko Nemec, Bogdan Vrbnjak, Milan Štrakl in Oto Hošpl. Čepijo: Robi Sobočan, Ivo Oletič, Darko Korošak, Mitja Budja, Vlado Krištofič, Vili Recek, Igor $krbenta in Tomo Pozderec. KEGLJAŠKI KLUB NAFTA LENDAVA Brez kegljišča ni pričakovati dobrih rezultatov Kegljaški klub Nafta iz Lendave deluje že skoraj tri desetletja. Ves ta čas lendavski kegljači tekmujejo v okviru Kegljaške zveze Čakovec v sosednji Hrvaški. V tem času so tudi dosegli nekaj vidnih uspehov na republiškem prvenstvu Hrvaške in na državnem prvenstvu. Tačas tekmujejo v prvi medžimurski ligi, kjer pa z doseženimi rezultati v zadnjem obdobju niso najbolj zadovoljni. Vzrokov zato je več. Glavni pa je vsekakor pomanjkanje ustreznega kegljišča, saj morajo vsa prvenstvena srečanja kot gostitelji odigrati v Čakovcu. Kegljišče v Lendavi je v zelo slabem stanju, tako da ne ustreza potrebam tekmovanja. Poleg starejših kegljačev vključujejo tudi nekaj mladih, računajo pa tudi na ustanovitev ženske ekipe. Imajo tudi dva trenerja. S finančnimi sredstvi nimajo posebnih težav, saj jim stroške treningov in tekmovanja pokrije Občinska zveza za telesno kulturo Lendava. Nekaj denarja pa dobijo tudi od delovne organizacije Ina Nafta. Lendavski kegljači si najbolj želijo, da bi uredili kegljišče v Lendavi, saj si brez dobrega kegljišča ni mogoče zamišljati dobrih rezultatov. F. M. STRAN 13 VESTNIK, 25. FEBRUARJA 1988 dopisniki so zabeležili — TURISTIČNO DRUŠTVO MALA NEDELJA BUČKOVCI-• Izbrali bodo najlepšo domačijo v KS Bučkovci Turistično društvo Mala Nedelja Bučkovci je eno izmed najmanjših v okviru Občinske turistične zveze Ljutomer, saj šteje komaj 25 članov in članic. Zbranim je pred dnevi na občnem zboru poročal predsednik Stanko Sovec. Čeravno društvo deluje komaj dobro leto dni, so v preteklem letu storili precejšen korak k aktiviranju občanov za čistočo ter varstvo okolja bivališč. Svoje delo so povezali s programom turističnega društva na Osnovni šoli Franc Belšak Bučkovci. Poleg članov so v razpravi na občnem zboru sodelovali tudi predstavniki Turistične zveze Slovenije in sosednjega Turističnega društva Videm. Ugotovili so, da ne gre samo za občasne akcije čiščenja, marveč morajo več storiti za vzgojo prebivalstva, zlasti kar se tiče ohranjanja kulturne dediščine ter pravilnega odnosa in varovanja lepega okolja. O tem je predaval v okviru programa izobraževanja v turističnem društvu v preteklem letu za občane KS in DIAMANTNA ZAKONCA — Te dni sta praznovala 65 let skupnega zakona Donat in Ana Žižek iz Gornje Bistrice. Na >diamantni< gostiji jima je nazdravilo blizu 40 povabljenih gostov, posebej pa so jima čestitali tudi predstavniki bistriške krajevne skupnosti. Ta trenutek smo tudi ujeli v fotografski objektiv. Zapišimo še, da se je ANA rodila leta 1900, da je bila leto dni na sezonskem delu v Nemčiji, da je rada plesala in pela, zdaj pa še vedno kuha (ker je edina ženska pri hiši) in postori še marsikaj drugega. DONAT je leto dni starejši, daleč zdoma ni hodil, veliko časa pa je preživel v mlinu na Muri (imeli so ga njegovi starši) in murskem brodu. V zakonu se jima je rodilo troje otrok (2 sinova in hčerka), zdaj pa imata že tudi 6 vnukov in 8 pravnukov. Sin Štefan, ki je pri njiju (dolgoletni družbenopolitični delavec v KS), jima mora vsako jutro prinesti v posteljo pravo črno kavo. Ko jo spijeta, še malo poležita, potem pa postorita, kar je potrebno pri hiši. Vse kaže, da se bosta učakala tudi železne (70 let) poroke. (Besedilo in posnetek: J. Graj). MANJ RAZVITIM KS VEČ DENARJA V letu 1987 so v soboški občini uspeli za dopolnilne programe krajevnih skupnosti zbrati čez 204,6 milijona dinarjev. Po samoupravnem sporazumu o temeljih plana komunalne skupnosti gospodarske organizacije prispevajo 0,40 odstotka iz dohodka, osnova pa je bruto osebni dohodek. Na ta način je 60 odstotkov zbranega denarja namenjenega vsem krajevnim skupnostim, pri čemer je upoštevano število zaposlenih, preostalih 40 odstotkov pa so prejele manj razvite krajevne skupnosti v soboški občini. Pri tem je treba omeniti, da je okrog 119 milijonov dinarjev, ki se delijo po domicilnem načelu v trimesečnem roku, razdeljeno krajevnim skupnostim, medtem ko so manj razvite krajevne skupnosti prejele le približno 28 milijonov dinarjev, kolikor znaša delež za prvo polletje lanskega leta. Z njim so zagotovili vzdrževanje vaških cest, posodobitev cest Fikšinci—-Kramarovci—Ro-gašovci, Cankova—Gerlinci — Fikšinci in Fikšinci—Rogašovci. Za drugo polletje pa je ostalo na voljo še približno 40 milijonov dinarjev, ker so 10 milijonov dinarjev lanskega decembra zagotovili za gradnjo vodovoda v naselju Trdkova v krajevni skupnosti Kuzma. Ob osnutku predloga razdelitve sredstev občinskega proračuna za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti v letu 1988 pa se zastavlja nekaj vprašanj. Povsod se bodo morali zavzeti za večji nadzor nad porabljenimi sredstvi in opozoriti na tiste delovne organizacije, ki doslej niso učence OŠ predstavnik Turistične zveze Slovenije etnolog dr. Janez Bogataj. Na občnem zboru so si zastavili obširen delovni program, ki zajema posebno skrb za razvoj turizma v krajevni skupnosti. Turistično društvo bo povabilo k akciji za lepo in čisto okolje, naselja in domačij vse krajane krajevne skupnosti Bučkovci. Nepristranske ocenjevalne komisije bodo spremljale akcijo vse leto in na podlagi rezultatov razglasile najlepšo domačijo, ki bo izbrana, in zanjo namenili presenečenje z nagrado in posebno priznanje. V poletnih mesecih pa bodo v termalnem kopališču Moravci organizirali večjo turistično kulturno in zabavno prireditev ter Trojičin sejem v krajevnem središču Bučkovci. Skrbneje bodo razvijali tudi spominkafstvo ter domačo in umetno obrt. Skupno s turističnim podmladkom na OŠ, KS in DPO ter drugimi društvi bodo poskrbeli za ureditev spominskih znamenj. S. Feuš poravnale svojih obveznosti. Logično pa je, da so pri razdelitvi sredstev za dopolnilne programe na prvem mestu tiste krajevne skupnosti, kjer je najbolj pereča cestna problematika. V primerjavi z letom prej bodo v soboški občini za izvajanje delegatskega sistema in uresničitev drugih nalog v krajevnih skupnostih porabili za 65 odstotkov več denarja. Največji delež odpade za pokrivanje stroškov samoupravnih organov krajevne skupnosti, delovanje delegatskega sistema, nalog s področja SLO in DS ter lastne kurirske službe KS. Pri tem bodo upoštevali predvsem število prebivalcev in naselij v posameznih krajevnih skupnostih. Poteg tega bodo zagotavljali sredstva za osebne dohodke dveh delavcev delovne skupnosti KS mesta Murska Sobota in za finančno-administrativna opravila v KS Bakovci, Krog, Rakičan in Černeiavci, kjer gre tudi za upoštevanje nekaterih novih kri- terijev. Milan Jerše --VUČJA GOMILA Pripravljajo dve večji prireditvi KUD Avgust Gasparič v Vučji Gomili je po občnem zboru sklenilo pripraviti pester kulturni program za proslavo ob dnevu žena. Proslava in pogostitev žena bo 12. marca v prostorih vaško-gasiIškega doma v Vučji Gomili in bo imela centralni pomen za vso krajevno skupnost. Društvo bo pripravilo pester kulturni program tudi ob otvoritvi vaško-gasiiskega doma v Vučji Gomili, ki bo ob prazniku OF — 27. aprilu. Društvo je v svoje vrste pritegnilo 27 novih mladih članov. Š. Kržanko V Murski Soboti je bilo lani precej narejenega V krajevnih skupnostih mesta Murska Sobota so dokaj zadovoljni z uresničitvijo programa del v letu 1987. V tem času je izpolnjena pogodba iz predhodnega leta o ureditvi ulic Nikole Tesle, Števana Kuharja, Klavniške, Iva Lole Ribarja, Kroške, Vrtne in Šercerjevega naselja. Skupna vrednost teh del je znašala več kot 132,9 milijona dinarjev, znesek pa je poravnan pri izvajalcu, SGP Pomurje. V letu 1987 so opravljena tudi dela na pločniku Titove ceste, pri čemer je znašal delež mestnih krajevnih skupnosti nad 72,6 milijona dinarjev. Z izterjavo od nekaterih delovnih organizacij, ki niso poravnale svojih obveznosti, to so Urarstvo, Kroj, Agrotehnika in Zvezdina slaščičarna, bi letos primaknili še nekaj denarja. V pomurskem središču so mi- V kulturnem domu Razkrižje se je minulo soboto na občnem zboru Turističnega društva, ki so ga ustanovili šele 3. januarja 1987, zbralo preko 100 članov in članic. Prizadevne članice društva zaslužijo pohvalo za skrbno predstavitev spomladanskega cvetja v okviru zbora Turističnega društva. Zbranim je predsednik Avgust Nemec poročal, da je Turistično društvo že v prvem letu delovanja našlo vsebino svojega dela. Konec decembra 1987 so na OŠ Jože Hedžet Šafarsko ustanovili Malo turistično društvo. Z njim imajo zastavljeno skupno delo. Društvo je pri svojem delu skrbelo za lepši videz in urejenost vseh vasi v KS Razkrižje. Aktivnosti so bile naravnane predvsem v varstvo in zaščito naravnega in čistega okolja. Na kri- --GORNJA RADGONA V minulem letu manj mleka Kmetijska zadruga Radgona posveča posebno skrb proizvodnji mleka. V preteklem letu so zbrali 5,342.000 litrov mleka ali 156.000 litrov manj kot leto poprej. To je prvi padec po več kot desetih letih organiziranega odkupa. Vsako leto je namreč proizvodnja rasla. Kot nam je povedal direktor Kmetijske zadruge Radgona Janez Kramberger, je proizvodnja nižja izključno zaradi prenizkih odkupnih cen. Kmetje so opuščali proizvodnjo, kar bo imelo daljnosežne posledice. Ni se bati samo padca proizvodnje mleka, bati se je padca števila molznih krav. To se namreč odraža tudi pri prireji telet. V Kmetijski zadrugi Radgona so si zadali nalogo, da ponovno povečajo mlečno proizvodnjo, saj je to mnogim kmetom glavni nulo leto položili tudi asfaltne prevleke v ulici okrog Trga zmage in Alija Kardoša (okrog spomenika) ter v Tomšičevi ulici in Tomšičevem naselju. Večino od 69,8 milijona dinarjev so že poravnali. Izven programa del pa so v letu 1987 dokončali ptt dela in kabelsko omrežje v Naselju Prekmurske brigade ter razširili telefonsko omrežje v bloku Štefana Kovača 29 v skupni vrednosti 14,3 milijona dinarjev, kar so v celoti prispevali občani. Prav tako je podpisana pogodba za enostransko ureditev pločnika v Cankarjevi ulici s predračunsko vrednostjo nad 34,4 milijona dinarjev. Tu bo tudi precejšen delež občinske komunalne skupnosti, in sicer iz sredstev po rebalansu in sredstev za vzdrževanje. Za ureditev židovskega pokopa ZNAMENITI IVANOV IZVIR IN VINSKA CESTA tična mesta so namestili tudi opozorilne table s prepovedjo odlaganja odpadkov. Žal so ponekod kljub opozorilom na očiščenih »divjih« odlagališčih ponovno smeti. Da bodo to odpravili, bo potrebno nameniti več skrbi vzgoji ljudi preko strokovnih predavanj, pa tudi vplivu na starše preko Turističnega podmladka in drugih učencev OŠ. V letu 1987 je društvo organiziralo in izvedlo dve uspeli prireditvi. Osrednja prireditev, 6. vaške igre, je bila zelo uspešna glede vsebine, sodelovanja in tudi udeležbe. Naslednja je bila praznovanje dneva žena v Domu kulture. Turistično društvo je v letu 1987 tudi uredilo in usposobilo pot do Ivanovega izvira, to je krajevna znamenitost že stoletja. vir dohodkov. Ni pa zanemarljiv tudi za manjše kmete. Prav zaradi teh je na območju zadruge gosto razširjena mreža odkupoval-nic mleka. Sedaj jih imajo 42 in v vsaki zbirajo povprečno 348 litrov mleka dnevno. Čeprav je gostota zbiralnic velika, si prizadevajo, da bi jih bilo še več. Letos naj bi postavili zbiralnice še v Grabšincih, Zbigovcih in Spodnji Ščavnici, adaptacije pa so predvidene v Negovi, na Janže-vem vrhu in v Apačah. Pri gradnjah in adaptacijah združujejo sredstva Mlekopromet iz Ljutomera, zadruga, ki je organizator odkupa, in proizvajalci mleka. Prizadevajo si, da bi mleko plačevali po čistoči. To že sedaj plačujejo, toda le tistim proizvajalcem, ki-mesečno oddajo več kot 20.000 litrov mleka, teh pa je še sorazmerno malo. Ludvik Kramberger Na posnetku je pionirska folklorna skupina, ki deluje na Osnovni šoli 17. oktober v Beltincih. Teh šest parov ima v programu predvsem prekmurske plese, lotevajo pa se tudi belokranjskih. Skupino spremlja s harmoniko Matej Zareč, nastopa pa na šolskih proslavah, po krajevnih skupnostih v beltinskem okolišu in na raznih folklornih revijah. Nastopili so tudi v Šibeniku na festivalu otroka. Jelka Breznik, ki vodi folklorno skupino, je z mladimi plesalci nadvse zadovoljna. Tekst in foto: Jože Žerdin lišča pa bodo odšteli 6 milijonov dinarjev. V končni fazi je gradnja večnamenske telovadnice pri OŠ Edvard Kardelj, kjer je obveznost mestnih krajevnih skupnosti sto tisoč dinarjev in obresti, ki jih morajo poravnati do konca letošnjega oktobra. Hkrati pa je pod-pisana, pogodba za začasno ureditev Žitne ulice (protiprašna zaščita in vodovod), za kar bodo morali odšteti nekaj nad 25,1 milijona dinarjev. Zaradi slabih vremenskih razmer v lanskem letu so dela prenesli v letošnje leto. Trenutno pa izvajajo tudi dela pri prekopu potoka Ledave zaradi priključka kanalizacije na severni zbiralnik. Vrednost del, ki so že v celoti poravnana, znaša 14 milijonov dinarjev. Milan Jerše Ustno izročilo pravi, da gre za zdravilno vodo, vendar zaenkrat ne obstajajo podrobne analize o kakovosti. To jih čaka v letu 1988. Iz poročil in razprave, v kateri so poleg članov društva sodelovali tudi predstavniki DPO, KS, občinske turistične zveze in TZ Slovenije, so ugotovili, da je upravni odbor skupaj s komisijami in članstvom v enoletnem obdobju opravil zaupano mu poslanstvo, za kar je poleg predsednika Avgusta Nemca še posebno zaslužen tajnik društva, Stanko Ivanušič. Hkrati so izrekli pohvalo za aktivno delo članu društva Antonu Žibku iz Ve-ščice. Ta je za društvo veliko prispeval, saj je izdelal in namestil posode za smeti, opozorilne table s prepovedjo odlaganja smeti, kažipote s krajevnimi imeni, prispeval in pripravil pripomočke za izvedbo vaških iger in drugo. Seveda gre pohvala tudi velikemu številu članstva