Is**'" NflŠ DOM 1 I! 8? < V m i m m m m m GLASILO SLOVENSKE MLADINE. MARIBOR, 1911 CIRILOVA TISKARHA. & Vsebina 10. zvezka: Stran Stranoj Pouk. Slovenskim vojakom.....................145 Zabava: Odpadnik...............................146 Slovenskemu domu ......................149 Prošnja................................149 Oh kam? Kom. Bende . 149 Spomladni mraz.........................149 Lilija.................................150 Čebelice...............................150 Sv. Martin na Paki......................157 Sv. Jurij v Sl. por.....................157 Sv. Vid pri Grobelnem...................158 Sv. Peter pri Mariboru..................158 ^ pt A Sv. Križ tik Slatine ’ .’ .’ .’ .' .’ .’ ! j 159 Govorniške vaje: Vzgojujemo se.........................159 Čas mladosti............................159 Poštni predalček. 160 Razgled po svetu. iso Orli: Razlika med Orli in liberalnimi Sokoli . 150 Dekliški vrtec: Dobra gospodinja.........................151 Nekaj za dekliške zveze .................151 Dišave...................................153 Naši oltarčki............................153 Na vsakem vrtu raste plevel..............154 Moreče glivice...........................154 Slovenkam................................155 Društveni glasnik: Mislinjska dolina .......................156 Škale pri Velenju........................156 Dramlje..................................156 Cirkovce ................................156 Marenberg................................157 Trbovlje.................................157 Listnica uredništva. Raznim dopisnikom v pojasnilo moramo povedati, da v »društvenem glasniku«, prinašamo le poročila o mladinskih društvih, saj še nam za ta primanjkuje včasi prostora. Zatorej ne moremo sprejeti n. pr. dopisa, kako so v dotični fari obhajali večno molitev, to je sedaj vpeljano v celi škofiji. Če se je kje posebno slovesno to obhajalo, bi se k večjemu lahko poročalo v »Glasnik«, — Druga dopisovalka se je spravila nad dekleta v vasi G. Je res grdo, če so takšna, ampak namen našega lista ni, poročati, kako se kje dekleta s fanti vlačijo m v cerkvi spogledujejo. V takih rečeh tudi urednik ne more soditi, koliko je na čem resnice. Dekleta se n. pr. skregajta med seboj, potem bodo ena drugo črnile v časnikih. Kam pa pridemo! Kaj drugo je, če se v dekliškem vrtcu splošno grajajo slabe lastnosti, ne da bi bil kak kraj naravnost prizadet. Naš Dom izhaja i. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K, na pol leta 1 K, na četrt leta 50 h. — Uredništvo in upravništvo je v Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor. — Sklep uredništva 12. maja 1911. Knjižnica S. K. S. Z. v Mariboru, Koroška cesta št. 5, nudivojims ^’*ateljem najboljše spise slovenske književnosti. Odprta je ob četrtkih od4. —6. ure zvečer, in ob nedeljah od 8.—10. ure predpoldan. Prosimo pa, da cenjeni čitatelji tudi knjige redno vračajo, da prihranijo sebi in nam stroške opominjevanja. *:*:*i*z* „Slov. Kat. izobr. društvo Kres“ v Gradcu’ se nahaja sedaj v hiši društva sv. Marte Prokopigasse 12. I. Naj-bližnji vhod je skozi obok na Herrengasse mimo Glockenspiel-Bazarje. Društveni prostori so odprti vsak večer. Katoliški Slovenci in Slovenke, pristopajte k temu edinemu »Kat. ljudskemu društvu v Gradcu.« immmi Štev. 10. V Mariboru, 15. maja 1911. 5lI. letnik. Pouk. Slovenskim vojakom. Na večih straneh so nabori že dokončani in mnogo naših mladeničev je potrjenih. Z nekakim ponosom vas vidim hoditi ob nedeljah pred cerkvijo z listkom na klobuku, češ: „Cesar nas je vzel! “ Saj sto pa tudi lahko ponosni. Da ste potrjeni, je znak, da ste zdravi, in zdravje jo največji zaklad. Dosti dobrega se lahko naučite pri vojaštvu, lahko pa se navzamete itudi slabih lastnosti, Če niste dovolj stanovitni in se ne ravnate po opominih, ki vam jih bodo dajali častniki, če se ne ogibate slabih tovaršij. Še dobrega pol leta, domačinom podaste roko in med vojake! Gotovo vas bo svarila takrat dobra mamica, svaril dobri oče, da ostanete isti, kakor doslej. Vedno se spominjajte na svoj mili dom, na drage svoje, in ostali bodete v resnici taki, kakor dosedaj.:T|akojprve dni se vam l>o morda ponudil ta ali oni za„,dobrega tovariša^, ki je pa v resnici najslabši. Z ljudmi take vrste ne sklepajte prijateljstva.. Dosti dobrih mladeničev, bo med vami, teh se oklenite, tem verujte. Prišel bo čas, ko bodete smeli iti iz vojašnice. Kam tedaj? Ali naj postopate po mestu, kakor se to vidi to-likrat med vojaštvom, n. pr. v Mariboru na glavnem trgu. Ne, nikakor ne! Dokler je vreme ugodno, ven v naravo, v lepo okolico. Škoda in greh pa je, ako se vsedete v kako zakotno gostilno, kjer se zbirajo razne ženske, ki so na slabem glasu. Ves denar, ki vam ga pošljejo domači in si ga pritr-gajo ti morda od lastnih ust, zapravite tam. Tam se morda vpijanite in si nakopljete bolezen, ki vam utegne škodovati za vse življenje. Kako bi so žalostila dobra .mamica, Če bi vas videla v taki družbi. Ob lepem vremenu na deželo, a ob slabem? — V mestih, kjer so naši domači polki, je zadosti slovenskih gostiln. Te gostilne so večinoma, poštene, v teh imate na razpolago slovenske časopise in pri par čašicah piva imate priliko izvedeti vse novice iz domačih krajev. Ako je v dotičnom mestu sudi kako izobraževalno društvo, vam bodo tudi tam rade volje odprli vrata, in tam najdete pač najljepše razvedrilo. A omenim že na tem mestu, da se v nobenem društvu ne smete vpisati kot udje, dokler ne dokončate vojaške službe. V takih društvih si tudi lahko izposodite knjige. Priporočam vam, da imate „Naš Dom“ ali „Slov, Gospodar14 naročen tudi pri vojaštvu, saj vam tega ne sme in ne more nikdo zabraniti. V par Številkah vam hočem natanko označiti versko in narodno stališče, katero zavzemajte vedno pri vojaštvu. Opomniti vas hočem, kako se ravnati pri prošnjah, pritožbah, v službi itd. Ako se bodete natanko po vsem ravnali, vam bo vojaški stan v zabavo in hitro vam bodo minila tri leta. Prva točka službovnika obsega dolžnosti vojaka napram vlajdarju. Vojak je dolžan braniti varnost in veljavo domovine. Ljubezen do vladarja in domovine, pokornost, zvestoba in stanovitnost v opravljanju stanovskih dolžnosti, zatajevanje samega sebe in hrabrost so tiste, od vojaštva neločljive lastnosti, ki naj bodo dika vsakega vojaka. Da se pa more vojaški poklic izpolnjevati, je treba, 'da je telo zdravo in krepko. Zato moraš pred vsem skrbeti za zdravje. Vojak sc mora pokoriti tudi oblastvom, ki skrbe za javni reti, n. pr. policiji, kadar kaj zaukažejo, rade volje pomagati, v kolikor to njegovim predpisom in posebnim u-kazom ne nasprotuje. 146 — Zabava. Odpadnik. Narodna igra v dveh dejanjih. Se vrši v nekem malem spodnještajerskem trgu. 