Turističnega društva. V program za leto 1988 so vključili skrb za vzgojo svojih članov in občanov s predavanji o turizmu in varstvu naravnega in čistega okolja. Namestili bodo še preostale kažipote z značilnimi imeni vasi in zaselkov na glavna križišča krajevnih poti. V letu 1988 bo društvo odprlo vinsko cesto in jo označilo s posebnimi oznakami ter proučilo možnosti ustanavljanja turističnih kmetij, vinotočev; saj imajo za to naravne danosti. Proučili bodo tudi možnosti razvoja gostinstva in širše trgovske ponudbe za domače in tuje goste. Turistično društvo si bo skupaj s podmladkom prizadevalo za ohranjanje kulturne dediščine in raziskalo vse pomembnejše znamenitosti na območju vseh naselij KS. Tudi letos bodo organizirali dve večji turistični prireditvi in usposobili Ivanov izvir. S. Feuš —— LENDAVA Lendavski radioamaterji uspešni Na letni skupščini radio kluba Lendava so ugotovili, da je bilo delovanje članov uspešno. Vspostavljanje zvez je najbolj pomembno delo kluba in članov, teh so imeli v lanskem letu okoli pet tisoč. V klubu aktivno deluje 29 članov, deset članov pa ima še svoje radijske postaje. Nabavili so računalnik in nekaj programov, nekaj pa jih bodo napravili sami. Tako bo letošnje leto v znamenju usposabljanja članov z računalniškim delom, seveda pa niso pozabili tudi na mlade, saj bodo že v prihodnjem tednu zanje pripravili tečaj. Želeli bi, da bi okrepili svoje vrste, pri tem pa jih gmotno pomaga tudi komite za narodno obrambo. V Lendavi ta čas tečejo priprave na ustanovitev zveze organizacij za tehnično kulturo, čigar član naj bi postal tudi radio klub, to pa pomeni, da bodo v prihodnje dobili več materjalne pomoči in s tem možnost še boljšega dela. Za predsednika kluba so izvolili Arpada Berkeja. Jani D. emona commerce ljubljana tozd agroplod ljutomer diskontna PONUDBA TEDNA: PRODAJA — živila — pijače — čistila ODPIRALNI ČAS Kava Ozimnica Pralni prašek četrtek sobota Najboljši mladi kmetovalci iz Vidma Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Gornja Radgona je organizirala občinsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo. V petek, 12. februarja 1988, sta se v kulturnem domu v Gornji Radgoni pomerili dve ekipi — videmska in orehovska. Zmagala je ekipa mladih kmetovalcev iz Vidma ob Ščavnici. Pred tem je potekalo občinsko tekmovanje OZN. Tudi tukaj sta sodelovali le dve ekipi, prvo mesto so zasedli mladi iz Radenec pred apaškinii tekmovalci. Tekmovanji je spremljal pester kulturni program, v katerem so sodelovali pevski zbor, recitacijska skupina in kitaristki z Osnovne šole Jože Kerenčič ter folklorna skupina iz Melov. bp KAJ BO Z DOMOM TVD PARTIZAN? Nekoč ponos, danes vsem v napoto TVD Partizan v Lendavi obstaja zgolj na papirju, od nekoč znanega društva ni ostalo ničesar, pa tudi objekt, v katerem je društvo delovalo, domala razpada. Ljubitelji gimnastike vedo, da je bil dom Partizana v Lendavi mesto, kjer se je po vojni srečevalo staro in mlado, kjer se je delalo z ljubeznijo. V dvorani doma so telovadili učenci nižje gimnazije, v njej pa je bil tudi gledališki oder in je bila tudi edini prostor za uprizarjanje odrskih del. Že nekaj let je opaziti, da za dvorano oziroma objekt nihče ne skrbi. Odkar je bila zgrajena nova telovadnica pri osnovni šoli Drago Lugarič, so na stari dobri dom TVD Partizan vsi pozabili. V njem ni ogrevanja, zato se v zimskem času ne more koristiti, to pa povzroča tudi druge okvare na zidovih in strehi, ki pušča. Ali smo to nekoč znano'zgradbo obsodili na propad, se sprašujejo nekateri Len-davčani? Predlagajo, da bi v preurejeni stavbi lahko uredili klubske prostore za delovanje mladih, ki v Lendavi nimajo svojega prostora, drugi pravijo, da bi lahko stari dom rabil za skladišča. V vsakem primeru bodo potrebna določena sredstva, da se objekt zaščiti pred propadanjem. Prepričan sem, da zgradba še lahko koristno rabi ljudem, da jo torej ni treba podirati, kot nekateri vztrajno zahtevajo. Če bi bilo po njihovem, bi že zdavnaj podrli tudi lendavski grad in druge zgradbe, ki nas še spominjajo na preteklost. Jani D. med tednom od 7.30 do 15.00 do 17.00 od 8.00 do 12.00 STRAN 14 VESTNIK, 25. FEBRUARJA 1988 samozaščita, varnost, obramba . . . OCENA OBČNIH ZBOROV GD Krepitev članstva, usposabljanje in preventiva V prvih dveh mesecih letošnjega leta so v soboški občini izvedli volilno-programske občne zbore gasilskih društev. Bili so presenetljivo zelo dobro obiskani ne le s člani, temveč tudi s krajani in predstavniki družbenopolitičnih šolci. Predvidevajo, da naj bi se članstvo v gasilskih društvih v naslednjih štirih letih dvignilo za okrog 12 odstotkov. Druga pomembna naloga, za katero so še opredelili gasilci, je hitrejše in kakovostnejše izobraževanje članstva, ki bo lahko uspešno opravljalo zahtevne naloge, ki nekatere potrebe pa v celoti. Pomembno vprašanje, ki je opredeljeno v razvojnih načrtih gasilskih društev, je preventiva, kjer bi morali angažirati čimveč prebivalstva, da bi le-to v lastnem okolju lahko skrbelo za varnost ter imelo potrebna sredstva za gašenje začetnih požarov. Gasilske domove gradijo s prostovoljnim delom Gasilski domovi, ki so v marsikaterem kraju pomembna pridobitev, pričajo o pridnosti gasilcev organizacij. Na njih so ocenili štiriletno mandatno obdobje in sprejeli svoje razvojne programe za naslednja štiri leta. Ena od osnovnih ugotovitev na skoraj slehernem občnem zboru je bila težnja po krepitvi članstva v gasilskih društvih, predvsem z mladimi in osnovno- jih narekuje vsakdanje življenje. Tretja pomembna naloga, ki čaka gasilstvo v naslednjih letih, je nenehno izpopolnjevanje sodobne gasilske tehnike. Kako priti do potrebnih sredstev, ki jih primanjkuje? V svojih programih so zapisali, da bodo gasilska društva z lastnimi sredstvi pokrivala potrebe do višine 60 odstotkov, SOSVET ZA SLO IN DS — Pretekli teden se je sestal sosvet za SLO in DS pri Vestniku ter obravnaval uresničitev zastavljenega programa za lansko leto in smernice za letos. Ugotovljeno je bilo, da je bil z razširitvijo rubrike na časopisno stran dosežen pomemben napredek pri podružbljanju SLO in DS v naši pokrajini. Z vključevanjem večjega števila sodelavcev pa je rubrika pridobila tudi na pestrosti. V razpravi je bila dana vrsta zanimivih pobud za prihodnje pisanje, ki bi moralo biti-čim bolj konkretno, iz vsakdanjega življenja. Več kot doslej pa bi morali pisati o nekaterih najbolj perečih problemih obrambnega in samozaščitnega delovanja. Ob tej priložnosti so se zahvalili za uspešno dosedanje vodenje sosveta za SLO in DS Franju Šonaji ter za novega predsednika izvolili Marjana Žerdi-na. Foto: Nataša Juhnov Veliko kritičnih razprav je bilo o vzrokih požarov v občini in širše, kjer sta na prvem mestu malomarnost in otroška igra. Slednja se mnogokrat tudi konča s težkimi posledicami za otroke. Oboje pa terja tako od gasilcev kot prebivalstva več zavzetega dela in posluha. V mnogih gasilskih društvih so se tudi opredelili do razširitve obstoječih domov, kar bo prav tako terjalo večja sredstva gasilskih društev in krajevnih skupnosti. Kot pomembno področje, ki je opredeljeno v razvojnih načrtih gasilskih društev, je tudi akcijski program o dokončni zgraditvi vodnih objektov, ki so potrebni za gašenje požarov, v kritičnih trenutkih pa bodo lahko služili tudi za potrebe kmetijstva. Gasilska društva v soboški občini so si torej zadala pomembne naloge v naslednjem štiriletnem obdobju, ki bodo terjale tudi obsežna finančna sredstva, pri čemer bodo morali tako v samoupravni interesni skupnosti za var- ! stvo pred požari občine kot v I krajevnih skupnostih racionalno . trošiti razpoložljiva sredstva. Bolj bodo morali podpirati gospodarsko močnejša območja in pa tiste, ki bodo več prispevali sami. Tako se lahko nadejamo, da bomo tudi po štirih letih ugotavljali, da smo ob skromnih sredstvih in poštenim delom dosegli rezultate, ki bodo jamstvo za varovanje družbenega in zasebnega premoženja. Feri Maučec Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI Silovito trčenje pri Beltincih Letošnje pustne norčije so dopolnile že tako dolg seznam prometnih nesreč. Na pustni torek jih je bilo kar 6, vse pa so povzročili »rahlo« vinjeni vozniki. V minulem tednu je bilo tudi veliko vlomov in tatvin. Zavozil v jarek 16. februarja seje zgodila prometna nezgoda v naselju Krama-rovci. Marjan Baranja iz Ropoče se je neizkušen in z neprimerno hitrostjo zapeljal v oster ovinek, tu ga je zaneslo v jarek, kjer je padel in se poškodoval. Tesno prehiteval 16. februarja se je zgodila prometna nezgoda v naselju Stara Nova vas. Voznik osebnega avtomobila Venčeslav Borovič iz Odranec se je domnevno vinjen Peljal proti Ljutomeru. V naselju Stara Nova vas je prehiteval peško Katarino Lovrec, ki je hodila PO desnem robu cestišča. Voznik jo je zaradi pretesnega prehitevanja zadel in zbil po cestišču, kjer seje hudo poškodoval. Voznik jo je odpeljal v zdravstveni dom v Ljutomer, sam pa odpeljal domov, »pozabil« pa je prijaviti nesrečo. Trčil v avtobus 16. februarja seje zgodila prometna nezgoda v naselju Šafar-sko. Voznik osebnega avtomobila Marjan Pintarič iz Čakovca je vozil domnevno vinjen in prehitro iz Gibine proti Razkrižju. V Šafarskem je stal avtobus na skrajnem desnem robu ceste, toda Pintarič ga ni pravočasno opazil ter se zaletel vanj. Pri trčenju se je poškodoval sopotnik Branko Vukovič iz Čakovca. Zaletela sta se v temi 16. februarja se je zgodila nenavadna prometna nezgoda v naselju Pristava. Igor Križanič iz Pristave se je peljal s kolesom brez prižgane luči po desni strani cestišča. Nasproti mu je pripeljala, prav tako brez luči, kolesarka Kristina Vargazon s Cvena. Trčila sta in oba padla ter se poškodovala. Morda bosta odslej vedela, zakaj ima kolo tudi luč. Izsilila prednost 16. februarja seje iz Križevec proti Ljutomeru peljal s kolesom z motorjem Aloj Petek iz Križevec. V križišču z lokalno cesto je izsilila prednost voznica osebnega avtomobila Cvetka Štrakl iz Križevec. Pri trčenju se je Petek poškodoval. Zaletel se je v drevo 19. februarja se je zgodila prometna nezgoda izven naselja Nemčavci. Voznik osebnega avtomobila Rafael Korošec s Ptuja je vozil z neprimerno hitrostjo. V blagem ovinku pri bencinski črpalki gaje zaneslo s ceste v jarek in nato v drevo. Voznik se je hudo poškodoval. Na kraju nesreče umrl 20. februarja se je zgodila huda prometna nezgoda pri Beltincih. Voznik osebnega avtomobila Janez Cipot iz Odranec se je peljal proti Lendavi. Na ravnem delu cestišča je iz neznanega vzroka zapeljal na levo in trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozil Franc Raduha iz Žižkov. Pri trčenju je Cipot takoj umrl, njegova sopotnica Z. C. pa se je hudo poškodovala. Tiskovna konferenca na UNZ M. Sobota Leto neslavnih rekordov Varnostne razmere so kljub težavam v gospodarstvu in nekaterim drugim okoliščinam, ki povzročajo negodovanje občanov, v naši pokrajini še vedno dobre, so povedali na tiskovni konferenci na Upravi za notranje zadeve v M. Soboti, ko so ocenjevali delo organov varnosti v preteklem letu. Preventivna dejavnost, ki je bila in bo še vnaprej temelj dela varnostnih organov na nekaterih področjih, že daje uspehe, na nekaterih pa bodo vidni v prihodnjih letih. Kaznivih dejanj s političnim obeležjem ni bilo, zato pa se je močno povečala gospodarska kriminaliteta; ta je v primerjavi z letom 1986 večja za 29 odstotkov. V lanskem letu smo imeli pri nas 15 prekinitev dela, v katerih je bilo udeleženih okoli 2000 delavcev. V primerjavi z le-torn prej je to za 100 odstotkov 1 več. Na naših mejnih prehodih je bil promet nekoliko manjši, mejo je prestopilo 4,5 milijona potnikov, ali za 4 odstotke manj kot leta’1986. Skrb zbuja tudi porast mladoletniške kriminalitete. V lanskem letu je bilo 66 požarov manj kot leta 1986, škoda pa je bila za polovico manjša, kar kaže, da gre za manjše požare in večjo preventivno aktivnost. Največjo skrb pa zbuja prometna varnost. Statistični podatki v lanskem letu kažejo na močno poslabšanje prometno-vamostnih razmer na naših cestah. Medšte-vilnimi dejavniki, ki odločilno vplivajo na prometnovarnostne razmere, so v ospredju: slabo cestno omrežje, pomanjkljivo vzdrževanje cest, prometna signalizacija, slabo vzdrževanje vozil, naraščanje števila motornih in drugih vozil nespoštovanje predpisov o varnosti cestnega prometa, nizka raven prometnovarnostne kulture udeležencev v prometu in slaba učinkovitost kazni. Na cestah v Pomurju je bilo lani 398 prometnih nesreč, 34 prometnih nesreč s smrtnim izidom in 364 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami. V prometnih nezgodah je umrlo 36 ljudi, kar je za 14 več kot v letu 1986. Hudo poškodovanih je bilo 158 ljudi, laže poškodovanih pa 382 prometnih udeležencev. Po oceni, ki ni popolna, je bilo za 200 milijonov dinarjev škode. V naseljih je bilo 277 prometnih nezgod, kar priča, da se večina prometnih nezgod zgodi v naseljih in da so storilci domači ljudje. V prometnih nezgodah se je smrtno ponesrečilo 12 kolesarjev, 9 pešcev, 6 potnikov, 4 vozniki osebnih avtomobilov, 2 voznika koles z motorjem, 2 voznika motornega kolesa in en traktorist. Kot vsa leta je vzrok za prometne nesreče neprimerna hitrost, na drugem mestu je alkohol in na tretjem pretesno prehitevanje. V lanskem letu je bilo 34 prometnih nezgod s pobegom. V prometnih nezgodah je izgubilo življenje 5 otrok, 58 pa jih je bilo telesno poškodovanih. Za nami je torej leto neslavnih rekordov. Posebej pa skrbi porast najhujših prometnih nezgod, ki zahtevajo človeška življenja. Kakšne ukrepe sprejeti, da se lansko leto ne bi ponovilo? Letos bomo dobili novi zakon o varnosti v cestnem prometu; ali bodo večje kazni zmanjšale porazno število nesreč? Jani D. KRAJEVNA SKUPNOST MELINCI J. D. I zaščita AGROSERVIS, p. o. 69000 Murska Sobota, Kraška cesta 58 telefon: {069) 21-630 / Konkurenčne cene — kakovost — garancija anti-explo zaščita zaščita za vaše vozilo ni strošek, ampak varčevanje. DINITROL preprečuje nastajanje rje in ustavlja že začeto rjavenje. Triletna garancija za vozilo, ki ni starejše od dveh mesecev. VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA MURSKA SOBOTA OBVEŠČA STARŠE, DA BO VPISOVANJE OTROK NOVINCEV za šolsko leto 1988/89 v oddelkih dnevnega varstva 1. V Murski Soboti od 7. 3. do 12. 3.1988 od 10. do 15. ure, za otroke od 1. leta do vstopa v osnovno šolo. Vpisovanje bo v enoti Štefana Kovača 19 a. 2. V Rakičanu 14. 3. 1988 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo. 3. V Lipovcih 15. 3. 1988 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo. 4. V Dokležovju 16. 3. 1988 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo. 5. V Bakovcih 17. 3. 1988 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo. 6. V Beltincih 18. 3. 1988 od 13. do 17. ure in 19. 3. 1988 od 8. do 12. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo. 7. V Krogu 21.3.1988 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo. 8. V Gančanih 22. 3. 1988 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo. 9. V Martjancih 23. 3. 1988 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo. 10. Na Melincih 24. 3. 1988 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo. 11. Na Pušči 25, 3. 1988 od 13. do 17. ure za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo. Ob premajhnem številu vpisanih otrok bomo naknadno vpisovali tudi otroke od 2 do 3 let v naslednjih krajih: Pušča, Gančani, Bakovci in Martjanci. Če otroka ne morete vpisati v navedenih rokih, ga lahko vpišete naknadno od 28. 3. 1988 do 2. 4. 1988 od 7. do 15. ure v enoti Štefana Kovača 19 a v Murski Soboti. INDUSTRIJA DEŽNIKOV INDIP, p. o., LENDAVA Delavski svet razpisuje za 4 leta prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visokošolsko ali višješolsko izobrazbo ekonomske, tehniške ali pravne smeri in a) z visokošolsko izobrazbo 3 leta b) z višješolsko izobrazbo 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih del in nalog v proizvodnji, predvsem v tekstilni konfekciji, ali ima z delom pridobljene zmožnosti za opravljanje del, za katere se zahteva visokošolska ali višješolska izobrazba, — da s svojim delom dokazuje opredeljenost za socialistično samoupravljanje in uresničevanje zgodovinskih interesov delavskega razreda, — da ima strokovne, organizacijske in druge potrebne delovne in človeške sposobnosti za upoštevanje in usklajevanje interesov s širšimi družbenimi interesi, — spoštuje zakonitost, izpričuje moralno odgovornost za gospodarjenje s sredstvi v družbeni lastnini ter ima sposobnost za povezovanje pravic in odgovornosti in tako na podlagi svojih prizadevanj in rezultatov dela uživa ugled in zaupanje v okolju, v katerem dela in živi. Kandidati naj svoje vloge in dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo razpisni komisiji v zaprti ovojnici z oznako ZA RAZPIS najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. Urejajo prostore gasilskega doma V krajevni skupnosti Melinci imajo za letos pester program dela, ki je sestavni del srednjeročnega programa. Blaga zima je pripomogla, da so se že lotili ene od pomembnih nalog, to je preurejanja gasilskega doma. Z zgraditvijo nove samopostrežne trgovine na Melincih so ostali prazni prostori v gasilskem domu, kjer je bila prej trgovina. Zato so zgradbo začeli preurejati v skladišče za potrebe Kmetijske zadruge Panonka in za zbiralnico mleka. Poleg krajevnega samoprispevka sodelujeta pri naložbi tudi kmetijska zadruga in Tovarna mlečnega prahu Murska Sobota. Dela naj bi bila končana v enem mesecu. Poleg ureditve gasilskega doma in fasade nameravajo letos na Melincih prevleči s finim asfaltom še okrog 6.300 kvadratnih metrov cest skozi naselje. Pri tem računajo na posojilo izvajalca del. Dela bodo namreč predvidoma stala 40 milijonov dinarjev. V programu pa imajo tudi obnovitev vodovodnega črpališča z omrežjem, zgraditev stopnic v vaškem domu, precej sredstev pa bodo porabili tudi za vzdrževanje broda na reki Muri, pokopališča, objektov in poti. F. Maučec Gasilski dom na Melincih, ki so ga začeli preurejati, dobil pa bo tudi novo zunanjo preobleko. Foto: F. M. VESTNIK, 25. FEBRUARJA 1988 STRAN 15 Radijski in televizijski spored od 26. februarja do 3. marca PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30. — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Lepo je v naši domovini biti mlad ... mladinska oddaja, 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.00 — »21-232« — propagandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža, 17.20 — Strokovnjak odgovarja, 17.40 Glas-ba-reklame, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232) 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne; Ob zaključnem računu, kmetijska oddaja, humor, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega 16.00 Po domače, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Športna oddaja, 17.30 — Glasba-reklame, 18.00 — Iskanje-znanje-ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 .— Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 - V živo, 17.30 -Glasba-reklame, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glas-ba-reklame, 18.00 — Vprašanja in odgovori, 18.30 — Glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBUANA 9.45—12.30 in od 15.00 do 00.45 Teletekst Rtv Ljubljana. 10.00 Tednik. 11.00 Igrani film, ponovitev. 16.30 Kljukčeve dogodivščine, 27. del. 16.45 Grizli Adams, 4. del ameriške nanizanke. 17.30 Dnevni pregled z ZOI. 18.05 ZOI — Slalom (ž), 1. tek. 19.24 Zrno. 19.30 Tv dnevnik. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Glasbena oddaja. 20.45 ZOI — Slalom (ž), 2. tek. 22.00 Tv dnevnik. 22.15 J. Jakes: Sever in jug, 22. del ameriške nadaljevanke. 23.00 Igrani film. TV LJUBLJANA sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 13.00 (telefon: 21-232) TV LJUBLJANA do Oddajniki II. Tv mreže: 17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Domači ansambli: Ansambel Vilija Petriča. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Tv abonma: Koncert simfoničnega orkestra slovenske filharmonije, prenos iz CD. 22.00 Samo bedaki in konji. 22.25 ZOI-Hokej B3:A1 ali B2/A3 ali B2/A1. 00.45 Dnevni pregled z ZOI. 7.25 — Teletekst Rtv Ljubljana. 8.05 Radovedni Ta-ček: Klobuk. 8.20 Pamet je boljša kot žamet: Kako umijemo vodo. 8.30 Z besedo in sliko: Mala morska deklica. 8.50 Zlato jabolko in devet pavic, ponovitev 1. dela nadaljevanke TV Sarajevo. 9.20 Pisani svet. 10.20 Pisma iz TV klobuka. 13.45 Video strani. 14.00 Mladinski film. 17.00 Dnevni pregled z ZOI. 17.30 F. Milčinski: Zvezdica zaspanka, 3. del. 17.55 Risanke. 18.10 ZOI—Slalom (m), 1. tek. 19.30 Jv dnevnik. 19.59 Naš utrip. 20.20 Sobotni večer. Žrebanje 3 x 3. 21.25 ZOI—Slalom (m), 2. tek. 22.20 Tv dnevnik. 22.35 M. Laurence: Vrnitev v paradiž, 18. del ameriške nadaljevanke. 23.20 Glasbena oddaja. 00.00 Pregled z ZOI 88. TV LJUBLJANA TV ZAGREB Prvi program 8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika re-ških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Šefi (film), 20.55 Kviz, 22.00 Dnevnik, 22.20 Kulturni magazin, 23.50 Nočni program. Oddajniki II. Tv mreže: 13.45 Pod drobnogledom. 14.00 Hokej, B1/A2, B2/A3, B3/A1, posnetek (slo. kom.). 15.00 Rokomet pokal IHF-Nordstrans: B/ 01. 16.25 ZOI—Tek na 50 km. 17.00 Domači ansambli. 17.30 ZOI—Tek na 50 km. 18.05 Igrani film. 19.20 ZOI-tek na 50 km, 20.00 Igrani film. 21.30 Peter's pop show. 8.45—01.30 Teletekst Rtv Ljubljana. 9.10 Živ žav. 10.05 Grizli Adams, 4. del ameriške nanizanke. 10.30 M. Laurence: Vrnitev v paradiž, ponovitev 18. dela avstralske nadaljevanke. 11.15 Domači ansambli: Zrelo klasj'e. 11.45 ZOI 88 — Dnevni pregled. 12.15 Kmetijska oddaja TV Sarajevo. 13.15 Obmejne slike: Goričko, dokumentarna oddaja. 14.30 2 x 3 x 3, glasbena oddaja. 15.45 Kako zelena je bila moja dolina, 3. del ameriške nadaljevanke. 16.35 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete. 17.15 Konopljica, poljski film. 19.01 Tv mernik. 19.16 Tv okno. 19.18 Zrno. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 20.05 L Tavčar—J. Gala: Ljubezen nam je vsem v pogubo, 1. del nadaljevanke. 21.05 ZOI 88 — Olimpijski studio. 9.45-12.05 in od 15.10 do 23.50 Teletekst Rtv Ljubljana. 10.00 Zrcalo tedna. 10.15 Naš utrip. 10.30 Lovec, ameriški film. 15.40 Zrcalo tedna. 15.55 Naš utrip. 16.10 Zlato jabolko in devet pavinj, 2. del nadaljevanke TV Sarajevo. 16.40 ZOI 88 — Olimpijski studio. 17.10 Posnetek zaključka ZOI 88. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 20.05 G. Battiato—C. augias: Bratranec iz Amerike, 1. del italijanske naoaljevanke. 21.35 Omizje. 23.35 Video strani. 9.45—11.25 in od 16.10 do 23.00 Teletekst RTV Ljubljana. 10.00 Tv mozaik - Šolska TV. 11.00 Tuji jeziki: Angleščina, 31. lekcija. 16.25 Video strani. 16.40 Mozaik — Šolska TV, ponovitev. 17.40 Pamet je boljša kot žamet. 17.45 Ex Libris. 20.05 V. in J. Rančič: Kmetič, 1. del drame TV Novi Sad. 21.10 Osmi dan, oddaja o kulturi. 21.50 TV dnevnik. 22.05 Video godba. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Tuji jeziki: Angleščina: 1. del nadaljevalnega tečaja (sa- /O ljubljanska banka Pomurska banka Murska Sobota TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Hartovi, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Tampeko (film), 22.10 Veseli Joker, 22.55 Tiger McGee (film). Drugi program 6.00—9.00 Olimpijski pregled, 16.00 Spored po žaljah, 17.00 Svet živali, 17.30 18.00 18.30 Čas v gary. Tedenski tv spored, Olimpijski pregled, ZIO Calgary, 22.00 sliki, 22.22 ZOI Cal- TV MADŽARSKA 9.05 Kandinski in abstraktna umetnost, pon. 9.55 Pesem doni. 10.15 Sosedje, pon. 22 dela. 10.45 Telovadba za invalide. 17.05 Spored za 3 dni. 17.15 Za upokojence. 17.45 Teka, uporabne informacije. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Kramljanje, spored Tamasa Vitrayja. 21.20 Elysium, 1. in 2. del TV filma. 23.20 Razgovor o filmu. 23.30 TV dnevnik. TV KOPER 13.00 Odprta meja, 13.10 Iv novice, 13.15 Pregled Olimpijade, 13.45 Hockey: A 4:B4 — posnetek — Calgary, 16.00 Šport, 17.00 Umetnostno drsanje: kratki program — Calgary, 18.30 Slalom: ženske — I. tek — prenos — Calgary. 19.15 Hockčy: B2:A3 — prenos — Calgary, v pavzi TVD stičišče, 21.00 Slalom: ženske: II. tek — prenos — Calgary, 21.45 Šport, 22.15 Hockey: B3:AI - prenos — Calgary, 00.03 Biathlon 4 x 7,5 km — posnetek — Calgary TV ZAGREB 8.55 Tv v šoli, 10.55 Ponovitve, 13.05 Otroški in mladinski 'spored, 15.20 Dallas, 16.10 Izobraževalna oddaja, 17.05 Poročila, 17.10 Tv koledar, 17.20 Kapelski kresovi, 18.30 Dok. film, 19.30 Dnevnik, 20.00 Concertino, 20.15 Boljše življenje, 21.05 Koža na prodaj (film), 22.35 Dnevnik, 22.50 Festival v San Remu. Oddajniki II. TV mreže: __7.55_Poročila. 8,00 Danes za jutri in Igrani film. 10.30 ZOI 88 — Olimpijski studio. 10.35 PEP v rokometu: Dukla—Metaloplastika. 12.00 Anglunipe, oddaja v romščini. 15.45 ŽOI 88 — Olimpijski studio. 15.50 Pod drobnogledom. 16.10 Umetnostno drsanje (ž). 17.55 ZOI-Hokej B2/A2. 20.20 ZOI —Bob štirised. 21.00 Kozorog ena, ameriški film. Oddajniki H. TV mreže: 16.30 Kleopatra, ameriški film. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 In beseda je film postala in slovenski film Iskanja. TV ZAGREB mo za LJ 2). 18.30 Mostovi. 19.00 Rezerviran čas. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Po sledovih Slovencev v svetu: Na vseh straneh sveta, 1. del dokumentarne serije. 20.35 Žrebanje lota. 20.45 Poročila. 20.50 Zabavni torek. 22.30 Dediščina za prihodnost, oddaja iz kulture. TV ZAGREB 10.30 Otroški in mladinski spored, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Družinski magazin, 13.30 Potopis, 14.00 14.50 17.05 19.00 19.30 TV AVSTRIJA Srce (nadaljevanka), Caballeta (opera), Mesto iluzij (film), Čarovnik iz Oza, Dnevnik, 20.00 Trst TVUUBLJANA 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — O kulturi, 17.30 — Glasba-reklame, 18.00 — Povejmo javno, 18.15 — Svet Romov-Romano vilago, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 9.45-12.10 in TV LJUBLJANA 15.30-23.15 Teletekst RTV Ljubljana. 10.00 V. in J. Rančič: Kmetič, ponovitev 1. dela drame TV Novi Sad. 11.00 Osmi dan, oddaja o kulturi. 11.40 Mostovi. 15.50 Osmi dan, oddaja o kulturi. 16.30 Mostovi. 17.10 Tuji jeziki: Angleščina, 31. lekcija. 17.25. Zbis: Srečni metulj, 1. del otroške serije. 17.50 Cyrano de Bergerac, 2. del otroške predstave. 18.15 Pokaži mi, kako, 3. oddaja TV Beograd. 20.05 Film tedna: Ulica črnih hiš, francoski film. 21.45 Emotion Fugitives — ’Pavel Šivic. 22.10 TV dnevnik. 22,25 Mednarodna obzorja. 23.05 Video strani. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik. 17.30 Legende, otroška serija. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 TV koledar. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Športna sreda, Evropski nogometni pokali — Bayern: Real. TV ZAGREB 9.45-12.35 in 16.00-23.15 Teletekst RTV Ljubljana. 10.00 Mozaik Šolska TV: 11.00 Ljubezen ni nikoli nema, ameriški film (do 12.35). 16.15 Video strani. 16.30 Mozaik — Šolska TV, ponovitev. 17.30 Enajsta šola, 3. oddaja. 18.15 Slovenski ljudski plesi: Gorenjska, 1. del. 20.05 Tednik. 21.10 T. Kennedy-Martin: Na robu teme, 6. — zadnji del angleške nadaljevanke. 22.10 TV dnevnik. 22.25 Jubilejna tevete-ka, 9. oddaja. 23.05 Video strani. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik. 17.30 Otroška oddaja TV Skopje. 18.00 In tudi letos, izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Košarka PEP Partizan :Barcelona, prenos. 21.30 Poročila. 21.35 Goli z evropskih nogometnih igrišč. 21.50 Filmski večer: 4 KM na uro, jugoslovanski film. 23.20 Odprta knjiga. Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 14.35 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Vesela sobota, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Stavimo, da . .., 22.05 Imenovali so me Mr. Tibbs (film), — via Skopje (drama), 21.05 Veliki Ziegfield (film), 0.05 Nočni program. TV AVSTRIJA 23.50 Da, minister, Zgodbe nasilja (film). 0.20 Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Matineja, 13.30 Tednik, 14.00 Otroški in mladinski spored, 19.30 čas v sliki, 20.15 Mesto zločina, 21.50 Ljubezen do septembra (film), 23.25 Chicago 1930. Drugi program 6.00—9.00 Olimpijski pregled, 13.00 L’Orfeo (opera), 14.45 Kdo me hoče?, 15.00 Iz parlamenta, 16.00 ZOI Calgary 20.15 Wilsonova zadnja priložnost (Tv film), 21.00 ZOI Calgary. I TV MADŽARSKA Drugi program 9.00 ZOI Calgary, 11.00 ORF Stereokoncert, 15.30 Portret Lotte Lehman, 16.00 Gozdna hiša, 17.00 Avstrija v sliki, 17.30 ZOI Calgary, 19.00 Čas v sliki, 19.20 ZOI Calgary, 21.00 Tina Turner v Riu, 21.55 ZOI Calgary. 8.10 Naš ekran. 8.40 Spored za otroke. 10.55 Plava tura, pon. 11.40 Zimska olimpiada. 14.55 Zgodbe iz stolpnice, nemška serija. 15.55 Umetniška skupina BM Duna. 16.25 Zooji leta TV MADŽARSKA 2000. 17.15 Burleska. 17.35 Barkochba. 18.15 Način življenja. 18.50 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Muhasti letni časi, zabavni magazin. 21.15 Burkaži, madžarski film. 22.45 Parabola. 23.15 TV dnevnik. 8.05 Spored za otroke. 11.05 Matineja, nedeljski magazin. 14.05 Rimske počitnice, ameriški č/b film. 16.00 Stari falot, B. Hollay. 16,25 Metroji sveta, Washington. 17.15 Delta. 17.45 Oglejmo si skupaj. 18.25 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.10 Filmski program, kriminalka. 21.45 Mislec, akademik Janos Balogh. 22.30 Poročila. L 8.45 Tv v šoli, 16.00 Do- | ber dan, 17.10 Kronika bjelovarskih in varaždinskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Polnočni ples (drama), 21.00 Znanost, 21.45 Svet danes, 22.15 Dnevnik, 22.35 Nočni program. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Hartovi, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Mike Hammer, 22.05 Vojna za Trojo, 22.50 Cesta črnskih kolib (film). Drugi program 6.00—9.00 Olimpijski pregled, 16.00 Program po željah, 17.30 Avstrija v sliki, 18.00 Lipova cesta, 18.30 ZOI Calgary, 19.00 Čas v sliki, 19.30 ZOI Calgary, 20.15 Schwarzwaldska klinika, 21.15 Schilling, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Zgodba Andrewa Lloyda Webbera, 23.45 Colombo. TV MADŽARSKA 16.50 Poročila. 17.00 Zimska olimpiada, smučanje, nordijske discipline, hitrostno drsanje, umetnostno drsanje, gala, zaključne slovesnosti. — Telešport: atletika. 21.00 Srečno, spored po želji gledalcev. 22.30 Poročila. 1 TV ZAGREB 8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Osiješka kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nadaljevanka, 21.05 Kontaktni magazin, 22.35 Dnevnik, 22.55 Nočni program. 8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika si-ških, karlovških in gospi-ških občin, 17.40 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sreda, 22.30 Dnevnik, 22.50 Reportaža, 23.20 Nočni program. TV AVSTRIJA______ TV ZAGREB 8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Splitska kronika, 17.40 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 20.55 Izbrani trenutek, 21.05 Vizitka (glas ena oddaja), 21.50 Dnevnik, 22.10 Nočni program. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin 18.30 Hartovi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Himalaya, 21.07 Elijev otok, 21.55 Super fliper, 22.22 Tolpa bančnih roparjev (film), 0.10 High Čhaparal. Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Hartovi, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Monte Carlo (film), 21.50 Fantom v raju (film) 23.20 Petro-celli (film). Drugi program 16.00 Program po željah, 17.00 Tv v šoli, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Dogodki in oseb- || TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Hartovi, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dražba, 22.20 Nezvesta (film), 23.55 Mr. Moto in kitajski zaklad (film). Drugi program 16.00 Program po željah, 17.15 Yinyang (na- Drugi program 16.00 Program po že- Ijah 17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Alf, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Avstrijski kviz, 21.07 Avstrija 2???, 22.00 Čas v sliki, 22.22 2000, Klub 2. TV MADŽARSKA 9.00 Šolska TV. 10.00 Hranivček, TV komedija. 10.55 Telovadba za invalide. 17.05 TV spored za 3 dni. 17.10 Maraton na invalidskem vozičku. 17.55 Koledar 1988. 18.40 Nils Hol-gersson, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Klinika, 9. del nemške serije. 20.50 Lepi madžarski plesi. 20.55 Kulturni TV tednik. 21.40 Ponujam gospodarstvu. 22.30 TV dnevnik. /O ljubljanska banka Pomurska banka Murska Sobota nosti, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Avstrija I., 21.45 Obrazi Evrope, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Šport. daljevanka), 18.00 Šport, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 1.05 Dinastija, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Klub. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 9.05 Igralka Anna Td-kes, pon. 10.15 Poštarjev idealni dvorec, pon. 17.10 Poročila. 17.20 Varstvo umno prizadetih. 17.30 Rehabilitacijski magazin. 17.50 Halo, halo, angleška serija. 18.25 Za boljši jezik. 18.50 Literarne uganke za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Rožnati Hubert, krimi-komedija. 21.20 Varstvo mest. 22.00 Jazz, Ahmal Jamal Quartett. 22.35 TV dnevnik. 9.05 TV doktor. 9.15 Čao, mami! 9.45 Jakob tin Adele, pon. 16.20 Po-’ročila. 16.25 Tretji kanal; Red in neurejenost. 17.20 Telešport. 18.00 Novi Reflektor, magazin. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Družinski krog. 20.55 Umetnina tedna: Portret egipčana. 21.00 Krajina, magazin na temo varstva okolja. 21.45 Vključujemo hotel Hilton. 22.30 TV dnevntK. STRAN 16 VESTNIK, 25. FEBRUARJA 1988 ZA GRADNJO KIRURŠKEGA BLOKA PETEK 26. februarja 20.00 Tv Ljubljana II. TV ABONMA: (prenos) V neposrednem prenosu bomo spremljali koncertiranje simfoničnega orkestra slovenske filharmonije. Na sporedu bo Beethovnovo delo Missa solemnis za štiri soliste, zbor in orkester v D-duru op. 123. Kot solisti bodo nastopili sopranistka Jadwiga Gadulanka, mezzosopranistka Ruža Pospiš-Baldani, tenorist Branko Robinšek in basist Gothart Stier. Nastopil bo zbor APZ Ivan Goran Kovačič iz Zagreba pod vodstvom Saša Britvica, dirigiral pa bo priznani hrvaški umetnik, dirigent Milan Horvat. Koncert bomo s III. radijskim programom prenašali v stereo tehniki. Nedelja 28. februarja 13.15 TV Ljubljana I. OBMEJNE SLIKE: Goričko, dokumentarna oddaja Režiser Jože KJoboves in avtor oddaje Janez Bitenc sta leta 1986 s sodelavci posnela dokumentarno oddajo. Gledalci si jo bodo z veseljem še enkrat ogledali, saj bosta beseda in slika tekli o vedno zanimivem življenju in delu prebivalcev Goričkega. Nedelja 28. februarja 20.05 Tv Ljubljana I. I. Tavčar—J. Gale: Ljubezen nam je vsem v pogubo (tv nadaljevanka) Osnova TV nadaljevanki v treh delih Ljubezen nam je vsem v pogubo po scenariju in v režiji Jožeta Galeta, je Tavčarjevo delo V Zali in še motiv iz zbirke novel Slike iz loškega pogorja. Nadaljevanka nam v okvirni zgodbi pripoveduje o lovu na divjega petelina. Ta v času ljubezni spregleda vsako nevarnost in svojo strast poplača z življenjem. Tri zgodbe so vpete v ta barviti okvir: vsaka razkriva duševni svet junakov, ki so potisnjeni na rob sveta, zapuščeni, osamljeni, zaznamovani s tragično izločenostjo, ki pa v njih budi izostreno čustveno raznihanost. Sla po sreči, želja po ljubezni, brezizhodna človeška osamljenost, obzorja brez rešitve — motivi, ob katerih se na svojevrsten način srečujemo z različnimi vprašanji človeškega bivanja. V 1. epizodi igrajo glavne vloge Aleš Valič, Bernarda Oman in Gojmir Lešnjak, v 2. epizodi Brane Grubar, Silva Čušin in Radko Polič, v 3. pa Maja Sever, Peter Ternovšek in Jožica Avbelj. Pisatelja Ivana Tavčarja je upodobil Boris Cavazza. Torek L marca 17.40 Tv Ljubljana 1. PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET: Sonce je čarodej Sonce toplo greje in pomaga rožam, da cveto. Če sedimo na soncu, lepo porjavimo. Sonce je pravi čarodej, saj zna tudi beliti. Poskusite! Poiščite majhne krpe blaga različnih barv in vzorcev. Vsako krpico razrežite na tri koščke. Prvi košček spravite v vrečko, drugega zmočite z vodo in ga dajte na sonce, tretjega pa dajte v varikino. Čez teden dni primerjajte krpice istega blaga, ki ste jih dali v vrečko, na sonce in varikino. Ali so enake? Z varikino delajte le pod nadzorstvom ! • Poskus je vodil Saša Glažar, ilustracijo iz Cicibana je narisal Božo Kos, oddajo smo pripravili po knjigi A. Kornhauser Pamet je boljša kot žamet, v sodelovanju s Državno založbo Slovenije. Torek I. marca 20.00 Tv Ljubljana II. Na vseh straneh sveta Uvodna epizoda je namenjena znanim in manj znanim osebnostim, ki jih je slovenski svet, na prepihu med Alpami in Jadranom, skoraj tisoč let radodarno dajal ne le prestolnicam Evrope, tudi Afriki, Ameriki in Aziji, kjer so slovenski učenjaki odkrivali nova, doslej neznana ozemlja in bogatili oddaljene dežele s svojim znanjem in neprecenljivimi odkritji. Med njimi so bili učenjaki, znameniti teologi in misijonarji, protestantski uporniki, zanesenjaški utopisti, umetniki. Sreda 2. marca 18.15 Tv Ljubljana 1 POKAŽI Ml, KAKO: Enkrat ni nobenkrat V tretji oddaji izobraževalnega niza Pokaži mi kako se gostje pod vodstvom prof. dr. Marjanoviča pogovarjajo o zvestobi in nezvestobi. Zanima jih zvestoba kot splošna človekova vrednota, ki po drugi strani kot obveza, prisila, ki onemogoča zadovoljevanje naravne potrebe po navezovanju novih stikov in pridobivanja novih izkušenj. Nezvestoba je bila že od nekdaj obsojana kot greh in kaznovana. Ali so se danes, v dobi razgibanega, sproščenega spolnega življenja in tisočerih možnosti sporazumevanja med ljudmi pogledi na nezvestobo kaj spremenili? TV Ljubljana pripravlja: »DRUŽINSKI KVIZ« Uredništvo razvedrilnega programa prinaša v letošnjem letu na male zaslone novost, ki se imenuje Družinski kviz. Poskusna oddaja nove oblike TV kviza, ki ga oblikuje Mito Trefalt, bo na sporedu sredi JUn,JV družinskem kvizu bodo v ugibanju pravih odgovorov v ugibanju in pojasnjevanju pojmov in raznih področij sodelovali elani dveh družin; otroci in starši, ki jih je lahko največ stin, najmanj pa trije. V oddajah bodo tudi glasbene točke ter vsakokrat skeč iz družinskega j Zmagovalna družina bo na koncu vrtela kolo sreče m si tako pri-vrtela letne ali zimske počitnice. Prav tako tudi poražena, k! pa bo imela pri tem manj ugodnosti. Za vse sodelujoče bo na koncu cilj odpreti čimveč skrinj v katerih bodo zanimive nagrade različnih sodelujočih orga janje v studiu pa bodo vključeni tako gledalci v studiu kot tudi tist, se bodo ob kvizu zabavali doma. Zimske olimpijske igre Calgary 1988: Višje, hitreje, močneje, je geslo olimpijcev, ki tisočinke sekund na belih poljanah kanadskega aigM-xtrenf or_ tudi tokrat najmočnejše vreme, saj ze od ganizatoriem kipa uspešno kombinirajo z roki. No, do konca letošnjih Oli^pSiger k še nekaj dni in tudi za naše uspesne nastopajoče bo možnost za še kakšno odličje v barvi treh [,ahtn'kk^'"-čase prenosov in posameznih oddaj pa st lahko ogledate v našem spore du. NOVO V PONUDBI NARODNE RESTAVRACIJE V RADENCIH Poleg narodnih iedi'n vriumskih vin odslej ponujamo specialitete iz sladkovodnih in morskih rib. Vljudno vabljeni! Sošolci Učiteljišča 5 b. Murska Sobota (namesto venca na grob pok. sošolca Petra Brunca, Murska Sobota) — 75.000 din; Družina Palac-sai, Murska Sobota, Cvetkova 22 (namesto venca na grob pok. Marije Čampelj, Murska Sobota) — 20.000 din; Društvo upokojencev M. Sobota (riamesto cvetja na grob pok. Alfreda Fujs, Murska Sobota, Tišinska 2) 1.500; din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Jožefa Horvat, Murska Sobota, Miklošičeva 20) — 1.500 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Ivana Benkiča, Murska Sobota, Gregorčičeva 37) — 1.500 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Martina Stajer, M. Sobota, Stara ul. 1) — 1.500 din; Društvo upokojencev, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Ernesta Sabo, Murska Sobota, St. Kovača 18) — 1-500 din; Društvo upokojencev, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Sido-nije Šiftar, Murska Sobota, Partizanska 52) — 1.500 din: Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Karoline Vrečič, Murska Sobota, M. Kuzmičeva 23) — 1.500 din; Društvo upokojencev, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Marije Sečko, M. Sobota, Mladinska ul. 7) — 1.500 din; Društvo upokojencev, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Karla Kranjec, Nuskova 52) — 1.500 din; Društvo upokojencev, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Franca Lapoši, Sotina 77) — 1.500 din: Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Rozine Marič, Jurij 130) — 1.500 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Janeza Lapoša, Sotina 80) — 1.500 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Jožefa Mencinger, Večeslavci 41) — 1.500 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Justine Djurič, Rogaševci 19) — 1.500 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Marije Karba, Šulinci 56) — 1.500 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Viljema Bagar, Neradnovci 20) — 1.500 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Stefana Marič, Rakičan) — 1.500 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Janeza Nežič, Rakičan, Cvetkova 50) — 1,500 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Ludvika Sep, Domanjševci 56) — 1.500 