'Osebe: Jurij, trgovski pomočnik. Anica, njegova sestra. Anton Čuk, sosedov pomočnik. Josip, predsednik mlad. zveze. Več mladeničev in deklet. Prvo dejanje. Narodna kmetska soba. Pred pozno sv. mašo. 1. Prizor. Anica, Jurij. Anica: (Pripravljena za odhod v cerkev.) Ali naj te spremljam, Jurij?... Jurij: (Si zapenja svilnato ovratnico, a molči.) Anica: (Globoko vzdihne s tresočim glasom.) Jurij, li se sramuješ, svoje sestre? Odkar si začel občevati s [»tujskim pritepencem in odkar je prišel k sosedovim nov pomočnik, se me ogiblješ in mi na moja vprašanja niti ne odgovarjaš (sklene roki). Oh, prosim te, zapusti vendar tega zakletega sov-ražnika slovenskega rodu! . . . Jurij: (Nevoljno majhne z roko.) Pusti me pri miru; kaj me boš učila, ki o vsem tem ničesar ne razumeš. ,,Štajerca" mi pa le ne grajaj, kajti on ima prav, Če trdi, da bi se vsi Slovenci morali naučiti nemški, ker so sicer preveč zabiti! Anica: (Užaljena.) Molči, Jurij! Kam si zašel? — Ti zaničuješ torej svoj materni jezik, zaničuješ svojo domovino ter se sramuješ svoje sestre! O, dobro vem, zakaj naj bi vsi Slovenci znali nemški, ko ni treba. Nam kmetom, ki smo vedno doma, že zadostuje naš slovanski jezik! Pa Če tudi kdo zna nemški,zafo ni treba zaničevati svojega materinega jezika. Jurij: S teboj se ne bom prepiral, pa se ne bom! (Si jezen oblači suknjo.) Anica: Torej ne izdajo moje prošnjo ničesar? — Jurij?! — O, saj vem, zatajil si svojo mater, ki te jo rodila, ter te učila prve besede v milem slovenskem jeziku; in ta slovenski jezik ti zametuješ ter se oklepaš tujega. Jurij! — Bratec! — Kaj bo s teboj?! Jurij: (Jezen vstane, potisne klobuk na gliavp ter hoče oditi, v tem v-stopi Anton Cuk.) 2. Prizor. Prejšnji, Anton Cuk. Anton: (Stisne Juriju roko, mu poda par iztisov „Štajerca" ter pozdravi glasno.) Heil! — Pojdi, prijatelj Ju-rij, bova. šla pogledat, kako v današnji štev. .„Štajere" lajn obdeluje slovenske mladeničoiin dekleta! Ha-haj Udba se glasno nasmejeta in odideta.) 3. Prizor. Anica sama. Anica: (Sede na stol vsa žalostna.) Oh, — kako je danes žalostno. Kako veselo pa je bilo pred dvema letoma, ko je brat še plamtel za ljubi slovenski rod; ko še ni poznal s sladkimi besedami omamljajočega zapeljivca. — A sedaj — strašna misel —' brat moj - odpadnik! — In kdo je temu kriv? - Ko so bogati trgovci ustanavljali nemčurski list, je bil Jurij ravno pri takem trgovcu-ustanovitelju v službi, in tako se je poprijel tudi njegovega neizkušenega srca ta, naši mili domovini tako sovražen duh. In na počitnicah se je seznanil s pomočnikom domačega trgovca, s1 katerim sta potem vsiljevala in ponujala ljudem ta, grdi list. Seveda sta. pridobila mnogo mladeničev in mož, ki so jima Šli na limanice, katerim sta potem skupaj naročala nemško-slovenskega „Štajerca", ko me dekleta smo se dozdaj še nekoliko držale. Shajalo smo st1 večkrat, čitale koristne slovenske knjige in časopise ter sklenilemarsikaj za probujo narodne zavesti. Pa, tudi mladeniči, ki so ostali zvesti materi Slavi, > so se pridno organizirali in ustanavljali mladeniško zveze. (Zasliši se zvonjenje. Anica), skoči pokonou ter pobere knjigo.) Moj Bog, kako sem se zamudila, že zvoni, a jaz se še mudim doma. (Odhiti naglih korakov.) * Zastor pade — 147 — 4. Prizor. Soba kakor prej na Aničinem domu. Po pozni sv. maši. Anica, pozneje Josip. Anica: (Sedi pri mizi in čita neko knjigo.) Josip: Dober dan, Anica! Anica: (Začudena.) Tako pozdravljaš, Josip? Ali si že pozabil, kaj smo sklenili? Josip: Ne zameri, Anica, hotel sem te le skušati, ali si ostala zvesta našemu pozdravu: „Bog in domovina! “ Anica: (Mu požuga s prstom.) Ti-i porednež, le Čakaj, včeraj sem te videla, da si čital „Štajerca"; ali ne veš, da me dek'leta ne govorimo s tistim, ki čita ta list? — Ta sklep hočem tudi jaz izpolnjevati! (Se obrne v stran.) Josip: Nikar se ne šali, Anica! Kako pobalinsko napada sedaj naše duhovnike in naše mladeniške zveze. — Veš, Anica, jaz čitam ta list le zato, da mu znam potem odbiti njegove nesramne napade ter ga tako razkrinkati pred ljudmi. Sicer pa ne svetujem nikomur, da bi ga, čital, razim onim, ki znajo brati tudi med vrstami! škoda za čas. Anica: Kako čudno zopet govoriš, Josip? — Kaj se to pravi: med vrstami brati? Josip: (Smehljaje.) To so tisti, ki čita,jo laž in obrekovanje, kakršnih' se nahaja v „Štajercu", ten znajo potem iz tega posneti resnico in izprevideti podlost njegove pisave. — Čakaj, Anica, kaj pa je s tvojim bratom? Poprej sem ga. videl, da je Šel z onim Čukom v gostilno. Škoda fanta, da je zašel tako daleč. On bi našemu narodu lahko mnogo koristil! Anica: .(Globoko vzdihne in si o-taro solzo.) Molčiva o tem, Josip. — Koliko sem si že prizadevala, da bi se izpreobrnil, pa vse moje prošnje so bile zaman. — In v krčmo je Šel, praviš? Josip: Da, — pa dovolj o tem, moral bom domov; pridite po večernici v čitalnico: imamo imenitno in veliko zborovanje. Pa naj vas pride v o- bilnem Številu. — Brata pripelji tudn s seboj, veš! — Anica: Bom, a,ko bo le hotel iti!!. 'Josip: Res, velika Škoda za Jurija, da se nam je izneveril! — Torej* Anica, „Bog in domovina!" Anica: „Bog in domovina!" Josip: Na svidenje! — (Odide.) 5. Prizor. Anica sa/ma. Anica: (Hodi po sobi sem ter tje.h Oh, — ko bi Jurij le hotel iti! Ali njega Še ni domov, sedaj bi moral biti že vsak čas tukaj, (Sede zopet k mizi,, posluša,) Aha, že prihaja, sedaj pa velja pogum. (Jurij vstopi brez pozdrava ter odloži na mizo „Štajerca" in klobuk.) 6. Prizor. Anica, Jurij. Anica: (Stopi pred njega.) Jurij,, danes po večernicah je v čitalnici zborovanje. Ali prideš? Jurij: (Se obrne v stran.) Danes ne utegnem! Anica: Vjsakokrat si bil navzoč, menda vendar ne boš sedaj tako ošžp-ben, da bi ne Šel;, tudi Josip, s katerim sta vendar prijatelja, me je prosil, naj te povabim. — Jurij: Ali ti nisem že rekel, da danes ne utegnem, pa mir besedi! Zdaj veš, pri Čem si? — Anica: (Stopi prod njega in povzdigne roke.) Jurij, ako količkaj ljubiš svojo sestro in domovino, pojdi, in če že drugače nočeš, pojdi vsaj radi mene. Jurij: (Koraka nevoljno po sobi.). No, pa naj bo, pa pridem, (Vzame klobuk ter odide.) 7. Prizor. Anica sama, (Maje z glav,o.) Sem pač radovedna, ali pride ali ne? Pa naj bo, da je le obljubil, ali pride, se bom že prepričala na zborovanju. (Gre proti vratom.) Sedaj pa se tudi jaz moram nekoliko pripraviti za popoldan. (Vzame' knjigo in odide.) Zastor pade.. 148 Drugo dejanje. <Čitalni5ka soba, na strani miza in stol, na mizi nekaj knjig in časnikov. 1. Prizor. Josip, Anica, pozneje Jurij, in več mladeničev ter deklet. (Ko se zastor počasi dviga, stoje vsi pripravljeni ter zapoje:) „,Slovenec sem, Slovenec sem.“ (Sredi pesmi vstopi Jurij, iz žepa mu gleda „Stajerc".) Josip: (Po izpeti pesmi stisne Juriju roko.) DobrodoSel prijatelj! Jurij: (Zamišljen gleda po sobi, a molči.). Josip: (Stopi k mizi ter so pripravi za govor.) Cenjeni zborovalci in zborovalke! Sedanji časi so časi organizacij. Vsi stanovi se organizujejo, da lažje napredujejo. Tudi mi mladeniči smo se nedavno združili v mladeniško zvezo. Ne moremo se sicer hvaliti z ogromnim Številom udov, a tukaj velja Črnogorski pregovor: „Malo nas je, a smo junaki!