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Nikolaja Kuzma, Cankova 21/a) — 1.500 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Jožefa Novak, Martjanci 87) — 1.500 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Piroške Faflik, Murska Sobota, Stara ul. 16) — 1.500 din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Ludvika Kovačič, Pečarovci 2) — 1.500 din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Karela Roudi) — 1.500 din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Štefana Serdt, Tišina 67) — 1.500 din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Alojza Ratnik, Tropovci 11) — 1.500 din; OOS Občine Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. mame Matjane Uršič) — 7.000 din; OOS Občine Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta Cvetke Kuhar) — 7.000 din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Aleksandra Županek, Veščica 10) — 1.500 din; OOZS TOZD Blisk M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame ing. Čedomirja Petrovič, Murska Sobota) — 20.000 din; Štefan Sedonja, Martjanci 38 (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Vratarič) — 5.000 din; Marija Džuban, Moravske toplice 80 (namesto cvetja na grob pok. možu Micke Brunec, M. Sobota) — 5.000 din ; Občinski komite ZKS M. Sobota, KS Turopolje (namesto venca na grob pok. Petra Brunca) — 10.000 din; Anica Vučko, Hotiza97 s sodelavci (namesto cvetja na grob pok. Rozine Maretič) — 9.000 din; Janez Drnovšek, Košaški dol 97, Maribor (namesto cvetja na grob pok. Petra Brunca) — 10.000 dih; OOS Delavcev skupnih strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti občine M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Benjaminu, sinu Marije Ščap) — 13.000 din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. članu Štefanu Žalik, Lipovci 48) — 1.500 din; ABC Pomurka DO Agromerkur, OOS Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta sodelavca Bojana Škrilec Murska Sobota in na grob pok. upokojenega sodelavca Janeza Nežič, Rakičan) — 10.000 din; Družini Žižek in Ščap, Gančani 41 (namesto venca na grob pok. Benjamina Ščap, M. Sobota) — 20.000 din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. člana Alojza Vinkovič, Bratonci 143) — 1.500 din; Sindikat Osnovne šole »17. oktober« Beltinci (namesto venca na grob pok. Petra Brunca) — 20.000 din; Društvo upokojencev Krog (namesto cvetja na grob pok. Ane Bodanec, Krog) — 1.500 din; Miha Veršič, Radenci (namesto cvetja na grob pok. Petra Brunca, Murska Sobota) — 10.000 din; Družina Šraj, Beltinci, Zitan 12 B (namesto cvetja na grob pok. Petra Brunca) — 5.000 din; Evangeličanska cerkev v SRS Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Petra Brunca, podpredsednika IS Občine Murska Sobota) — 30.000 din; ABC Pomurka DO Agromerkur OOS M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. tašče Terezije Hajdinjak, Cankova 82) — 5.000 din; OOS Osnovne šole »Dane Šumenjak« M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. moža Štefke Horvat) — 6.000 din; ABC Pomurka DO Agromerkur — sodelavci (namesto cvetja na grob pok. tašče Terezije Hajdinjak, Cankova) — 6.500 din; Družina Pavel, Polana št. 8 (namesto cvetja na grob pok. Bele Železen) — 5.000 din; Družini Šiftar in Čebašek, Kopališka 23, M. Sobota (nanfesto venca na grob pok. Čampelj Marije) — 10.000 din; Jože Hradil, St. Rozmana 2, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Čampelj Marije) — 20.000 din; Štefan Celec, Št. Kovača 22, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Janka Škrilec) — 10.000 din; Mura — Prostor za izdajo blaga, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Jožefa Nemec) — 30.000 din; Družina Kišfalvi, Rogaševci (namesto venca na grob pok. Estere Kojzek) — 10.000 din; Družina Rituper, M. Sobota, Ivanj-ševci (namesto venca na grob pok. Ferija Antalič) — 15.000 din; Družina Urankar, Laško (namesto na grob pok. Ferija Antalič) — 10.000 din; Družina Turza, 14. Oktobra 27, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Petra Brunec) — 10.000 din; Zora in Nande Zemljič, M. Sobota, Okt. revolucije 14 (namesto cvetja na grob pok. Franca Andrejč) — 5.000 din; Irena Horvat z Družino, Marki-šavci 11 (namesto cvetja na grob pok. Franca Andrejč) — 5.000 din; Elizabeta Fiirst, Košičeva 1 (namesto cvetja na grob pok. Estere Kojzek) — 2.000 din; Eva Božanič, Košičeva 1 (namesto cvetja na grob pok. Estere Kojzek) — 2.000 din; Družine Brunec Jožeta, Kavalar in Zupančič, Kocljeva 6, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Petra Brunec) — 20.000 din; Družina Celec, Vrazova Jože Zavratnik 1913—1988 Žalostna vest, da je umrl Jože Zavratnik, nas je vse, ki smo ga poznali, presenetila. Vest se je zelo hitro razširila po vsem Pomurju, saj je bil dolga leta zelo aktiven pri gasilskem društvu. Bil je več let poveljnik gasilskega društva, pozneje pa prevzel še funkcijo povelj- nika občinske gasilske zveze. Nas, njegove ožje sodelavce je posebej prizadelo, kajti spomini na skupno delo ne bodo nikoli pozabljeni. Tov. Jože ZA VRA TNIK je bil rojen 17. 3. 1913 na Kamenščaku. Izučil se je za pekovskega mojstra in ta poklic je vestno opravjal vse svoje življenje v Ljutomeru. Takoj, ko se je kot 25-letni mladenič vključil v GD, 1938. leta, je to svojo odločitev vpletel v svojo življenjsko kariero. Prav letos je doživel 50 let plodnega dela v gasilstvu. Obsežnejše gasilsko delovanje tov. Jožeta se je začelo v povojnih letih. Naši domovini je bila takrat v obnovi potrebna dobro organizirana in strokovno usposobljena gasilska služba. Z veliko vnemo je opravljal naloženo delo in med drugim opravil tečaja za gasilskega podčastnika in nato častnika v Ljubljani. Tako teoretično podkovan in strokovno usposobljen je začel tudi to pridobljeno znanje prenašati na druge. Iz letnih kronik je razvidno, da je po izvolitvi za poveljnika posvetil največjo skrb za zmanjšanje števila požarov na našem območju. Na klic sirene se je požrtvovalno udeleževal gasilnih in reševalnih akcij in vodil operativo na stavbnih požarih in ob elementarnih nezgodah. Zd gasilsko tekmovanje je pripravljal sposobne desetine. V teh desetinah so bile dolga leta znana imena. Skrb za nova orodja in opremo ter gasilska vozila je ležala pretežno na ramenih tov. poveljnika. Bilo je to težko breme, ki pa mu je bil tov. Jože vendarle kos. Tudi za svoje nasledstvo je poskrbel. Tako je po 25 letih svojo poveljniško dolžnost predal mlajšemu. Tov. Jožetu ZAVRATNIKU je gasilski dom pomenil drugi dom in je mnogo pripomogel pri obnovi 1971., ko je GD slavilo 100-letnico obstoja. Njegovo delo je bilo povezano še z mnogimi družbenopolitičnimi funkcijami ob opravljanju poklica in družinskem življenju. Za zasluge je prejel ob značkah za dolgoletno sodelovanje v gasilstvu številna odlikovanja, diplome in priznanja ter plakete gasilskega veterana. Tako je odšel od nas kot močna slovenska gasilska korenina in veliki gasilski buditelj. OBČINSKA GASILSKA ZVEZA LJUTOMER 15/a (namesto cvetja na grob pok. očeta Marije Žabot) — 5.000 din; Irma Celec, St. Rozmana 15 (namesto cvetja na grob pok. očeta Marije Žabot) — 5.000 din; KO ZB Beltinci, Partizanska ul. 7 (namesto cvetja na grob pok. Alojza Vin-kovič, Bratonci 143) — 5.000 din; Do Mlekopromet, Ljutomer (namesto cvetja na grob pok. Marije Brumen, Ljutomer) — 2.000 din; Družina Kadun. Veržej (namesto venca na grob pok. Mihaela Kapun, Veržej) — 15.000 din; ABC DO Mlekopromet, Ljutomer (namesto venca na grob pok. Marije Osojnik Mele) — 10.000 din; ABC DO Mlekopromet, Ljutomer (namesto cvetja na grob pok. Marije Potočnik, Ljutomer) — 5.000 din; ABC DO Mlekopromet, Ljutomer (namesto cvetja na grob pok. Franca Rubin, Žerovinci) — 5.000 din; Benko Franc, Puconci 52/b (namesto venca na grob pok. Bela Železen, Moravcu — 10.000 din; Milan Benko, Puconci 52/c (namesto venca na grob pok. Bela Železen, Moravci) — 10.000 din; Ana in Elek Benko, G. Slaveči 106 (namesto venca na grob pok. Bela Železen, Moravci) — 10.000 din; Družina Karla Franko, Puconci 33 (namesto cvetja na grob pok. Franca Kuhar, Puconci) — 8.000 din; Družina Žrinski-Glavač, Puconci 102/a (namesto cvetja na grob pok. Franca Kuhar, Puconci) — 8.000 din; Družina Ludvika Beznec, Puconci tt/h (namesto venca na grob pok. Franca Kuhar, Puconci) — 10.000 din; Družina Kuro-nja, Gorica 42 (namesto cvetja na grob pok. Marije Žganjar, Bokrači) — 8.000 din; Rajkovi sodelavci UNZ, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Estere Kojzek, Lendava) — 24,000 din; Družina Franko Franca in Ane, Puconci (namesto cvetja na grob pok. Karoline Celec, Gorica) — 5.000 din; Balajc Emil. Selo 63 (namesto venca na grob pok. Petra Brunec, M. Sobota) — 20.000 din; Jolanka Novak, Moščanci 40 (namesto cvetja na grob pok. Franca Kuhar) — 2.000 din; Helena Bači, Gregorčičeva 8, Lendava (namesto venca na grob pok. Janeza Barbelj) — 10.000 din; Vzgojno izobraževalni zavod Lendava (namesto venca na grob pok. Petra Brunec) — 20.000 din; Jožef Gjorkaš, Kranjčeva 59, Lendava (namesto venca na grob pok. Marije Horvat) — '10.000 din; Irena Fei-so, Kranjčeva 63, Lendava (namesto cvetja na grob pok. Estere Kojzek) — 7.500 din; Marija Gonza, Riharjevo naselje, Lendava (namesto cvetja na grob pok. Estere Kojzek) — 7.500 din; Družina Franca Sapač, družina Karela Sapač. družina Prelič in Dušan Sapač (namesto venca na grob pok. Ivanke Tivadar) — 50.000 din; OOS Vzgojno varstvena organizacija, M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Alenke Miloševič, Sočič-Tkalec Zdenke in Danice Forjan) — 2.400 din; Olga Gyerek, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Benola Ščap. M. Sobota) — 10.000 din; IO OOS SDK M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta Jožeta Sreš, Bakovci, Panonska 7) — 4.000 din; PZC OOS Delovna skupnost M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame Marije Sapač) — 10.000 din; PZC OOS Delovna skupnost M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Irme Jelenovec) — 10.000 din; Center za socialno delo M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame sodelavke Jožice Jezernik, M. Sobota) — 20.000 din; Alojz Štuhec, Bolehnečici 23, Videm ob Ščavnici (namesto venca na grob pok. Franca Černelč) — 10.000 din : ABC Pomurka Do Agromerkur OOS M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. brata sodelavca Aleksandra Sever) — 5.000 din; OOS Občine M. Sobota — Klub upokojencev (namesto venca na grob pok. Petra Brunec) — 10.000 din; Družina Hozjan, Brezovica 10. Velika Polana (namesto cvetja na grob pok. Ivanke Tivadar) — 5.000 din; Oš’Gornji Petrovci (namesto venca na grob pok. očeta od ravnatelja Zdravka Horvat) — 33.000 din; OOS Platana TOZD »Ledava« M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta sodelavca Janeza Nežič) — 13.000 din; Potrošnik OOS TO Izbira M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. možu Helene Jošar, Rakičan) — 5.000 din; Stanovalci bloka 7 a Črenšovci (namesto venca na grob pok. Petra Brunec) — 30.000 din; OOS LB Pomurske banke M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame sodelavke Danice Lang, Mojstrska ul 1, M. Sobota) — 20.000 din; OOS LB Pomurske banke M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta sodelavke Ide Jug, Vrtna 8, M. Sobota) — 20.000 din; Špilak-Sovič, Radenci (namesto venca na grob pok. sosede Francke Veršič) — 20.000 din; »Mura« TOZD Oblačila — prikrojevalnica, M. Sobota (namesto venca na grob pok. brata sodelavca Stefana Gutman) — 47.000 din; Občinska strelska zveza M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. člana OSZ Franca Vučino, Kroška ul. M. Sobota) — 5.000 din; Sosedje iz UL Pohorskega bataljona, Radenci (namesto cvetja na grob pok sosedi Francki Veršič, Radenci) — 70.000 din; OOS Zavod za časopisno in radijsko dejavnost M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Dušana Lopar-nik iz Ljutomera) — 15.000 din: Marta Ivačič, Radenci (namesto cvetja na grob pok. sosedi Francki VeiSč, Radenci) — 10.000 din; OOS Osnovne šole »Miško Kranjec« V. Polana (namesto venca na grob pok. očetoma Dušanke Horvat in Ivanke Hozjan) — 20.000 din; Klub »Maksa Perca« upokojenih delavcev ONZ M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Šenčur. M Sobota) — 3 000 din; “OBVESTI LO-------------------------------------- Carinarnica Gornja Radgona obvešča, da je v Uradnem listu z dne 19. 2. 1988 objavljen razpis za zasedbo del dveh carinikov — pripravnikov za Carinarnico Gornja Radgona. Pogoji so navedeni v razpisu. GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO MURSKA SOBOTA, n.sol.o. in o.soLo.y TOZD PPL-ŽAGE LENDAVA TOZD GOZDARSTVO MURSKA SOBOTA RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO na kateri bo prodajano — 1 polnojarmenik (gater) — več rabljenih listov za krožno žago — osebni avto Z 750 LC, letnik 1980. nevozen, registriran do marca — tovorni avtomobil TAM 6500, letnik 1971, z nakladalno napravo hiab, nereg., nevozen (ponovno na dražbi izklicna cena 8.000.000,— din 400.000,— 300.000 — Dražba bo v torek 1.3. 1988, ob 8.00 na Žagi v Lendavi, Kolodvorska 10. Vsi, ki se želijo udeležiti dražbe, morajo pred začetkom vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene, ki se udeležencem, ki v dražbi ne bodo uspeli, vrne. Ogled predmetov za dražbo je možen uro pred začetkom. / DELOVNA AGROSERVIS, p. o. Murska Sobota Delavski svet ABC POMURKE — AGROSERVISA M. Sobota objavlja javno dražbo za naslednja osnovna sredstva: 1. stružnica US-51/1500 mm po izklicni ceni 3.540.000,— din 2. stružnica US-51/1500 mm po izklicni ceni 3.776.000.