“ Mladina si želi družbe, išče zabave. Družbe pa, katere nas vabijo v svojo sredo, so žal, prepogjostokrat nepoštene in imajo strup, s katerim si naša mladina zastrupi srce ter zaide v Časno in večno propast. Naše mladeniške in dekliške zveze pa nam nudijo izobraževalno in pošteno družbo, zato so se tudi naša dekleta odločila, da si ustanove danes svojo dekliško zvezo. In prav je takol Dekliška organizacija je odločilnega pomena za naš slovenski narod, katerega vedno huje napadajo verski in narodni sovražniki. Bil je že skrajni čas, da se je zbudila naša ženska mladež, da prihiti na branik domovini. Najhujša nasprotnika, katerima nikakor ne ugaja naša organizacija, sta. „nemčurstvo in liberalizem". Ta dva naša zakrknjena sovražnika, katera posebno lahko'spoznamo po njunih glasilih, kakor ptiča po perju, ter po uemčursko-šnopsarskili in liberalnih listih, nas še ne mislita nehala blatiti in smešiti naših idej ter našega nav-dušev.anja. Pa mi se ne ustrašimo tega. Jasno jo naše stališče, jasni naši nazori! Dragi tovariši in tovarišice! Pokažimo s pridnostjo in vstrajnostjo našim protivnikom, kaj zmoremo! Naj si brusijo jezike, kakor hočejo, in če se tudi na glavo postavijo, nič ne de, mi vstrajajmo pri začetem delu, upoštevajoč rek: „Ni uspeha brez žrtev!" Da bomo pa lažje odbijali napade naših nasprotnikov, prebirajmo marljivo v katoliško-narodnem duhu pisane časnike in knjige. — Torej na delo! Ljudi moramo navdušiti za naše cilje, in ko jih bodo spoznali, se bo začel narod vzbujati iz spanja. Izpre-videli bodo, kam jih vodijo njihovi navidezni prijatelji. — In pahnili bodo te svoje laži-prijatelje od sebe ž njihovim kramarskim, nemčurskim in liberalnim „Štajercem" vred. Naša mladeniška in dekliška zveza bo pa le takrat krasno procvitala, da jo bodo stavili drugim v vzgled, če se bodo njeni člani zvesto držali gesla, ki se glasi: „Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!" Zdaj pa cenjeni tovariši in tovarišice! Ker smo že govorili o dekliški zvezi, bi jaz predlagal, da si izvolijo dekleta za svojo predsednico vrlo našo tovarišico Anico! Ali ste s tem predlogom zadovoljni? Vsi: Seveda, smo; živela Anica! Anica: Veseli me, da ste meni, ki pač nisem za to dovolj sposobna, zaupali to Čast! Zato se vsem najtopleje zahvaljujem! Jurij: (Stopi k Josipu.) Dragi, če smem, prosil bi jaz nekoliko za besedo! ? Josip: Prosim posluh, prijatelji; Jurij prosi za besedo! Jurij: (Stopi k mizi.) Spoštovani udeleženci! Čudite se menda, kako je to, da sem danes tukaj med vami, jaz, ki ste me dozdaj videli v družbi vaših nasprotnikov. Tudi danes sem prišel semkaj z namenom, da bi pridobil kakega naročnika za „Štajerca". Toda ko sem danes poslušal tukaj ubrano petje tor ta navdušen govor, mi je prišlo na misel, da jaz nisem na pravem potu. Dalje, ko sem slišal, da ste drago mi sestrico Anico izvolili za vo- — 149 — fliteljico dekliške zveze, se mi jo vzbudil ponos, da imam tako zavedno in rodoljubno sestro. Jaz pa da bi bil še vedno na strani naših narodnih škodljivcev? — Ne, to ni nikakor mogoče. Sklenil sem torej, zopet se povrniti v slovenski tabor! Odslej hočem biti zvest geslu: „Vse za vero, dom, cesarja!" Vas pa, dragi, prosim vse za odpuščanje, da sem tako dolgo taval v mračnosti ter pozabljal Boga in tajil narod: zdaj pa vam tukaj slovesno obljubljam, da hočem, kolikor mi bo mogoče, vse popraviti! ( Zdaj izvleče par iztisov „Štajerca" ter reče slovesno:) Torej proč od mene, ti nesramni lažnjivec in obrekovalec, pri meni nimaš več prostora in pristopa (raztrga in potepta Časnike). Od tega časa hočem biti zopet vaš, zopet matere Slovenije zvesti sin!! Vsi: Pravo! — Živijo! Jurij: (Gre proti Anici.) Anica odpusti ! — Anica: Jurij, — bratec! — (si po-dasta roke). Vsi: (Zapojo.) Naj viharja moč razsaja. Hraste cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobi; Vendar kakor siva skala. Pred viharji trdno stala Večna bo Slovencev Čast! (Ko izpoje, pade zastor.) Slovenskemu domu. Veselje vlada spet v prirodi, Ker vigred mila spet je tu, Iz grl pa pesmi nam donijo, V proslavo Stvarniku Bogu. Pa tudi tebi, dom slovenski, Čez dole, griče in gor6, Glas pesmi se razlegaj, Ki jo Slovenci naj poj6: Kako si krasen, dom slovenski, Srce se v prsih nam topi, Ko gledamo krasoto tvojo, Ki je Gospod podelil ti. Zato Slovenci te ljubimo, Za tebe bije nam srce. Ti zvesb hočemo ostati, Slovenski dom, Bog živi te! Ljubomira. Prošnja. Ob gozdu temnem križ stoji, Na njem Zveličar naš visi. Ko vodi pot tam mimo me, Zaprosi zmiraj mi srce . . . »Za narod prosim dragi svoj, podeli blagoslov mu Tvoj; podeli mu, da prisveti, mu zvezda spet, svobodnih dni!« Dragotin- Oh kam? . . . Oh kam, oblaki sivi čez nebni ocean bežite vi ? Hitite li tja v noč temnč, al’ v dan? Hitimo neutrudni, ker tira nas orkan . . . mi begamo, mi tavamo brez ciljev v kraj neznan . . . Enako vi, brezskrbno hitite v kraj teman; in ciljev ni, in vzorov ni v vrtincu vaših sanj . . . In so hiteli v daljo naprej v neznan pristan . . . Oh kam pa ti — domovja cvet hitiš? — oh kam, oh kam? . . . Roman Bende,-. Spomladni mraz. 1. Pomlad gleda iz cvetic, pomlad kliče iz goric. Pomlad dije iz dreves, pomlad sije iz nebes. Pomlad, tebe se bojim ! Ah, s pogledom solnčnatim upanje po dne budiš, v jasni noči pa moriš. 2. Vse se druži v himno složno r Cvetke pojejo pobožno, gozd slovesno pritrkava, gre v procesiji setev, trava. Trs za grozdje moli svoje, ker odvil mu je povoje. Prisvetlijo zvezde hladne, slane padejo spomladne. Kaj je mrtvih v noči taki, mnogo več kot v vojski vsaki! Lahka smrt je v prtu belem, težka v dimu začrnelem. — 150 — 3. 'Na solncu jablan nosi rdečelično cvetje. 'Cez noč se slana trosi in zvije cvetje v smetje. Škrjanec poje pesmi — plesalnice po zraku. Potegne mraz po vesni, škrjanec pade k tlaku. A potok gre iz struge, čez plan šumi k sosedom. Spet njega in sodruge pokrije sever z ledom. Mladenič, ne junači preveč v mladosti prožni. Morda te smrt zasači v spomladi tvoji rožni . . . —-g — Lilija. 'Cvetka, ti dišiš takč res po balzamčvo, kar od belega goloba je obsenčila svetloba hčerko Davidčvo. Ko zemljanil je Gospod, ti si modra deva se oblekla po nevestno, šla med množico obcestno bolj kot kralj kraljčva. Razgled Srbski kralj Peter je mislil obiskati našega cesarja v Budimpešti. Vse je bilo že dogovorjeno, a naenkrat je bil obisk, oziroma sprejem odpovedan, Češ, da je cesar rahlega zdravja. Kmalu nato so pa Časniki poročali, da se cesar izvrstno počuti v svojem kraljevskem gradu Godollo na Ogrskem. Odpoved ima torej druge vzroke. Kralj Peter ima s krvjo umazane roke, in takega človeka bi naš vladar težko sprejel. — Zadnje dni aprila in začetkom majnika so Slovenci iz Ljubljane obiskali Poljake v Krakovom, kjer so bili zelo prijazno sprejeti. Poljaki govorijo nam soroden jezik in imajd v državnem zboru velik vpliv, bilo bi torej za nas dobro, če bi se zbližali Poljaki in Slovenci. — Vse naše politično Redko cveteš vedno bolj ti pod čas novejši. Vsak te v suši naj zaliva, vsak te v mrazu naj pokriva, živel bo srečnejši. S teboj v rokah bo nekoč Peval zmagoslavje . . . Angel, ledja nam opaši, lilijo daj duši naši, trebi drugo ščavje'! —g— Čebelice. Šumi in buči v čebelnjaku . . . In noter in vunkaj hite, predrage nam znamke krilate . . . Na klopi pa oče sedč. »No, letos so močne. Glej, polni vsi panji so že naokrog . . . Takole v nedeljo popoldan ne čutim skrbi in nadlog — In gledam to lepo življenje: čebelica modra je stvar, od nje sem se mnogo naučil, Zahvaljen, o večni Vladar!« Brojan. 1 Ščavje = plevel. po svetu. življenje se suče sedaj okrog volitev. Le krepko na delo, da zmaga dobra stvar proti liberalnim in nemčurskim sleparjem. — Na, Štajerskem so se združili slovenski liberalci s Šnopsar-skimi štajercljanci. Eni so vredni drugih. V 'Albaniji divja Še zmiraj vstaja, TjUrČija S e pripravlja proti Crni gori, ker da ta podpira vstaše, tudi v Maroku je položaj zelo kritičen; med Rusijo in Kitajsko jo tudi vojska skoraj neizogibna. — Naš prestolonaslednik pojde v kratkem v Petrograd, kar je velikega pomena za našo zunanjo politiko, — Na Ogrskem je umrl 4. t. m. trgovinski minister Hieronimi. — Španski kralj Allonz jo bojda jetičen, njegov sin pa, je gluhomutast. Orli. Razlika med „Orli“ in liberalnimi „Sokoli«, vrlimi našimi Orli in med — zajčjimi Že večkrat smo v „Našem Domu“ Sokoli. V orlovskih vrstah živa vera, omenjali, kako velika razlika je med značajnost, ljubezen do naroda in 151 materinega jezika ter veselje 'do pravega napredka; pri Sokolili pa smrdljivi materializem, lirezverstvo, brezzna-'■ajnost in — breznarodnost — brezdo-movinstvo. Sokoli poznajo dolo za navod samo pri polnili Čašah. Evo dok.ar-za: V Mariboru so priredili socialni demokratje, kakor običajno vsako le-t°i 1. maja i„rdeči“ dan. Zbirali so na mariborskem glavnem trgu, v sava posamezna skupina je imela svoje Prapore, vse je bilo rdečo. Cela troha je izgledala, kakor bi mislila iti pu-1 ^nov dražit. Se neki maček iz I. nad-stropja Badlnove hiše se je norčeval lz socialnih demokratov. Med social-demokraškimi vrstami smo opazili več slovenskih (?!) Sokolov (?!?), Eden je hosil celo veliko agitačno tablo. Rde- ča procesija, ki pa je zelo Žalostno izgledala, je šla v Leitersberg, kjer je popivala in v govorih so rdeči generali zabavljali čez „ta črne", čez vero in vse, kar jim ni ljubo. Torej Sokoli so bili med temi, ki prisegajo na brez-domovinstvo in brezverstvo. To'so vam narodnjaki ti Sokoli! A poglejmo naše Orle! Skromni sicer, a pošteni so! Redno se udeležujejo telovadnih večerov, pristopajo korporativno vsak mesec k sv. obhajilu, imajo vsako nedeljo redne poučne ,sestanke, žive vzgledno in drže svoj orlovski ponos! Razlika med Orli in Sokoli se lahko vsakemu predoči v kratkih besedah: PriOrlihsve-že jutro, pri liberalnih Sokolih te m n a noč! Dekliški vrtec. Dotira gospodinja. Hvala Bogu, čomlad je le že vendar tu, Vesela je je Posebno kuharica, ker ž njo tudi izgi-j*6 enoličnost zimske kuhe. Osobito, ^.ar se tiče prikuh, smo vsi — izvzem-*S1 bogatih mestnih prebivalcev — prav slabem. Repa, zelje, krompir — krompir, zelje, repa, tako gre skoro Celo zimo venomer. Novo vzbujena na-|aya, pa nam revnim kuharicam obeta J°jjšo čase. Moj namen je namreč v Prihodnjih Številkah govoriti o okusni Pripravi zelenih prikuh. Prod vsem pa Pam mora biti stvar sama na razpola-W). igra torej tozadevno naš vrt veliko y °go, osobito na deželi in v manjših 'bdli, kjer ni posebnih, vrtnarjev, ki Pam nudijo vsaki dan vse, česar v k.u-llnji potrebujemo. . Prodno torej začnem s svojimi tozadevnimi recepti, čula bi rada od dru-j5'0 strani nekaj podrobnega o vrtu sa-'usiii. Poživljeni torej mladenke, naj se etY10 v vsaki Številki „Našega Do-<0*^3 v posebnem predalčku o-Zi^ajo kot umne vrtnarice. V premi-j, bi vam, ljube vrtnarice, pripo-06Ma, sledeče točke: 1. loga vrta; 2. azdelitev vrta; 3. obdelovanje vrta Pmšno in v posameznih slučajih; 4. ^ gnojenje, Škropljenje; 5. umna ffaba vsakega torišča; 0. kateri l|d pridelki si smejo, oziroma si ne smejo biti sosednji; 7. praktično menjavanje torišč; 8. Razna semena in vsajenke; 0. Cas in način sejanja in saditve; 10. stanje vrta v posameznih mesecih; 11. Kaj velja glede sadovnjaka in vrtnih cvetlic, To kratko navodilo naj zadostuje za danes. Vrtnarice na delo s peresom in motiko, da vas bode vesela stara kuharica. Nekaj za dekliške zveze. Neki svež, oživljajoč duh je zavel v zadnjem času v mladinskih vrstah na Spodnjem štajerskem. Povsod, kamor se o-zremo, vidimo novo gibanje, nove ideje. In ni ga menda pojava, ki bi bil za slovenski narod bolj vesel, kakor je ravno mladinsko gibanje. Eden značilnih izrazov tega gibanja so pač dekliške zveze, ki imajo namen, povzdigniti kmečke mladenke duševno, nravno in gmotno. Čeravno nasprotniki to naravnost taje in nimajo sicer važnejšega dela, kakor Čez nas zabavljati in obkladati naše dekliške zv.eze s tako duhovitimi in fletnimi izrazi, kakoršnih so le oni zmožni, stavijo mnogi v dekliško organizacijo veliko upanja. Naj podam tukaj nekoliko misli članicam dekliških zvez. Ni dovolj, da odobravamo ideje dekliške organizacije, ampak treba, da se tudi dejansko ravnamo po njih. In če smo izvoljene v odbor, še ni dosti, da sklenemo: to pa to se naj stori, če pa nimamo resne volje in namena, vse znanje in vse svoje moči žrtvovati v prid dekliške zveze. Od sklepov je tudi treba priti k zasmotrenemu delu. Govori in piše po Časnikih so pač mnogo lepega, a od navdušenja do dela je zelo dolga pot. Odbor mora porabiti vse svoje sile, da Zvezino življenje ne zaspi. Vzrok spanja je večinoma odbor s predsednico na Čelu. So namreč nekatere mladenke, ki bi bile v dno srca užaljene, če se jih ne bi volilo na častna mesta v Zvezi, kadar pa so izvoljene, ne storijo ničesar v prid Zveze, če pa tu in tam kaj storijo, pa navadno le zato, da se obesi na veliki zvon, da se v javnosti hvalijo. Od začetka, ko se Zveza ustanavlja, se nahaja navadno mnogo takih, ki so grozno navdušene, pozneje pa, ko je treba pristopiti k resnemu delu, se vsaka izgovarja in prikriva svojo lenobo ter zaspanost. Pa se nekaj posebnega manjka mnogokrat v marsikateri dekliški zvezi, namreč sloge in edinosti. Večkrat se nahaja med Članicami sovraštvo, ker bi rada imela vsaka vselej in povsod prednost. Ce pa to ni mogoče doseči iz raznih vzrokov, nastane prepir. So tudi mladenke, ki same nočejo nikdar nastopiti s kakim govorčkom ali deklamacijo, sovrstnice pa, katero niso tako ohole ter tu in tam na dekliških shodih povedo nekoliko spodbudnih besed, opravljajo brez konca in kraja, tako, da že na vsezadnje noče nobena več nastopiti na shodu radi strupenih jezikov. Iz lastne izkušnje sem prepričana, da tam, kjer bi naj vladala sloga, vlada le prepir. Da tar ka dekliška zveza bolj životari nego živi, se samo ob sebi razume. Najčešče pa se opaža prepir med pevkami, ki so tudi navadno Zvezine članice. Par nepremišljenih besed je dovolj, da nastane smrtno sovraštvo. Potem pa tisto nesrečno obrekovanje! Ena obira drugo brez konca in kraja. Nazadnje pa hočejo biti vse nedolžne ter letajo s svojim opravičevjanjem odi Ana do Kajfa, hoteč prikriti besede, s katerimi so žalile svoje tovarišice. Ker sem pa že pri pevkah, dovolite mi, da spregovorim nekoliko Še !o petju. Vsaka dekliška zveza naj bi i-mela svoj pevski zbor. Petje vedri duha, povzdiguje in plemeniti srce. Lepo ubrano petje neizrekljivo pomnoži Zvezino življenje. Slovensko ljudstvo, zlasti naša vrla dekleta, kaj rada pojo. Pa je tudi res veselje, sodelovati pri petju. Treba je le vaje. — Pevovodja bi naj pa pri učenju petja ne nastopal preostro in pristransko, kajti pevke so navadno tudi občutljive kakor drugi ljudje. - V začetku se naj prične učiti lahke, Čveteroglasne pesmi. Kako se zjasnijo obrazi pevkam, ko znajo par pesmic lepo zapeti. Ne da se popisati lepota petja močnega in dobro izvežbanega zbora, Kaj so pisali listi takrat, ko so Ljubljančani hodili na Dunaj s svojim pevskim zborom se zahvaljevat za. velikodušnost ob Času potresa v Ljubljani! Tako milo je donela slovenska pesem, da je Dunajčane, Nemce, kar očarala, Še tedaj Nemci, drugod naši sovražniki, a vendar spoštujejo slovensko petje. Pa tudi pomen pesmi je velik! Petje izredno blaži človeka. Njegovemu vplivu se ne more ustavljati nihče. 