— din Javna dražba se razpisuje za 1. marec 1988 na dvorišču DO ABC POMURKA-AGROSERVIS, Murska Sobota, Kroška cesta 58, začetkom ob 14. uri. Ogled osnovnih sredstev je mogoč uro pred dražbo. Interesenti morajo pred dražbo položiti 10 % varščine od izklicne cene, kupljena osnovna sredstva pa takoj plačati in odpeljati iz DO. Osnovna sredstva se prodajajo po načelu ogledano-kupljeno in je izključena vsaka možnost pritožbe zaradi kakovosti. Prometni davek plača kupec. / VESTNIK, 25. FEBRUARJA 1988 STRAN 17 .Kino SPORED FILMOV V KINU »PARK« M. SOBOTA 25. febr. do 3. marca 25. febr. ob 17. uri amer, komedija MLADI VOLKODLAK. Režija: Rod Daniel, igra Michael J. Fox. NOVA VELIKA USPEŠNICA M. J. Foxa, KOMEDIJA ZA STARO IN MLADO! 25. febr. ob 19. uri amer. akc. film: JOUNGBLOOD — SRDITI FANT. RežijafPeter Markle, igrajo: Rob Lowe, Patrick Swayze. 26. febr. ob 17. uri amer, risanka LARIFARI ZAJČEK. 26. febr. ob 19. uri amer, film JOUNGBLOOD — SRDIT! FANT 28. febr. ob 15. uri amer, risanka LARIFARI ZAJČEK. 28. febr. ob 17. in 19. uri amer, film MLADI VOLKODLAK. 29. febr. ob 17. in 19. uri amer, komedija KALIFORNIJSKE LUTKE 1. marec ob 17.uri amer, komedija KALIFORNIJSKE LUTKE. 1. marec ob 19. uri it. komedija PAR NEPAR. 2. marca ob 17. in 19. uri it. komedija PAR NEPAR. 3. marec ob 17. uri amer. šp. film PEKEL RIO ABAHA. 3. marec ob 19. uri amer, film PLATOON — VOD SMRTI. Režija: Oliver Stone, igrajo: Tom Berenger, Charlie Sheen, Willem Dafoe. Prodam TRAVNIK, 40 arov, z lokacijo za gradnjo hiše ali vinske kleti, možnost priključka za telefon v Krncih, prodam. Telefon zvečer: 22 903. M-2341 BOČNO KOSO, mulčar-kultiva-tor, širina 1,40 m, vse za traktor torno vinkovič, prodam. Informacije po telefonu: (069) 73 091 ali Radenci, Kapelska cesta 5. M-2373 TRAKTORSKO KOSO, skoraj novo, odlično, prodam. Štingl, Podgorje 7, p. Apače. M-2392 ZASTAVO 1300 LUX prodam. Hrastje-Mota 66 a. M-2405 PEUGEOT 204, letnik 1977, v zelo dobrem stanju, prodam. Kapca 99. M-2494 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE, novo, in barvni televizor panorama, velik ekran, prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-2496 SENO V BALAH prodam. Čer-nelavci, Gederovska 30. M-2497 TAM 6500, v dobrem stanju, letnik 1976^ registriran do julija, keson 5,6 x 2,4, poceni prodam. Mirko Gaberšček, Benica 8, p. Lendava. M-2500 TRAKTOR STEYR, 18 KS, s plugi in koso, prodam. Mlajtinci 44. M-2501 RENAULT 18, letnik 1983, in prikolico za kampiranje ADRIA 380, za štiri osebe, z baldahinom, ter prikolico za osebni avto prodam. Slavko Krizmanič, Murska Sobota, Naselje Prekm. brigade 22. M-2502 OBRAČALNIK ZA KOSILNICO BCS in mlatilnico ZMAJ 107 prodam. Kovačevci 4. M-2503 VLEČNO FREZO F-42 ZA HONDO prodam. Dankovci 21, telefon: 77 032. M-2504 POHIŠTVO ZA SPALNICO, kompletno, in dva kavča prodamo. Murska Sobota, Štefana Kovača 37. M-2505 KRAVO, staro sedem let, brejo, prodam. Lipa 123. M-2508 MOPED AVTOMATIK, star devet mesecev, prodam. Lipovci 218, Beltinci. M-2509 SADILNIK ZA KORUZO, IMT, dvoredni, nov, prodam. Dolnja Bistrica 43 a. M-2510 ZASTAVO 750 prodam. Jože Drvarič, Vidonci 111. M-2511 ZASTAVO 101, letnik 1977, in motor MZ 250, letnik 1987, prodam. Vili Markovič, Sovjak 51. p. Videm ob Ščavnici. M-2513 VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko,'Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Bojan Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Majda Horvat, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064, 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085, in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. AUDI 80 CL, prevoženih 28.000 km, prodam. Jože Anto-lin, Gaberje 96. LE-13290 TRAKTOR TV 731, 30 KS, 380 delovnih ur, prodam. Gaberje 38 a, p. Lendava. LE-13288 DELE ZA SIMCO 1000 GLS, letnik 1975, in MOPED PUCH AVTOMATIC prodam. Janez Simonič, Lendava, Ozka ulica 2. LE-13279 SEDEŽNO GARNITURO IN TERMOAKUMULACIJSKO PEČ prodam. Marjan Huber, Lendavska 10/III-1. M-2515 MOPED TOMOS T 12, v voznem stanju, in kakovostno krmo prodam. Fokovci 86. M-2516 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP, 22 mJ, prodam. Odranci 161. M-2519 GRADBENO PARCELO V DO KLEŽOVJU, 10 arov, prodam. Dokležovje 73. M-2520 MEŠANA DRVA, večjo količino, ugodno prodam. Simon Rožman, Hrastje-Mota 29. M-2522 MEŠANI GOZD V k. o. IVANJ-ŠEVCI prodam. Informacije od 17. do 19. ure po telefonu: 24 251. M-2523 TRAKTOR FIAT 404, s koso, star pet let, 1500 del. ur, prodam. Maks Kaučič, Lokavci 15, p. Spodnji Ivanjci. GR-12976 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Katarina Fajfar, Gornja Radgona, Jurkovičeva 25. GR-12977 TELEFONSKI APARAT ISKRA ETA 85, s spominom, nov, nujno prodam 30 % ceneje. Informacije: (069) 74 293. GR-129 79 ŠIVALNI STROJ RUŽA STEP, prenosni, skoraj novi, prodam. Telefon: 22 843. M-2526 ZASTAVO 750 prodam. Melinci 1. M-2527 LESENO MONTAŽNO GARAŽO in omaro ugodno prodam. Juša Kramarja 11. M-2528 TERMIKO ZA FASADO (toplotno), večjo količino, ugodno prodam. Štefan Žohar, Dolič 30. M-2530 OLJNI GORILEC calomat OG2 (lahko je z manjšo napako) kupim. Tei. 816-402. ELEKTRONSKO HARMONIKO HOHNER ELEKTRA VO-KY DE LUXE prodam. Geza Dora, Motvarjevci 7. M-2531 TRAKTOR VLADIMIREC T 25 A, v voznem stanju, prodam. Štefan Fujs, Predanovci 33. M-2532 GOLF, letnik 1982, prodam. Telefon: 79 239. M-2535 MOPED BT 50 prodam. Telefon: 74 816 — Kralj. M-2536 FIAT 1300, letnik 1977, registrirano do avgusta, prodam. Horvat, Pušča 149. M-2537 DESKE, 5 in 3,5 cm, tridelne brane, male pujske, voz z gumijastimi kolesi in moped APN 4 prodam. Štefan Smodiš, Rankov-ci 26. M-2538 POLONEZ 1500, prevoženih 97.000 km, letnik 1982, prodam. Naslov upravi lista. M-2539 OLTOVO KOSO, zadnjo, prodam. Gibičar, Vučja Gomila 74. M-2540 MOTORNO ŽAGO DRUŽBA 4 in dvoosno prikolico prodam. Puževci 41. M-2541 BELO REPO prodam. Naslov v upravi lista. M-2542 OJAČEVALEC ELKA RM-140, SINTHESIZER ROLAND J X 10, pevsko ozvočitev ECHOLE-TE, 2 x 100 W, ugodno prodam. Telefon: 76 334. M-2553 ZASTAVO 101 (po delih) in jer-menico za koso (žaba, Steyr), prodam Rankovci 26. M-2554 ZASTAVO 101, karambolirano (tudi po delih), in cirkuiarko prodam. Telefon: 77 621. M-2556 SEDEŽNO GARNITURO: kavč, dva fotelja in taburet prodam. Telefon zvečer: 24 881. M-2557 TAKOJ! KAKOVOSTNO! Z GARANCIJO! Ob večletni praksi vam z uvoženimi materiali izoliramo hladilne skrinje. Žlahtič, Zagrebška 54, Ptuj, telefon: (062) 774-806. ZAMRZOVALNO SKRINJO GORENJE ugodno prodam. Ogled možen med 12. in 14. uro. Gorkič, Stara ulica 22. M-2543 BARNI TELEVIZOR GRUN-DING, ekran 67, na daljinsko upravljanje, prodam. Naslov v upravi lista. M-2545 WARTBURG KARAVAN prodam. Ratkovci 24. M-2546 DESKE, debeline 5 cm, in rezana drva prodam ali zamenjam za koruzo. Ana Sever, Pečarovci 91. M-2547 PRINTER SEIKOSHA GP 50 S, primeren za računalnik SPECTRUM, prodam. Telefon zvečer: 48 372. M-2549 NJIVO V ANDREJCIH, primerno tudi za počitniško hišico, 50 arov, prodam. Informacije v Iva-novcih št. 41. M-2550 FREZO ZA TRAKTOR, novo, orodam. Puconci 44. M-2552 ### . GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite • IZOLACIJSKI SERVIS F. Hajdinjak, Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271 Popravilo z garancijo na vašem domu. KORUZO NA STORŽIH pro dam. Lipovci 128. M-2558 BARVNI TELEVIZOR z daljinskim upravljalnikom prodam. Telefon od 10. do 12. ure: (062) 714 104. IN-18096 ZASTAVO 101, karambolirano, letnik 1978, ugodno prodam. Viktor Novak, Stara cesta 1 b, p. Ljutomer. IN-18082 TRAKTOR VINKOVIČ 732 (65 ur), prodam. Telefon: 81 576. IN-18084 TELEVIZOR, črno-beii, šotor in smuči prodam. Ivančič, Bunčani 22 b, telefon: 87 036. IN-18085 OLTOVE PLUGE, 12-colne, in MOPED AVTOMATIK ugodno prodam. Telefon: 87 288. IN-18087 ŠTEDILNIK EMO CENTRAL 20, nov, prodam. Mirko Dajčar, Spodnji Kamenščak 20, p. Ljutomer. IN-18088 MERCEDES 220 D prodam. Telefon: 81 204. IN-18090 ZASTAVO 101 (tudi za rezervne dele), z obnovljenim motorjem, ugodno prodam. Ogled v soboto in nedeljo dopoldne. Filip Špur, Banovci 28, p. Veržej. IN-18091 ROTACIJSKO KOSILNICO BRK 2050, trije bobni, prodam. Ogled vsak dan. Boris Laznik, Lipoglav 55, p. Loče pri Poljčanah. IN-18093 PLINSKO NAPRAVO ZA FORD GRANADO 2,0 poceni prodam. Mirko Horvat, Brano-slavci 4 a, p. Ljutomer. IN-18094 SADILNIK ZA KORUZO, 4-vr-stni, prodam. Satahovci 34, M-2559 ZASTAVO 101, letnik 1976, obnovljeno, ugodno prodam. Telefon : 46 255. M-2561 OZVOČITEV, primerno za diskoteko, prodam. Telefon: 23 111. M-2562 OFSET STROJ REX-ROTARY 1602 S prodam. Informacije po telefonu : (069) 25 081. M-2563 NESNICE, mlade jarčice, pasme HISEW. rjave, stare 12 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, odlične nesni-ce, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk, dobi še eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Fanika Stadler, gostilna Bakovci, Soboška 4, telefon: (069) 76121. EMO CENTRAL in smrekove plohe prodam. Večeslavci 29. M-2592 MOLZNI STROJ VITREX, malo rabljen, prodam. Godina, Pečarovci 72. M-2597 ZAMRZOVALNO SKRINJO, nova izolacija, prodam. Pečarovci 76. M-2598 VARILNI APARAT CO; in prednjo šipo za FORD CAPRI prodam. Černelavci, Gederovska 30, od 14. do 15. ure. M-2600 ZETOR 5011 prodam ali zamenjam za manjši traktor. Srečko Pukšič, Desternik 2, pri Ptuju. M-OP POSESTVO Z OPREMUJENO HIŠO ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-2600 HIŠO V BREZOVCIH št. 40 prodam ali dam v najem. Slive za žganjekuho in voz z gumijastimi kolesi prodam. Brezovci 40. M-2614 ŠKROPILNICO, 250 1, prodam. Telefon: 25 588. M-2605 TRAKTOR FERGUSON 39, da vid brown 42, samonakladalnik SIP 25, večji puhalnik, sejalnik za žito in žagan les za ostrešje (borov),, prodam. Ivan Kramar, Trnje 85, p. Črenšovci. M-2606 IMT 35, star sedem let, prodam. Prosečka vas 3, p. Mačkovci. M-2607 KRAVO, staro šest let, s teletom, dobro mlekarico, prodam. Ger-linci 137, p. Cankova. M-2608 ŠKROPILNICO ZA TOMO VINKOVIČ, 419, 420 in 421 ter lok za torno vinkovič 732 prodam. Telefon: (069) 8.1 651, interna 241, od 7. do 15. ure, 069 81 226 — zvečer. IN-18100 ZASTAVO 101, letnik 1976, motor MZ 250, in AMI 8, letnik 1977, prodam. Zlatko Gasparič, Kokoriči 16, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18098 BARVNI TELEVIZOR GORENJE, star 3 leta, na daljinsko upravljanje, prodam. Miklošičeva 13. M-FD SVINJE ZA ZAKOL prodam. M. Sobota, Ul. ob progi 15. M-SŠ REX KOMBI 8 s priključki: fre-za, kosa z grebenom, prikolica z dodatnimi kolesi, novo, prodam za 1,8 miliona. Milan Vrbančič, Dragotinci 15 a, po 16. uri. M-2580 KRAVO, staro osem let, brejo šest mesecev, vozno, teličko, staro devet mesecev, zaradi opuščanja živinoreje prodam. Naslov v upravi lista. M-2582 NESNICE, mlade jarčice, pasme HISEW, rjave, stare 12 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, odlične nes-nice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk, dobi še eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Anica Lackovič, Beltinci, Ravenska 40, telefon: (069) 71 434. DVOMANUALNE ORGLE HAVEN CRUMAR prodam. Mešič, Dolenci 29, telefon od 16. do 18. ure po telefonu: 78 405. M-2585 DVOOSNO PRIKOLICO, 3 t, registrirano, s poviški, prodam. Rankovci 11, p. Tišina. M-2586 OKNO (140 x 140, hrast), termo steklo, roleta, in pralni stroj O BO D IN, potreben popravila, ugodno prodam. Jožica Tibaut, Sovjak 84 a, p. Videm ob Ščavnici. M-2587 VRATNA KRILA IN OKNA prodam. Informacije po 18. uri: telefon 25 452. M-2589 KOMPLETNO POHIŠTVO ZA SPALNICO ugodno prodam. Benkič, Gregorčičeva 20 a. M-2590 NEMŠKEGA OVČARJA, starega 1,5 leta, prodam za 20 SM. Kocbek. Radenci, Kapelska cesta 28. M-2591 SENO, 21, in slamo, 1 t, prodam. Ivan Jaklin, Velika Polana 21. M-2592 4 SVINJO' ZA ZAKOL prodam. Murska Sobota, Partizanska 49. M-2593 TRAKTOR FENT, 15 KS, s koso in jermenico, prodam. Stanko Forjan, Melinci 45. M-2594 MOPED AVTOMATIC 3 M (40 SM) IN APN 4 (60 SM), oba odlično ohranjena, prodam. Branko Hajdinjak, Šratovci 11, p. Radenci. M-2565 SADIKE RDEČEGA RIBEZA, 3. letnik, in traktorski izruvalnik krompirja, prodam. Informacije po telefonu: 77 117, zvečer. M-2566 RENAULT 9 TL, letnik 1983, prodam. Ogled popoldne. Gostilna Laszlo, Dobrovnik. M-2567 ---ZAHVALA!------------------ VAŠKEMU ODBORU IZ DOLNJE BISTRICE se lepo zahvaljujeva za prejeto darilo in tople želje ob najini. 50-le-tnici — zlati poroki. Marija in Jožef Godina, Dolnja Bistrica 154. generalna popravila vseh znamk zamrzovaffukev ki NaMkov IZOLACIJE SERVIS SCO PTUJ Naročila lahko oddate po telefonu 062/771-637 Dravogradu, Gezi Škrilcu iz Čikeške vasi, ki služi vojaški rok v želita ob dvoj nem prazniku vse lepo, dobro počutje v novem okolju, po odsluženju pa srečno vrnitev — mama in oče. POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Magda Kranjec, Murska Sobota, Stara 10. M-2568 TRAKTOR IMT 533, s koso, prodam. Šalamenci 85. M-2569 MUZO ZA DNEVNO SOBO in lestenec prodam. Flisar, Murska Sobota, Mojstrska 1. M-2570 ZASTAVO 750, registrirano do novembra, prodam za 60 SM. Kovač, Murski Črnci 28 a, p. Tišina. M-2572 OB BLIŽAJOČEM SE PRAZNIKU, 8. MARCU, DNEVU. ŽENA, SE PRIPOROČAM Z RAZLIČNIMI ARANŽMAJI IN ŠOPKI. PRIPOROČAM SE TUDI Z IZDELAVO VENCEV. CVETLIČARSTVO OLGA LAZAR, MURSKO SOBOTA, ČOPOVA 8, pri pokopališču, telefon: 23 656. OBČANI--------------------------------------------------------—" Vseljivo stanovanjsko hišo, površine 10 x 14, na 9-arski parceli v M. Soboti, Trstenjakova 32, nujno prodam. Hiša je primerna tudi za gostinski lokal ali drugo obrt. Velikost parcele omogoča dodatno gradnjo. Storitveni biro TEKORS, Gregorčičeva 46, M. Sobota, tet: 23 264. KRAJEVNA SKUPNOST BUČKOVCI OBJAVLJA POTREBO GOSTINSKIH STORITEV v KOPALIŠČU MORAVCI v Slov, goricah Prednost ima TD Bučkovci. Rok prijave 15 dni po objavi. OPRAVLJAM VSE VRSTE PREVOZOV S TURISTIČNIM AVTOBUSOM (22-in 45- sedežni) po domovini in tujini, po ugodni ceni. Za cenjena naročila se priporoča avtobusni prevoznik MIRKO RAJH, Noršinci 22, 69240 Ljutomer, telefon: 81 500. GOSTILNA HORVAT—LOVENJAK POLANA PRI MURSKI SOBOTI obvešča cenjene goste, da je od 22. februarja do 3. marca 1988 zaprta. Po tem datumu se cenjenim gostom z domačimi specialitetami in specialitetami iz rib spet toplo priporoča. FORD TAUNUS 1300, letnik 1972, garažiran, malo vozen, odlično ohranjen, prodam. Murska Sobota, Partizanska 19, telefon: 24 942. M-2574 SENO IN SLAMO prodam. Dobrovnik 280 B. M-2575 BMW 250/54 prodam. Tišina 3. M-2577 NJIVA, 1,5 ha, v k. o. Tišina, med Rankovci in Sodišinci, naprodaj. Vprašati: Sodišinci H ali po 15. uri po tel.: 24 593. M-2578 PARCELO V RAKIČANU pro dam. Tel.: 77 606, popoldne. M-2580 GOLF, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 26 579. M-2584 RENAULT 4 TLS, letnik 9. 