'Lepo petje nadkriljuje vsako godbo. Vse dekliške zveze naj torej v svoj delokrog med prve točke uvrste tudi petje. Zagotavljam vas, da bo postalo Zvezino delovanje tako živahno in prijetno, da boste komaj Čakale zopetnega sestanka! Petje je prevažen činitelj za narodovo probujo. Slovenska pesem sega bolj k srcu našega ljudstva. Grmi pesem krasna, dvigaj nam srce, zvoni pesem glasna, čez doli gore! Sestrice drage! Bodimo odslej složne in edine v dekliških zvezah in pevskih zborih. Delujmo skupno in vzajemno za lastno in narodovo srečo. Na,Še delovanje naj bo nadalje nesebično. Nikdar ne glodati na to, koliko imamo od svojega truda in dela dobička ali izgube; tudi to nas ne sme motiti, če nas kdo hvali ali graja. Kori- stolovi-: ne potrebujemo v naši organi-zaciji! Bodimo pa tudi vstrajne. Dekleta so vefekrat kakor slama, ki se Uit-!'° vžge, pa kmalu ni ognja več. To je neznačajno. Take pa mo nočemo biti, torej nam ne preostaja drugega, kakor da se krepko lotimo dela same pri sebi. in da bi tozadevno naše delo bilo uspešno, v to pomozi Bog in moč naših deklet. Sesterski pozdrav! Ognjeslava. Dišave. Ko sem prebirala zadnji „Naš Dom“, sem si mislila, veliko lepega m poučljivega so nam že napisala slovenska dekleta v „Naš Dom“, :| ene napake le ne znajdejo in je zelo razširjena po mestih, a tudi na deželo se je vtihotapila. Ta dopis je namenjen holj za mestna dekleta, služkinje, ki so hrli slovenska kmečka dekleta, pa, tu-(li dekletom na deželi ne bo v škodo, la napaka deklet je tako imenovana dišava ali parfem, ki žene dekleta k Rizdavosti in napuhu. Tako dekle, ki se parfumira, si veliko domišljuje o sebi, v svojih očeh je veliko več od drugih, Ta dišava je tako nepotrebna Ila svetu, kakor greh. Človeku postaja slabo, ako mora biti v navzočnosti takih oseb, Verjamite dekleta, da, resničen ponižno, pobožno in pametno dekle 116 bo nikdar in nikoli rabilo ne k.upo-yelo dišav, sploh ne mislilo na to, rajši bo skrbelo, da bo drugače snažno. “1 tudi ne bila nobena varčnost to, ki se je dekletom že tolikokrat priporoča-e. Sedaj bo pa ena ali druga rekla, kuj le ta ve in brbra, ako dobim za-stenj, zakaj bi ne rabila, naš trgovec ‘hi je podaril, zakaj bi ne vzela. Veš, N bi jaz naredila v takem slučaju, fiahvalila bi so mu ter odklonila dar, '■eš, imej sam to neumnost. Vedi, da ' drugič te ne bo silil s takimi rečmi; ;|ko misli, naj ti da kaj praktičnega, K’ai' lahko rabiš. — Torej slovensko dekle, ogiblji se gizdavosti v vseh re-yeh, ker ti nobene Čaisti ne prinese, uiupak si v posmeh drugim. — Tisto dokle iz Vipavske doline bodi pozdrav-kiono Zil pametno misel za narodno no-j’ teh misli jo tudi tista, ki za par-Joni no mara. Naši oltarčki. Nedelja je, zadnji dan v mesecu aprilu, solnce in dež se vrstita po zeleni naravi. Kakor pravi biseri se svetijo vodene kapljice, viseče oil mladega, se razvijajočega listja na drevju. Ptice se pa ne zmenijo za padajoči dež, temveč žgolijo brez nehanja na pomlajenih drevesih, in danes se mi je zdelo, da je njihovi glas tako čaroben, tako mil, da naravnost povzdigne človeško srce k nebesom. Spomnila sem se, da je to pač prihajajočemu majnikii v pozdrav, O kako ginljiv pozdrav! Z jufrajšnjim dnevom se začno Marijini dnevi, kolika radost za njene častilce! Marija prihaja v cvetočo naravo, katera jej razgrinja svojo najlepše pisano haljico po gorah in dolinah, nebroj cvetlic odpira svojo duhteče čašico v Njen pozdrav; ko za^ piše lahen vetrič, priklanjajo se in priklanjajo Kraljici maja. Vse jo pozdravlja, kaj pa ti čakaš, srčece moje, kaj ji pa dala letos boš ti? Ta misel, to vprašanje me je vzdramilo iz občudovanja pozdravljajoče narave. Pa saj vem, da je Mariji najbolj všeč ponižno, pobožno in njej vdano srce, a vendar jej hočemo izkazati tudi neko zunanjo Čast, in s čim? Oltarček jej bom napravila, in sicer takoj. Postavila sem za steno majhno, visoko mizico, belo jo do tal pogrnila, na njo sem postavila na vzvišeni prostor Marijino podobo, katero zagrinja ob straneh z vencem beli pajčolan; na vsako stran sem postavila dve sveči, kateri bodem prižgala pri večernih molitvah. Seilaj pa še nečesa manjka, namreč: cvetlic, tudi teh imam kmalu nabranih, napravim tri Šopke; prvi naj pomenja vročo ljubezen, drugi otroško udanost in tretji trdno zaupanje, ki sem ga stavila in ga stavim na Marijo. Sedaj sem gotova; naj ti.jlo-pade, o Marija, ta moj revni oltarček, ubožcu je sicer, a ne glej toliko na delo kot na srce, katero ti pač želi postaviti najlepšega in na.jkrasnejšega, kar jih je na svetu, ko bi mi bilo mogoče. Vprašala sem mater, če jim u-gaja ta oltarček, pa seveda so mi pritrdili še z nekaterimi opombami, tudi oče so prikimali, da je lepo. Po ve- gerni molitvi in hišnem opravilu pa se vsedem ravno nasproti 'Marijine podobe, zamislila sem so globoko . . . mislila sem tudi na 'drage sestrice po Šir-noj Sloveniji. Bog vedi, ali so napravile Marijine oltarčke ali ne, tako in enako sem mislila, kakor vidite, sledi iz teh misli vprašanje: Dekleta, ali imate oltarčke? Pa sama si lahko odgovorim, saj vem, da ste mnogo prid-ncjše od mene in da ste gotovo tudi napravile veliko lepše in krasnejŠe oltarčke na čast Mariji, nego je moj, katerega si lahko predočite, ko ste prebrale njegov popis. Meni ugaja že zato, ker je postavljen na Čast Mariji ih pa — kor je moj.Mladenke, Slovenke, kaj ne da ljubite Marijo? Skrbimo, da bodo najlepši in najbolj dopadljivi oltarčki za Marijo naša srca, napravljajmo jej posebno ta mesec obilno veselja z vzornim življenjem, lepim vedenjem in dobrimi deli. Ona nam bode potem tudi prv,a pomoč pri naših narodnih podjetjih. Ona nam bode dajala srčnost, da se bodemo hrabro bojevale s krutim zmajem v človeški podobi. 0-na nas bode podpirala, da bodemo .0-stale trdne kot skala v sv. veri, in 0-na nam bode tudi enkrat po prestanih bojih življenja položila venec zmage na naše glave. Zatorej Dokler majnik krasni sija, Nežne Šmarnice cveto, Misel naša naj Marija V zori in o mraku bo! N. P. Na vsakem vrtu raste plevel. Že v raju je Bog napovedal, da bode v kazen za greh rodila zemlja trnje in osat. S plevelom so ima boriti poljedelec in vrtnar; oba bi vedela pripovedovati, kako nadležno jima je to vsiljivo rastlinje. Niti enega vrta bi ne našli brez te nadloge, Drage mi! Tudi pri nas, v naših društvih se najde marsikak plevel, katerega pa moramo z vso resnobo odstraniti. Tak plevel so nekatera dekleta, ki imajo na obleki našito kakor kak „betlohom", ter 'tako našemljena pridejo v cerkev in se ozirajo kakor da kor da bi prišlo v gledališče, pa ne k službi božji. Ne boste mi zamerile, Če vam povem slučaj, katerega sem videla sama. Prišlo je iz priproste kmečke hiše meni dobro znano dekle k popoldanskemu blagoslovu, tako našopirjeno, da so fantje in dekleta v cerkvi s prstom kazali na njo, se smejali in uganjali raznovrstne šale. Pokleknila je le na eno koleno pred Najsvetejšim. Nespodobno jo za fanta, veliko bolj za deklo, Če kleči na enem kolenu. Veliko se piše in bere, ČČ, duhovščina pridiguje, kako se moramo pošteno vesti vsepovsod, posebno pa pred Najsvetejšim, a žalibog, mladina ne u-boga. Seveda, ko bi Čitale vse mladenke „Naš Dom“ in „Bogoljub11, potem u-panr, da bi se začelo pošteno obnašanje. Zato vam, preljuba dekleta, pred vsem priporočam, naročite si naš cenjeni list in ga tudi marljivo čitajte, ker ta list vas gotovo pripelje do poštenega vedenja. V peč pa s „Štajercem11, ki blati vse, kar je poštenega! A ker je vsled izvirnega greha nagnjeno vsako srce k hudemu, poganja v vsakem poleg dobrega tudi slabo seme; tu manj, tam več,, tu hitreje, tam počasneje. Gorje srca, če nima modrega in pridnega vrtnarja, ki bi pravočasno zatiral pogubonosni plevel. Posebno pa ne smemo pozabiti, da je najugodnejši Čas pletv.e v mladosti, ko ima Še majhne korenine. Izkušnja modrih plevic pa priča, da se le takrat 'odstrani, če ga iZrujemo s korenino! Moreče glivice (bakterije). Radovedna sem, kako ste kaj obhajale vstajenje Gospodovo na Štajerskem. Vem pa tudi, da vas mika zvedeti, kako sem se imela jaz tukaj na Gorenjskem, Torej vam bom pa jaz svoje dosedanje doživljaje na kratko imenovala, nekaj žalostnih, nekaj pa tudi veselili. Kakor sem vam večkrat priporočala v Dekliškem vrtcu ponižnost, a obenem pa neustrašenost, vam pač ne bodem danes te točke več razlagala. Pač pa pride še pri drugi priliki na vrsto! Pojdimo torej sedaj enkrat k drugi točki, in sicer k stvari, ki sem jo imenovala zgoraj, to je; O ^morečih glivicah, . Rilo jjc na veliko pondoljek, ko 1'fifle k meni v prodajalno star mož, r?s prava gorenjska korenina; rad bi l11* žganje, ali smolo je imel, nisem mn ^Kla izpolniti njegove želje. Vendar ni gel, ampak začel je pripove-ovati, kako dolgo že ni bil pri sveti Povedi. „Rad bi gel,“ pravi, „ali bo-r'vi-80 đ°ma6ega g. župnika, kaj bi mi (l Začnem ga prigovarjati z lepo, • a naj gre, in res me je ubogal! Ko vse lepo opravil, pride zopet k me-1 ter mi jame pripovedovati, da se ču-t° Prerojenega, „Zdi se mi, da !||tam samo tri kile," mi je ponavljal 'eiionier. Vidite, sestrice drage, to so bile iiJir'6^6 ^ivice’ 'C1 mu u*so (1!11° nikdar ■'st je ne |M) dnevi ne po noči. Sel je in sera bili Kaka tolažba! Čeprav na Gorenjskem še-le malo časa. 'l dostikrat sem že imela priliko, opa- ,.yati ljudstvo. Pač moram sporočiti, mile sestrice, veselo novico, da so se 1l rl* ul tnkajgnje mladenke začele zelo za-, •Pati za izobrazbo in društva. Čeprav šlfdaj go ni bilo tukaj nobenega dru-' enega gibanja, vendar vam moram Početi’ '';1 tudi tukajšnje mladenke im - '10 Zaostati, zakaj v kratkem usta-]j 11,10 dekliško zvezo, ki bo imela ^rasei> namen, zatreti in iztrgati iz jrjj"1. slovcnskili mladenk vse moreče ‘Piil Ce’ vso n0Čist°st in napuli, a na ixk,‘mesto zasaditi v naša mlada, ne-iiiu!-, na srca angeljsko nedolžnost in "1S!nost. k0 Milo mladenke-sestrice! Kaj nam Piše Vsa neČimnrnost sveta, ako jo eeg delovanje brezuspešno brez vsa-v()jj Pravega namena, ako nimamo do-lio,,»Poguma, da dobro začeto delo do-amo. Li moramo biti potem prepri- Ji« inui aiuu um jjuicm 'lolipl j° obrodilo naše delovanje t'rett po naših žilah moška kri, mo-hWo.J*t‘ pogumne, korajžne, da ne o- l'i'ph'i. sa<1 ■ Tiudi me, Čeprav so ne k. aka po nagih žilah moška kri, mo- Vjani °’ 110 sinoino čakati!časa, danas lu-fv,, sovražnik v past, kajti potem jo lJOZli(). ne 0 a^rat Še-le začnejo moreče giivi-^Šitv tV-^ati sv°je delo, ko že ni več ‘''o b,.0: t’o peče in grize, da ni konca *rajn. Pa naj za danes zadostuje. Moja želja pa je, da se o tem Še v kratkem malo bolj obširno pogovorimo. Dal ljubi Bog slovenskim mladenkam poguma in kreposti v dobrih straneh, Co se bomo ravnale po Marijinem zgledu, tudi te moreče glivice ue bodo imele oblasti do našega srca. O tem je za trdno prepričana vaša sestrica Pepca S, Slovenkam. Kod za rodom krepko vstaja, za obstanek bije boj, za svetinje rodne tudi se bojuje narod moj. V borbi tej možje, mladenči hrabro se za dom borC, njih nevstrašne bojne vrste dan za dnevom se množć. Kdo-li so borilci novi? Vpraša radovedno svet. Me slovenske smo mladenke, strah nas ni sovražnih čet. Me mladenke, z nami žene, čvrsto stopamo na plan, da domovju prej napoči zmage in svobode dan. • Kako ne bi se borile tudi me za sveti dom, ko ga tlači neprijatelj, ko besni sovražni grom? Saj nam v prsih krepko bije za Slovenijo srce, in ljubezni domovinske cvetna lica nam žarč. Vse rodila, vse vzgojila je slovenska mati nas, nje čednosti, nje lepote naš ponos so, naš so kras. Lica venča nam nedolžnost čist iz 6čij seva žar, jezik govori in poje matere najslajši dar. Sladko materno besedo, ljubki naš domači glas hočemo gojiti vedno, braniti ga vsaki čas. Pridi stiska, neprijatelj, še vihar močan takč, zveste Bogu, domovini vse ohrani nas nebo 1 Bog nam živi domovino, srečno ji bodočnost daj, s svojo roso vedri, krepi mili naš slovenski raj ! Ciriljev. Društveni glasnik. Mislinjska dolina. Vse' se prohuja, kliče in vabi: »Mladina na dan, združuj in organiziraj se«. Posebno velja ta klic nam mladenkam, ki že dolgo spimo v narodnem oziru. Ali nas tudi spomlad ne bo zbudila? Ne bodimo napačno ponižne in sramežljive, temveč le pogumne in vstrajne. Združujmo se, zakaj v združenju je moč. Delajmo posebno na to, da se k malu ustanovi v slovenjegraškem okraju dekliška zveza, k temu pomozi Bog in Marija ter sreča junaška. Škale pri Velenju. Prišla bo spomlad, včakal bi jo rad, tako poje stara narodna slovenska pesem. Tako si mislimo tudi pri nas, ko se je umaknila dolgočasna starka zima in nastopila prelepa spomlad, katero je vsakdo z veseljem pričakoval. Mladina, treba je tudi pri nas začeti vstajati in delati ter se poprijeti dela izobrazbe. Mladeniči, mladenke, treba nam je napeti sedaj vse moči, da napredujemo v potu izobrazbe in omike med slovenskim ljudstvom. Treba je delati na to, da čim preje postavimo Društveni dom, ker je za našev razmere vsestransko neobhodno potreben. Želeti je in potrebno bi bilo, ko bi se tudi dekleta vrlo poprijele dela izobrazbe v našem društvu, ker le v združenju je moč. Zelo potrebno in koristno bi bilo, ko bi se nekdanja tukajšnja vrla dekliška zveza zopet oživila, ter delala naprej, kakor je v začetku, vsaj imamo sedaj zopet prostor. Tudi pri fantih je potrebno kakšnega odseka, da bi lažje potem tudi kaj dosegli in storiji, kajti le tedaj bi se začelo naše društveno življenje zopet gibati in mi mladi bi le tedaj lahko šli zmirnim in veselim srcem naprej pod slovensko krščansko narodno zastavo. Treba je torej tudi,vda si mladeniči ustanovijo mladeniško zvezo. Žalostno bi bilo, ko bi pri nas vedno spali, ker imamo tudi voditelje, da bi se naše delo lahko pomnožilo in vrlo krepko napredovalo Nekatere tukajšnje Marijine mladenke se res zanimajo za izobrazbo, ker so začele se poprijemati tudi tamburic pod vodstvom našega vrlega za vse dobro vnetega mladeniča Jožefa Plazla, ki se prav vrlo in vneto trudi za prospeh tamburaškoga odseka. Treba bi pa pri nas bilo, tudi večkrat kakšnih poučnih predavanj n. pr. o gospodarskih zadevah, o gospodinjstvu, o poljedelstvu, o delavstvu i. t. d., le ted ij bi se naša mladina res kaj naučila, ter potem bolj zanimala za društveno življenje. Torej je treba v društvu več moči, ne sme se vse na enega zavleči, treba je skupno delati, drug drugemu pomagati. Mladeniči, mladenke, pogumno naprej, delo in trud, pa naj nam Bog blagoslovi! Škalski mladenič. Dramlje! Predragi »Naš Dom«, začudeno boš gledal nas nepoznane drameljske mladeniče, ki se resnično nismo nikdar drznili spregovoriti par besed s teboj. Veselja