1983, prodam. Obal Jože, Pertoča 6, Rogašovci ali tel.: 25 410 do 14. ure. M-25SK OPEL KADET C 1200 prodam. Naslov v upravi lista. M-2609 MIZO ARALIJO s šestimi stoli prodam. Telefon: 25 077. M-2610 ZASTAVO 750, nujno prodam. Križevci 130 pri Ljutomeru, telefon: 069 87 559. M-18101 KOMPLETNI SATELITSKI SISTEM, parabola, 1,8 m, converter 1,8 db, receiver satro, daljinsko upravljanje, podstavek, prodam. Telefon: 042 811 197. In-18102 TRAKTOR SAME, 50 KM, prednji pogon, nove gume, popolnoma brezhiben, nujno in po ugodni ceni predam. Babič, D. Koncovčak, Selnica pri Čakovcu. IN-18103 MLATILNICO HOFHERS- HRANTZ, manjšo, ih pluge, 8 in 10 čolne, prodam. Anton Klemenčič, Bučkovci .34, telefon: 069 86 000. In-18104 SLAVKO FURMAN — PTUJ pri železniški postaji HAJDINA SLAMOREZNICO-PUHAL-NIK ALFA z verigo prodam. Nu-skova 26. M-2573 FORD ESCORD, letnik 1973, prodam. Šalamenci 60. IN-26I1 SPAČEK, registriran, v voznem stanju, prodam. Kovač, Lonča-rovci 48, Križevci v Prekmurju. M-2612 CISTERNO CREINA, 27001, dobro ohranjeno, prodam. Ižakovci 25, p. Beltinci. M-2613 VOLKSWAGEN 1300 (hrošč), letnik 1975, prodam. Tešanovci 119, telefon: 48 300. M-2640 R-16 (po delih), prodam. Informacije: Škerlak, Stanjevci 65. M-2615 OKROGEL HRASTOV LES, premer 80—90 cm, večjo količino, prodam. Sebeborci 99. M-2616 LADO 1500, registrirano do julija, motor potreben popravila, prodam. Veščica 5, Murska Sobota. M-2617 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO prodam za 35 SM. Kocbek, Radenci, Kapelska cesta 28. M-2591 OHRANJENO LADO 1200, letnik 1974, z generalno obnovljenim motorjem, prodam. Porš, Murska Sobota, Zvezna 1. M-2618 PAPIGO »ROZELO«, samca, prodam. Naslov v upravi lista. M-2619 ZASTAVO 101 prodam. Telefon 21 630, int. 30, od 7. do 13. ure. SAMONAKLADALKO, srednje veliko, prodam. Marija Hidič, Moravske Toplice 11. M-2620 ANSAMBEL FINESE proda BOBNE. Informacije: telefon 25 104. M-2621 ŽENSKO KOLO, starejše, sedežno garnituro (ležišče) in zunanjo luč za GS prodam. Telefon: 21 950. M-2622 s ZASTAVO 101 z dodatno opremo, letnik 1977, prodam. Telefon: 22 515. M-2624 FIAT 126 P, letnik 1977, registriran do januarja 1989, prodam za 100 SM. Telefon: 73 521. M-2625 ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA ugodno prodam. Telefon: 71 144. M-2626 ZASTAVO 101, letnik 1984, prodam. Novak Branko, Tropovci 17. M-2627 Sobe Eno- ali dvosobno stanovanje v Murski Soboti iščem. Plačam tudi vnaprej. Naslov v upravi lista. M-2560 Kupim HRASTOV LES (400 x 30 x 5 cm), 6 kosov, kupim. Lahko tudi: jesen ali bukev. Grabar, Murska Sobota, Prešernova 33, telefon: 21-871. M-2488 ROČNO MOTORNO ŽAGO (rusko), lahko tudi po delih, kupim. Franc Dani, Veščica 50, Murska Sobota. M-2492 KRMILNO PESO KUPIM. Na slov v upravi lista. M-2518 OBDELOVALNO ZEMLJO NA OBMOČJU MURSKE SOBOTE, Dokležovja, Bakovec ali Kroga kupim ali vzamem v najem. Naslov v upravi lista. M-2521 TRAKTOR IMT 558 kupim. Naslov v upravi lista. M-2548 MEŠALEC ZA BETON, rabljen, kupim. Ponudbe po 15. uri po telefonu: 74-070. M-12974 HARMONIKO MELODI A, 60 basno, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe po telefonu (069) 72-631. M-2396 Zaposlitve MLADO DEKLE ZAPOSLIM V GOSTINSTVU. Zelo dobri pogoji. Informacije dobite v gostilni KATI, Gornji Lakoš 97. LE-13283 ’ KV ali priučenega avtomehanika, avtokleparja in ličarja zaposlim. Naslov v upravi lista. M-2557 ZAPOSLIM DVA ZIDARJA KV ali PK z dobro prakso. Gede-rovci 19. M-2588 V redno delovno razmerje sprejmemo delavca za kamnoseška ali cementninarska dela. Tel. 71-226. M-2599 STRAN 18 VESTNIK, 25. FEBRUARJA 1888 Ko si zadnjič stisnil nam roko, še slutili nismo, da bo to v slovo! ZAHVALA V 66. letu starosti je bolezen mnogo prerano odtrgala od nas dragega moža, očeta, dedka in brata Janeza Prejaca iz Železnih Dveri 14 V SPOMIN V februarju mineva leto, polno žalosti, odkar je zatisnila trudne oči naša najdražja mama, stara mama in sestra V BLAG SPOMIN ŽALUJOČI: sin Franček z družino in Jožko Marinič V SPOMIN Zakaj si morala umreti, ko pa s tabo je bilo tako lepo živeti, odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas. Že šest let te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter vsem, ki ste namesto venca darovali za kirurški blok bolnišnice M. Sobota. Posebna zahvala osebju nevrologije in nevro-ki-rurškega oddelka bolnice v Mariboru. Iskrena hvala tudi gasilcem GD Gresovščak, gasilskim zvezam v Pomurju, pihalnemu orkestru, gasilskemu oktetu Gornja Radgona, govorniku za primerno poslovitev. Hvala tudi vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Angela, sinovi Boris, Branko in Herman z družinami, sestra Genovefa in brat Jože z družinami ter vnukinje Ksenja, Mojca, Tina in Maja Ob dvanajsti obletnici smrti našega nikoli pozabljenega moža, očeta in starega očeta Evgena Vratarja iz Ratkovec že 12 let v hladnem grobu, dragi oče, zdaj počivaš, klic nobeden te ne zdrami, tudi solze te ne zbude. Napis na grobu pa spominja, da tu najdražji nam leži. 29. februarja bo minilo dvanajst let, odkar si zaprl svoje trudne oči, a spomin na tebe nikoli ne zbledi. ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in stric Franc Jaušovec iz Veržeja Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika pospremili k zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo pevcem, g. župniku, Janezu Ferencu in Mihi Frasu. Posebna zahvala tudi dr. Bojanu Korošcu z internega oddelka Bolnišnice v Murski Soboti in dr. Jasminki Dukič iz Zdravstvenega doma v Ljutomeru za veliko humanost in zdravniško pomoč pokojniku. ZAHVALA Po daljši in hudi bolezni nas je v 56. letu starosti zapustila draga žena, mama, mamca, tašča, sestra, strina in teta Rozina Horvat iz Črenšovec V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali pb strani, nam pomagali, izrekli ustno in pisno sožalje ter darovali cvetje. Iskreno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma iz Črenšovec, posebno patronažni sestri za prizadevno pomoč v zadnjih dneh njenega življenja. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu za pogrebni obred in pevskima zboroma za odpete žalostinke. Hvala tudi AMD Štefan Kovač M. Sobota, Gorenju Varstroj, tozd Montaža-Purlen Lendava in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Črenšovci, 16. 2. 1988 ŽALUJOČI: mož Štefan, sin Martin, sin Stanko z ženo, vnuka Dejan in Damjan, brata Štefan in Martin z družinama ter drugo sorodstvo Ko sem še živela, ljubila sem vas vse, sedaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi. ZAHVALA V 39. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mamica, hčerka, sestra in snaha Zora Gral iz Trdkove Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč in kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter predstavnici KS za poslovilne besede. Žalujoči: mož Roman, sin Danijel, hčerki Anita in Monika, oče, brat Branko in sestra Majda z družinama, tašča in drugo sorodstvo Kako je hiša strašno prazna, odkar v njej več ne živita. Bila je prej tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi. V SPOMIN 25. decembra sta minili dve leti žalosti, odkar ni več med nami dragega očeta in dedka Janeza Časarja iz G. Petrovec 59 Mirno in tiho si prenašal bolezen in si želel še malo živeti med nami, a upanje je bilo zaman. Odšel si brez slovesa in nikoli se ne boš vrnil več med nas. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu! Marija Časar roj. Kuplen iz Gornjih Petrovec 59 Čeprav je nehalo biti tvoje zlato srce, za vedno je ugasnil tvoj pogled, so ostali lepi spomini nate, draga in nenadomestljiva mama. Bolezen, ki je bila tako kruta, te je za vedno iztrgala izmed nas. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in jo ohranili v lepem in trajnem spominu. ŽALUJOČI NEUTOLAŽLJIVI VSI, KI SMO VAJU IMELI RADI Zaprl za vedno si trudne oči, a lik tvoj še vedno z nami živi. ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek Franc Marič iz Nuskove Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, sodelavcem ozda Mura, tozd Perilo, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi, zadnji-poti. Posebna hvala g. župniku ter pevcem za odpete žalostinke, vsem gasilcem, društvu upokojencev in govorniku Kranjcu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Nuskova, 6. februarja 1988 ŽALUJOČI: VSI NAJDRAŽJI 3. julija je minilo šest let, polnih žalosti in osamljenosti, odkar smo izgubili ljubljenega moža, očeta, dedka, brata in strica Jožeta Mariča iz Nuskove Čas beži in težko je doumeti resnico, da te ni. Dom je prazen in pust. Hvala vsem, ki se ga še spominjate in prižigate sveče. GLOBOKO ŽALUJOČI: VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI Razno IZDELUJEMO IN MONTIRAMO PLASTIČNE ROLETE po konkurenčnih cenah, več barvni odtenki. Telefon: 061 722 645. M-2486 MLAJŠO ALI STAREJŠO ŽENSKO, lahko vdova ali mlajša upokojenka, iščem za pomoč v gospodinjstvu. Možnost poroke. Rudi Luthar, Murska Sobota, Razlagova 9. M-3534 POSLOVNI PROSTOR ZA FOTO ATELJE V GORNJI RADGONI ali v Radencih, nujno iščem. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Slobodan Cerovec, O. Price 37, Čakovec, telefon: 817 761. M-2^44 KADILCI! Želite nehati kaditi? Vaša trdna volja — naša pomoč — rezultat nekadilec. Telefon: 74-192. GR-12975 PREKLIC! Preklicujem veljavnost delavske knjižice št. 14182, izdane pri SO G. Radgona. Nada Kaučič, Gornja Radgona, Jurkovičeva 27. GR-12978 PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala za 7. razred OŠ Odranci, izda- nb 26. junija 1959.- Rozalija Go-stan,'Odranci 95, p. Beltinci. M-2583 PREKLIC! Preklicujem veljavnost pogodbenega lista od vezane vloge na hranilni knjižici št. 9-37243-3. Hari Adolf, Kančevci 34, p. Križevci v Prekmurju. M-2602 Preklic! Preklicujem veljavnost obračunskega lista od prodaje mleka za avgust 1987 za vpis v hranilno knjižico št. 17623-0, izdane pri HKS KZ Panonka M. Sobota. Maroša Andrej, Melinci 118. M-2604 RAZNO Servis izolacij se vam priporoča! Zamrzovalno skrinju presušimo in obnovimo izolacijo. Delo in material sta pod garancijo. Vaše zadovoljstvo je naš uspeh. B. Fi-gelj, Tel.: (062) 301 893. ODKUPUJEM KMETIJSKE STROJE in osebne avtomobile. Odžad Žerovinci, Tel.: (062) 714-113, delovni čas med 11. in 16. uro. IM-18099 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 149526, izdano pri HKS KZ Panonka Murska Sobota. Štefan Volf, Vidonci 33, p. Grad. M-MM Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 64. letu starosti nas je za vedno nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Aleksander Lajnšček upokojenec iz Fokovec Iskreno in globoko se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, g. župniku za pogrebni obred, prevcem za odpete žalostinke ter godbi na pihala, ZZB NOV, GD in gasilskemu sektorju, govornikom — KS tov. Jakiševi, predsedniku GD tov. Krajncu in ZZB tov. Kučanu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Irena, sinova Jože in Ernest z družino iz M. Sobote ter sestri Marija in Irma z družinami ter drugo sorodstvo Rožice vse so ovenele, ker tvoje jih ne zre oko, kako bi rade še cvetele, a tebe več nazaj ne bo. Prisrčno smo ti vsi hvaležni za vse, kar storil si za nas, bolečine v naših srcih nikdar ne bo izbrisal čas. N SPOMIN 28. februarja mineva žalostno in boleče leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi in skrbni mož, oče, dedi in-tast Stefan Vogrinčič iz Kroga S tvojim odhodom sta nastali praznina in bolečina, ki se ne dasta nadomestiti, to občutimo vsi, ki smo te imeli radi. Žalostni smo, ker smo te izgubili, a ponosni, ker smo te imeli. Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate in prižigate sveče na njegovem preranem grobu. Žalujoči: žena Marija, hčerki Marjetka z možem Jankom, Dragica z možem Ferijem ter tvoji najdražji vnuki Tomaž, Matej, Andreja, Jernej in Matjaž Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi. (Slovo materi, dr. J. Smej) V 67. letu starosti je tiho, brez slovesa, za vedno zaspala dobra mati, stara mati in sestra Katarina Gjuran iz Velike Polane Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, pevcem, govorniku, župniku in stricu, botrini, znancem in vsem, ki so darovali vence in za maše. Žalujoči: hčerka Marija z družino, hčerka Rozina z družino iz Kanade, sestra Marta z družino, vnukinje in drugo sorodstvo VESTNIK, 25. FEBRUARJA 1988 STRAN 19 v besedi in siiki SVET POMURSKIH GASILSKIH ZVEZ Spominske plakete V Gornji Radgoni je bila slovesnost, ki jo je pripravil Svet pomurskih gasilskih zvez. Na njej so zaslužnim organizacijam in posameznikom, ki so s svojo aktivnostjo prispevali pomemben delež k razvoju gasilstva in požarnega varstva, podelili spominske plakete. Te so prejeli: Medobčinski svet SZDL za Pomurje, Uprava za notranje zadeve Murska Sobota, Karel Čagran iz Terbegovec, Ivan Blažič iz Žiberec, Franc Dunaj s Kapele, Karel Kozar iz Melov, Anton Merčnik iz Stavešinec, Viktor Pintarič iz Martjanec, Aleksander Klar iz Murske Sobote, Franc Kerčmar s Hodoša, Ivan Denša iz Brezovice, Mihael Šimon-ka iz Lendave in Ivan Oletič iz Lendave. F. M. --'Murska Sobota---------------------------- Nova mestna avtobusna proga V Murski Soboti resno razmišljajo o uvedbi mestnega in obmestnega avtobusnega prometa oziroma proge, ki bi povezovala Zdravstveni dom z novozgrajenim bolnišničnim kompleksom v Rakičanu. Istočasno gre tudi za povezavo primestnih naselij, kot so Cernelavci, Rakičan in Krog, s čimer bi dovolili avtobusni promet tudi po nekaterih mestnih ulicah, kjer je bil doslej prepovedan. To so: Grajska ulica, Lendavska cesta na odseku od Grajske do ulice I. L. Ribarja (iz Martjanske smeri je avtobusni promet potekal že doslej) ter Ciril Metodove ulice na odseku od Košičeve do Grajske ulice. Predvidevajo, da bi nova avtobusna proga potekala na tejle relaciji: Černelavci-ulica Štefana Kovača, Severjeva, Borovnjako-va, Košičeva, Ciril —Metodova, Grajska, Lendavska, Gregorčičeva, Arh. Novaka, Titova cesta, Kidričeva ulica, Cankarjeva, L L. Ribarja, Bjedičeva, Poljska, Panonska pa vse tja do bolnišničnega kompleksa v Rakičanu in v samo naselje ter obratno. Na tej relaciji je večina avtobusnih postajališč že zgrajenih, dodatno pa bo treba zgraditi avtobusna postajališča na prometno obremenjenih ulicah. Povsod drugje pa bodo postajališča uredili na cestišču, kot to dovoljujejo predpisi v cestni zakonodaji. Z uvedbo omenjene avtobusne proge, za kar so zeleno luč že prižgali prometni strokovnjaki, pričakujejo zmanjšanje prometne gneče ob konicah v najbolj obremenje- nih križiščih. Pri tem seveda mislijo na uporabo mestnega prometa namesto osebnih vozil. Tudi komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve ni imel zadržkov glede, uvedbe nove avtobusne proge. Upajmo, da bodo takega mnenja tudi delegati zborov skupščine občine, ko se bodo odločali o uvedbi ob-mestno-mestnega avtobusnega prometa. M. Jerše Vedno več je »ljudskih« odvetnikov Občani se velikokrat hudujejo nad počasnostjo reševanja zadev na sodišču, pri tem pa pozabljajo, da so za to velikokrat krivi tudi sami. Največkrat so težave pri zemljiškoknjižnih zadevah. Sodišče ugotavlja, da se v zadnjem času pojavlja vedno več ljudi, ki menijo, da lahko sestavljajo pogodbe in druge akte. Vedno več je zakotnega pisaštva, »ljudskih« odvetnikov, ki delajo samo težave, saj se njihovi spisi morajo popravljati in zavračati, vse to pa seveda podaljšuje reševanje zadev. Težko je seveda takšne samozvane advokate odkriti, opozoriti pa je potrebno, da povzročajo škodo sodišču, pa tudi svojim klientom. j. o Denar za agrokarto Na skupščini zemljiške skupnosti Lendava so ugotovili, da je imela v lanskem letu 47.284.393 dinarjev prihodkov in 24.291.388 dinarjev odhodkov, kar pomeni, da v novo leto prenaša 22.993.005 dinarjev »presežkov«. Največ denarja je ostalo od prodanih zemljišč (18.758.978 dinarjev). V letošnjem letu načrtujejo za 77 milijonov dinarjev prihodkov in prav toliko odhodkov. Med prihodki je največja finančna postavka prispevek za spremembo namembnosti zemljišč (25 milijonov) in seveda ostanek denarja iz lanskega leta. Med odhodki pa bo tudi letos največji posamični izdatek dotacija delovni skupnosti za zaposlene. Drugi največji odhodek pa je 25 milijonov, ki jih bodo dali kot svoj prispevek za izdelavo agrokarte, ki bo predvidoma gotova do prvega februarja prihodnjega leta. Karta bo strokovna podlaga za pripravo planskih in drugih za kmetijstvo pomembnih dokumentov. Seveda pa ima kmetijska zemljiška skupnost tudi svoj zelo obsežen načrt dela: ugotavljala bo vzroke za neobdelavo zemljišč in ustrezno ukrepala, urejala bo preživninsko varstvo kmetov, dajala mnenje pri zahtevkih za pridobitev statusa kmeta, od občanov prevzemala kmetijska obdelovalna zemljišča in jih dajala v najem itd. Tudi ne gre prezreti vloge pri pripravah in izvedbi hidro- in agromelioracij ter pri zložbi zemljišč v večje parcele. Enako pomembno vlogo ima zemljiška skupnost pri uresničevanju odloka o zaščitenih kmetijah. Š. S. JAVNA RAZPRAVA V TEŠANOVCIH Drage melioracije naj bodo kakovostne Posodabljanje cest in razvoj kmetijske proizvodnje sta bili osrednji temi na javni razpravi, ki jo je minuli petek pripravila krajevna konferenca SZDL v Te-šanovcih. Udeleženci pa so opozorili tudi na nekatere komunalne probleme, ki jih bodo lahko rešili s sorazmerno majhnimi sredstvi. Predstavniki Mlajtinec in Lu-kačevec so soglašali, da v najkrajšem času prispevajo svoj delež za asfaltiranje ceste od Mlajtinec do Ivanec. Sodeč po razpravi tu ne bo kakšnih nepotrebnih zapletov, več negotovosti pa je okrog asfaltiranja ceste od Te-šanovec do Vučje Gomile (v drugi etapi naj bi modernizirali cesto še naprej do Sela), ki je čedalje bolj obremenjena. Prebivalci Vučje Gomile so upravičeno neučakani, saj so od asfaltirane ceste odmaknjeni skoraj pet kilometrov in pol in se ne morejo potolažiti samo z dejstvom, da je skupnosti res tako površne, kot so zatrjevali. Trdili so, da so zemljišča ob kanalih preveč dvignjena in voda pb nalivih ostaja na njivah, več pripomb pa je bilo tudi na račun drenaž. Če je to res, bo morala krajevna skupnost, skupaj z zadrugo in drugimi, ki so odgovorni za urejanje kmetijskih zemljišč, zahtevati od izvajalca, da napake takoj popravi. Dosedanji posegi so bili dragi, zato je treba pomanjkljivosti takoj odpraviti. V kmetijstvu je tudi v tešanov-ski krajevni skupnosti toliko problemov, da bi kazalo o tem pripraviti posebno razpravo. Morda bi lahko tako vsaj nekoliko ublažili probleme okrog nesorazmerij med cenami pridelkov in reprodukcijskega materiala ter odkupa. Veliko nedorečenega pa je tudi okrog komasacij in melioracij- —js— Letošnja posodobitev cest ne bo velika V lendavski občini imajo še vedno veliko problemov z modernizacijo cest. Nekatere ceste, ki so bile asfaltirane pred dvajsetimi leti, so v zelo slabem stanju, te bo potrebno obnoviti, nekatere makadamske pa letos dokončno asfaltirati. Po zastavljenem programu dela za letošnje leto je Skupnost za ceste Slovenije sprejela načrt za preplastitev magistralne ceste Čren-šovci—Grede v dolžini 3,5 km in v širini 6 metrov. Regionalna cesta Genterovci—Dolga vas bo urejena v dolžini 4 km in širini 5,5 metra; cesta Dolga vas—državna meja v dolžini okoli 2 km in širini 6 metrov, pa naj bi dobila novo asfaltno prevleko in postala bolj prometna, saj je na dosedanji veliko zastojev, zlasti v letnih mesecih, ko prihaja k nam veliko turistov. Po družbenem planu občine pa predvidevajo modernizacijo nekaterih lokalnih cest. V ospredju je asfaltiranje ceste Petišovci — Beni-ca v dolžini 2,6 km in širini 5 metrov. Manjša dela bodo opravljena tudi na cestah v Trnju, Nedelici, Brezovici. Iz sredstev, ki jih prispevajo zaposleni, naj bi se letos zbralo okoli 140 milijonov dinarjev; ta se lahko uporabijo samo za urejevanje lokalnih cest. V okviru teh sredstev bo načrtovano delo, jasno pa je, da denarja tudi tokrat ni veliko in bodo opravljena le najnujnejša dela. Jani D. Takole sta se v nedeljo popoldne pa marijanskem travniku trudila Matej in Petra. Precej časa sta grebla med travo, predeti je dobil snežak pravo podobo. Foto: Janko Stolnik posodobitev ceste uvrščena v program krajevne skupnosti. Cim prej bodo morali zagotoviti svoj delež, ker bo sicer prišlo do odlaganj in podražitev hkrati. Tudi na tej razpravi so poudarili, da je treba nadaljevati s strnjevanjem zemljišč in melioracijskimi posegi, posebno še v Vučji Gomili, kjer je čedalje več zaraslih kmetijskih površin. Tu se bo morala zadruga smeleje lotiti odkupovanja, čeprav ji čedalje pogosteje ponujajo slabšo zemljo. Hkrati pa bo morala tudi kmetom nakazati, kakšna proizvodnja se bo na tem hribovitem predelu najbolj obnesla in prinašala tudi vlaganjem primerne dohodke. Hočejo perspektivno proizvodnjo, ki bo bolj privabljala mladi rod. Težko je na razpravi ugotoviti, če so bile dosedanje melioracije na območju tešanovske krajevne TURISTIČNO DRUŠTVO KRIŽEVCI BO PONOVNO ORGANIZIRALO POROKO Mladi pari, javite se! Ena zanimivejših in množično obiskanih prireditev v letu 1987 je bila vsekakor prva tovrstna prireditev v Pomurju — Prvo prleško gostii-vaje. Na prireditvenem prostoru za gostilno Zorko v Križevcih je kar dva dni trajalo poročno rajanje na stari prleški način, ki so si ga ogledali obiskovalci od blizu in daleč. Videli smo lahko vasovanje, snubljenje, slišali stare podoknice in druge ljudske pesmi, ter seveda pravo in resnično poroko. To je tudi dodatni čar te turistične prireditve. Tudi letos bo Turistično društvo Križevci pri Ljutomeru organiziralo Provo prleško gostiivaje, seveda pa morajo prej dobiti mlade pare, ki se bodo hoteli poročiti na tak način. Vabijo vse, ki načrtujejo poroko v prihodnjih mesecih, da se poročijo na njihovem »gostiivaji«, saj jim prav gotovo ne bo žal. Mladoporočenca čaka prijetna poroka, ki jo bo spremljal bogat kulturni program s prikazom starih običajev, trajala pa bo seveda dva dni. Prav tako ju čakajo bogate in praktične nagrade. Provo prleško gostiivaje bo 17. in 18. junija 1988, vsi zainteresirani pari pa se naj javijo do 15. aprila na Turistično društvo Križevci pri Ljutomeru pisno ali po telefonu 069 87 066. bp Grajska dvorana zaprta -Inšpekcija za požarno varnost in elektroenergetski inšpektor sta v torek zaradi ogroženosti ljudi in imetja pred požarom prepovedala uporabo grajske dvorane v Murski Soboti. Ker je to obenem edina gledališka dvorana, pa tudi prireditvena dvorana v pomurskem središču, v katerem potekajo občinska in ob- IZ PORABJA Prej učitelj, zdaj novi župan UČNA URA SOBOŠKIH KINOLOGOV — Prikaz napada in obrambe Zbrali so se prejšnjo nedeljo na poligonu pri fazaneriji v Murski Soboti; prišli so celo iz Šulinec in Rogašovec. Za dobre tri desetine jih je bilo s svojimi bolj ali manj izurjenimi kožuhovinastimi spremljevalci, ki so pokazali, kaj znajo. Zvedeli smo, da je soboško kinološko društvo staro štiri leta in da šteje kakih 200 članov, pripravljajo pa se na aprilsko mednarodno tekmovanje, ko naj bi se jim ponovno pridružili. B.Ž. Foto: N. Juhnov — Posrečen skok čez oviro močna lutkovna in druga srečanja, v njej pa najmlajše obdarja dedek Mraz, se bo kazalo podvizati in jo usposobiti vsaj pred prehodom iz tega v novo leto. Časa je dovolj, sredstva ne bi smela biti problem, saj vanjo vsaj trideset let že nihče ni investiral, in tako je bil pogovor o obnovi in vzdrževanju gradu priložnost, ne le za komentar na to temo, ki bo sledil v naslednji številki Vestnika na Kulturnih obzorjih, ampak tudi zato, da se dvorana, katere upravljalec je Kulturni center Miško Kranjec, najmenik občinska Zveza kulturnih organizacij, sodi pa v splošno ljudsko premoženje Skupščine občine Murska Sobota, usposobi za kulturno dejavnost in ponovno odpre. Zapora pa je bila že dalj časa pričakovana, saj je le srečno naključje, da ni katerega od soboških gledališčnikov, lutkarjev in drugih nastopajočih na odru pošteno streslo, tako kot bi moralo pretresti tiste, ki so krivi za takšno stanje v času, ko bi oder za svojo vadbo in nastope potrebovalo tako Gledališče Mi, ki je pred premiero Stanovanja Gorana Gluviča, kot gledališka skupina Kulturnoumetniškega društva Štefan Kovač. bb Kdo bo nasledil dolgoletnega župana krajevnega občinskega sveta Števanovci Vendla Konko-liča? To ni bila dolgo uganka, saj so kmalu za to funkcijo izbrali učitelja števanovske osnovne šole Lacija Kovača, ki se je najprej >uvajal< za prevzem predsedniškega mesta, lani avgusta pa je tudi uradno postal novi župan. Prve izkušnje za to funkcijo pa si je nabiral v rojstnem kraju Viri-ca, kjer je bil sekretar Zveze komunistične mladine. Ves čas je bil tudi prizadeven narodnostni aktivist. Večkrat smo ga srečevali tudi v Sloveniji — ali na jezikovnih izpopolnjevanjih, ali kot člana števanovske dramske skupine, ki prikazuje porabsko gostii-vanje, ali s kolektivom šole, ki ima prijateljske stike z dvojezično osemletko v Genterovcih, ali s števanovskimi športniki, ali ob drugih priložnostih. Ko smo ga pred kratkim obiskali na novem delovnem mestu, nas je prijazno sprejel — tako kot vedno. V pogovoru nas je med drugim zanimalo, kaj so v števonski občini pridobili lansko leto. »Ena največjih pridobitev za naše občane v lanskem letu je bila ureditev vodovoda na Virici—-Ritkarovcih. Zgradili smo 4 in pol kilometra dolgo vodovodno omrežje, zdravo pitno vodo pa je dobilo okrog 30 domačij. To delovno zmago smo proslavili 20. decembra. V Števanovcih je bila zgrajena nova pošta in uredili so sanitarije v tamkajšnji šoli. Tam so obnovili tudi stanovanjski blok.« — Kakšne načrte pa si je občina Števanovci zadala za letos? »Po pogramu, ki smo ga že sprejeli, bomo pri pokopališču v Števanovcih postavili novo ograjo, uredili novo avtobusno čakalnico in obnovili kulturni dom, pri otroškem vrtcu pa bomo zgradili igrišče in postavili ograjo. V Števanovcih bomo obnovili pionirski tabor, to je zgradbo, v kateri se zbirajo na taborjenju pionirji iz vse Železne županije in kjer tudi kuhamo hrano za šolo in vrtec. V Andovcih in na Virici bomo posodobili poti. V vseh treh krajih naše občine pa bomo obnovili javno razsvetljavo.« — Kateri problemi ali potrebe pa ostajajo še za nekaj let naprej? LACI KOVAČ, novi števanovski župan. »Kljub nenehni skrbi za poti nam bodo le-te tudi v prihodnje povzročale veliko skrbi in dela. Posebej pa bomo poskrbeli tudi za ostarele ljudi. Zanje bomo organizirali dostavo hrane na dom. Za eno kosilo bo treba plačati le okrog 3 forinte. Zaenkrat se je prijavilo 33 ljudi, sicer pa živi v naši občini čez 200 ostarelih, večinoma so sami.« — To je najbrž posledica izseljevanja mladih? »Da, pred leti so se mladi iz naših krajev dokaj množično izseljevali. Zdaj pa se je to ustavilo, kar so se življenjske razmere v mnogočem izboljšale. Uredili smo vodovod, zgradili nov otroški vrtec, izboljšale so se avtobusne povezave, skrbimo za urejanje cest idr.« Vse torej kaže na bolje. Le kaj bo z divjačino, nad katero se vedno glasneje pritožujejo kmetovalci? O tem pa smo pisali v eni od prejšnjih številk našega tednika. Jože GRAJ