mi igra srce, ko prebiram v Našem dvmu o dekliških in mladeniških zvezah, sploh o mladinskem gibanju. Res veselje lahko navdaja vsakega dobro mislečega mladeniča in mladenko, ko vidi, kako se giblje mladina- pod praporom katoliške or gamzacije. Po vseh naših sosednih farah inia mladina zveze in orle. Le o nas ni sluha ne duha. Sem naročnik Našega doma že letos tretje leto. Zares z vročim hrepenenjem ga vsakokrat odprem, ali vsakokrat me v srce zaboli, da pfl nas ni te prepotrebne organizacije in izobrazbe, za katero bi hotel dati vse. Naši rajni očetje in pradedje so zgradili štiri krasne cerkve, zakaj pa bi mi ne mogli ničesar storiti v čast Bogu in v blagor domovini? Imamo sicer braln« društvo, ki pa nemara povsod bolj deluje kot pri nas. Pa saj bralno društvo že imajo ital* povsod. Kako lepo bi bilo, ko bi tudi pri na* stopali mladeniči in mladenke pod praporoff katoliške organizacije ter se potegovali za vero in dom. Prosimo svoje dušne pastirje, da nam pomaga k temu, in mi jim hočemo ostati hvaležni drameljski fantje. Prosimo Vas, gospod urednik, pridite in nas malo vzdramite, če n« ustmeno pa vsaj pismeno. Zveza in orel morata biti pri nas, prej ne bomo mirovali-Bodimo do kraja stanovitni, ker le takrat boom dosegli uspehe. - Dostavek uredništva: Kakor smo zvedeli, se bo drameljski mladini kmalu izpolnila želj8 Cirkovce. Dovolite, g. urednik, mali prostorček v Našem Dvmu za dopis iz Cirkovec iz peresa priproste in neizobražene mladenk6’ | Za izobrazbo še pri nas dekleta malo znam6' Marijina družba nam žalibog premalo napt6!' duje in dekliške zveze še tudi nimamo, pa kal Vam še hočem dalje tožiti, saj lahko iz teg8 razumete, da je slaba z nami. Pa upamo, o> se bo vse zboljšalo, ko bo izgotovljeno nov6! župnišče, potem bomo tudi me dekleta dobil6 svoj prostor, kjer se bomo lahko pogovarjal6 o marsičem. In prečastiti gospod župnik a? nam že tudi obljubili, da nam bodo ustanovil* dekliško zvezo, katero že z veseljem pričakujemo. Vas predrage cirkovške mladenke P6 prosim, da bi pridno čitale Naš Dom, da a6,1 boste prepričale, kako po drugih župnijah neumorno delujejo za Boga in Marijo in nd . našo slovensko domovino. Tudi me sklenil®61 da bomo sledile za njimi v obilnem Štev'5j brž ko bo mogoče. Čas bi že bil, da bi se tua me enkrat vzdramile iz dolgega spanja m aa' čele delovati po vzgledu svojih tovaršic. Oh6, simo se enkrat napačnega strahu pred našit6, nasprotniki, katerih ne manjka nikjer, tudi P.6 nas ne. Z božjo pomočjo in Marijino priprošnJ bomo lahko vse premagale. Ali bi ne bila Sf6 mota, če bi me, ki smo pri poljskem delu pt'1' bile pri narodnem zadnje? Torej dekleta! j*6 koliko več poguma in odločne volje je tre^ potem pa ne bo mogel nihče reči, da se giblje in živi, le cirkovška mladina še drei®IJ{ in spi. Ne in ne, tako ne bo več, na boljše 6, mora obrniti, tako naj sklene vsaka pri se6; Zatorej kličem vsem cirko škim mlauenkatjj na veselo svidenje! kadar nas bodo poklic;.( k dekliški zvezi. Da si pa g. urednik ne b®s J| mislili, da smo Cirkovliani čisto zadnji, še h koncu omenim, da smo lahko ponori ker imamo krasno novo cerkev, novo šolsko poslopje in novo župnišče, kaj ne? to je pa tudi nekaj, kar ni v vsaki župniji. Svoj dopis Pa končam s klicem: Cirkovške hčerke Manjine: Za svojo večno srečo se krepko vojskujmo, pod zastavo Marijino junaško delujmo! Cirkovška mladenka A. D. Marenberg. Iz raznih krajev naše mile slovenske domovine prinašaš, dragi »Naš Dom«, poročila o mladeniškem in dekliškem gibanju, kako se prirejajo društveni shodi, ustanavljajo društva in zveze in sploh o mladinskem gibanju. Sprejmi torej tudi od nas Par skromnih vrstic, ter sporoči našim dragim sosedom, da mi ne spimo, ampak vrlo napredujemo. Že dolgo smo si želeli, da bi se tudi Pri nas ustanovilo kako društvo ali dekl. zveza. *edaj šele so se nam izpolnile naše najiskre-nejše želje, ko smo si v nedeljo dne 23. aprila nav prijkznem hribu sv. Janeza pod vodstvom uašega vrlega, prečastitega gospoda kaplana ^r- Skof-a ustanovile odsek »dekliško zvezo«, “rav navdušeno sta nam govorila: velečastiti S°sp. prof. dr. J. Hohnjec, ter državni posla-"ec dr. K. Verstovšek iz Maribora. Udeležilo Se je shoda precejšnje število mladenk, pristopilo jih je sedaj okoli 40. Ni veliko, pa za uašo župnijo, kjer je že tako večjidel vse po-Uernčurjeno, častno število. Pa mnogo šs je takih slovenskih mladenk, ki bi še lahko pri naši zvezi sodelovale, pa so tako nekam zaspane. Dekleta! Ne dajte se smešiti, ampak Pristopite prav mnogoštevilno k tej preko-T,stni zvezi, videle boste da vam ne bode žal. rr Sedaj pa bomo videli, kako bo kaj z našimi mesečnimi poučnimi sestanki in potem ti b°demo, dragi »Naš Dom«, še tudi to poročali. Dal Bog mladi zvezi obilno uspeha. Trbovlje. Da naše »rdeče« Trbovlje res Vstajajo, je pokazal ženski shod, ki se je vršil V nedeljo dne 30. aprila. Kmalu po večernicah Je bila dvorana našega Društvenega doma Polna vrlih trboveljskih Slovenk: mladenk in Zborovanje, ki je imelo namen znova bjriviti in povzdigniti lepo se razvijajočo organizacijo, je otvord č. g. Pečnak. Odposlanka S. K. S.vZ. voditeljica Z. S. D. junica Krenova iz Št. lija v Sl. gor. je v krasnem govoru označila važnost ženskega vprašanja ter je govorila o predmetu: »Ženska l javnem življenju«. Govornica je stvarno do-Kazovala, da je dandanes potrebno, da se tudi slovenske žene in mladenke zanimajo za razne "Volitve, da sodelujejo v društvih i. t. d. Svoj govor je končala s klicem : »Bog in zaščitnica naša pa naj blagoslovita naš trud in delo Za njo je nastopila naša vrla Cuk-Jatj Le o pol dina, ki je navduševalno govorila o raznih važnih zadevah ženske orga-jUzacije. — Kurnik Angela, ki se je ude-ezila teharskega tečaja, je govorila o vzgoji nvetic. —i Govornik iz Maribora je govoril Posebej o ženski volilni pravici z vzgledi iz pUgih dežel. Omenjal je žalostne prizore izza Jubljanskih občinskdi volitev, pri katerih so ucialni demokratje in brezverski liberalci — ^adnjaki ostudno najiadali krščanske žene in mladenke, posebno redovnice, ki so izvrševale svojo volilno pravico in dolžnost. — Podpredsednica Z. S. D. Marija Dre o iz Petrovč je v navdušenem govoru klicala Trboveljčanke k združitvi in versko narodnemu napredku. — G. Zupan je govoril o zavednosti in junaštvu Slovenk. C. g. Pečnak omenja važne določbe novega društvenega zakona, ki določa, da smejo biti odslej ženske članice tudi političnih društev. Naše Trboveljčanke so zavedne in inteligentne. Posamezne govore so spremljale z navdušenimi medklici in odobravanjem. V naše Trbovlje je zanesel ta, nad vse lepo uspeli shod novih misli, novih moči za uspešno naše delo. Našim organizacijam bi priporočali, da prirejajo enake večje skupne ženske shode po vseh večjih krajih. Pojdimo vedno naprej! Sv. Martin na Paki. Ravno kar sem prebirala dragi meni Naš Dom, kar zapazim na zadnji strani Uredniški pogovor: Enega srca in ene misli. Z zanimanjem prebiram te vrstice, ki me jako razveselijo, da je g. urednik še tako zadovoljen z nami. Tudi to me je prav zanimalo, ker nas je tako lepd bodriil naj se prav pridno oglašamo iz vseh krajev z dopisi, ter nas obenem opozarja, da od nekod še ni bilo prav nič slišati b mladinskem gibanju; kakor da bi tam, fantje in dekleta, oka-meneli. Ravno te vrstice veljajo prav nam, paškim dekletom in fantom. Kako radi in z veselim srcem bi sporočali o lepem in živahnem gibanju paške mladine ! Ali žal pri nas še nimamo ustanovljene ne Dekliške in ne Mladeniške zveze, čeravno je tukaj lepo število deklet, ki bi bile sposobne za to prelepo in velevažno delo. Več poguma nam bi bilo treba in mislim, da bi se tudi tukaj dalo kaj napraviti. Za to pa kličem vsem dobrim, napredujočim Zvezam: le veselo naprej! In kadar se vzdramimo tudi me paška dekleta, tedaj tudi mi pohitimo radostnega srca za vami. Mladenka iz Paške Župnije. Sv. Jurij v Slov. gor. Deževno vreme, katero onemogočuje delo po polju in travnikih, mi daje priložnost, da sestavim par vrstic za dragi »Naš Dom.« Iz poročila naše mladeniške zveze, katero je priobčil Naš Dom že na svojem mestu, smo sprevideli, kako uspešno, kako izborno je delovala naša zveza prvo leto svojega obstanka. Da so k temu največ pripomogli č. g. duhovni voditelj, mi ni treba posebej omenjati. Pač pa jim bodi za njih trud in delo, ki so ga v tako obilni meri žrtvovali za nas mladeniče, na tem mestu izrečena naj-jmsrčnejša hvala. Bog nam ohrani še mnogo let vrlega našega duhovnega g. voditelja! Mla-niči! kaj pa letos ? Tudi letos hočemo in moramo naprej, naprej do zmag, do ciljev in vzorov, za katerimi stremimo. Sicer prvi oziroma drugi naš sestanek dne 5. sušca ni bil v tolikem številu obiskan kakor bi bilo želeti, toda zaradi — tega nismo in ne bomo obupali. Kakor sigetski junaki, katerih je bila peščica napram Turkom, se hočemo boriti za naše najdražje verske in narodne svetinje. A vendar Vas v prašam, mladeniči, zlasti Vas sinovi 15» — uglednih rodoljubnih mož: Kje so Vaša pota med urami naših sestankov. Zakaj tako redko posečate naše mlade shode? Ali se mar bojite zaničevanja slabih tovarišev ? Pogumno in junaško stojte v naših vrstah, pridno obiskujte naše shode in ne dajte se voditi od ničvrednih, izprijenih tovarišev. Le s tem se bodete pokazali vredne sinove svojih poštenih slovenskih očetov. Bližajo se državnozborske volitve. Upam, da bodete volilci, člani naše ml. zveze, z veseljem storili svojo - volilno dolžnot. Mi drugi pa, ki še nimamo volilne pravice,, pa hočemo z agitacijo pomagati kandidatom Slovenske kmečke Zveze do sijajnih zmag. V kratkem se bodo vršili tudi vojaški nabori v Št. Lenartu za tamošnji sodnji okraj. Mladeniči! Še li pomnite opomine in svarila, ki so nam jih duhovni g. voditelj na enem naših shodov podali na podlagi knjige o lepem vedenju. Vsaj mi člani ml. zvez se obnašajmo pri vojaških naborih dostojno tako, kakor zahteva olika. S tem bomo pokazali nasprotnikom in slabim tovarišem češ, glejte take značaje vzgajajo mladeniške zveze po Slovenskem Štajerju. K vsestranskemu delu v prid sebi, v čast veri, v blagor narodu in domovini, vabi vse dobromisleče mladeniče in jih srčno pozdravlja Višemir Šentjurski. Sv. Vid pri Grobelnem. Letno poročilo o dekliških zvezi. Z velikim veseljem prebiramo Naš Dom, ki nam prinaša toliko zanimivih poročil iz raznih krajev. Še z večjim zanimanjem ga prebiramo zdaj, ko smo si ustanovile dekliško zvezo. Iskreno se moremo zahvaliti veleč, g Francu Sinkotu v Šmarju, ki so nam največ pripomogli k temu. Moje pero ne more popisati veselja, ki so nam ga napravili na dan ustanovnega shoda, to je bilo dne 27. nov. 1. 19-10. Takrat so nas navduševali, kako da moramo biti pogumne Slovenke. Drugod imajo že izborne govornice; zakaj bi ne bilo pri nas kaj takega mogoče ? To je že nekaj, ako si katera upa javno nastopiti pred ljudmi, kakor smo to lani videle v Št. Jurju. Akoravno nima dekle druge koristi od zveze, ima vsaj to, da pusti na stran vse drugo, ples, potrato časa i. t. d. Članice dekliške zveze so ob enem tudi udje. Bralnega društva. Pristopilo je od začetka 36 deklet. V odbor so bile izvoljene: Sojnker Ana, predsednica, Arzenšek Ana, namestnica, Novak Ana, blagajničarka, Žogan Marija, knjižničarka, Arzenšek Cecilija, tajnica. Dne 8. dec. 1. 1910 se je vršil prvi dekliški shod Imela je Sojnker Ana pozdravni nagovor, Arzenšek Ana podučni govor. Deklamirala je Arzenšek Cecilija: Ujetega ptiča tožbo, Lisec Cecilija pa: na semnji. Že pri ustanovnem shodu meseca nov. so se izrekle želje, da se priredi zopet kakšna igra po dolgem času. Želja so se nam izpolnile, na praznik Sv. treh kraljev in prihodnjo nedeljo sta se uprizorili v šolskih prostorih igri: »Čašica kave« in »Pri gospodi?, ki sta se izborno obnesli. Drugi shod se je vršil dne 22. prosinca 1. 1910. Novak Ana je govorila o redu in snagi. Gajšek Marija je svarila dekleta, naj ne hodijo nepremišljeno v mesta si iskat shižb, kjer jih čaka toliko varnosti. Golež Marija je deklamirala Dekli**1; budnico, Plevnik Marija pa Gregorči£e je deklamirala Slovenkam, in nas je opo"11 njala, da se ne smemo sramovati materin'!-jezika. Poza Novak je govorila o razveseli3 vanju. Sojnker Urša je deklamirala Pozdfa*: Zidar Treza pa šaljivo pesem Senica. f>0P.(, ko smo se razšle, zapel je še naš pevski l'>0-dekliške zveze mnogo lepih in mičnih PeSu S svojim lepim petjem so nas zelo razveseli1^ zato se imamo posebno zahvaliti naše"' veleč. g. Francu Kampretu. Akoravno it®al’ dosti drugih skrbi, pa se vendar toliko pn^i dijo, da naše pevke take navdušujejo. Peti s"!1, se je vršil dne 26. marca 1. 1911. Pot*” Kristina nas je opozarjala, kako da moraj", skrbeti za snago pri mlajših bratcih in ses|n cah, da ne bodo hodili umazani okrog. Žog? Marija je imela nagovor : Oblačilo nedolžno* Kako moramo mladenke varovati to obleko," je ne zamažemo. Da, oblačilo je drago, kol1? ! več pa stane sveta nedolžnost. Lisec An* j deklamirala: Znamenje, spisal Gregorčič. Cfj pelo se je tudi več mičnih pesmi, in potem s' je veselo zaključil shod. Sv. Peter pri Mariboru. (Izlet m*^ borskih Orlov.) Za cilj svojega majniškcjj izleta dne 7. majnika so si izvolili mariboP Orli letos našo cerkvico Matere Božje " Gori. Ko so izvedeli, da bo ravno to nedeU.' kakor vsako prvo nedeljo v mesecu po Vel1?j noči, pozno sv. opravilo na Gori, so skle®! ' da pridejo do uri na Goro. Med nim trjančenjem so korakali žal, slabega vremena, brez uniforme — v cer-,y se tam udeležili službe božje in kot fnsJLj presv. Srca Jezusovega, pristopili z n,!,1v mladenči k skupnemu sv, obhajilu med ? nrašo. Naši župljani, stari in mladi, so jih *j. prav veseli, ker se jih še radi in živo njajo zarad njihovega lepega nastopa in. p) nega obnašanja na naši lanski veselici i".^ primiciji č. g. Marka Kranjc. Obed sta Ij, pripravila blagi gospod in gospa Lorbeh ^ sta zopet pokazala s tem svojo dobrotlji'.0 smilečno srce, ki je obče znano. Pnžh J potem skupno k večernicam in se istot";i *5 k"': vdeležili zborovanja in predavanja, ki SJa pripravilo naše cerkveno društvo za omjLj vanje cerkve. Po jako podučljivem, za ml*^. važnem predavanju vč. g. dr. Kovačiča 'z ribora jih je pozdravil in nagovoril predsef.j, cerkvenega društva, in jih zahvalil za P/j,t teljstvo in naklonjenost, kateio kažejo C j; peterčanom,. in za lep izgled naši mladi*11’ so ga dali danes pri sv. maši in s celim svojim res vitežkim, vsem prikupljivim nastopom ter želi, da bi ravno v tem smislu še mariborski Orli delovali zanaprej za našo mladino, ki je zaradi bližine mesta v največji nevarnosti nravne pogube. Radi so obljubili Orli svojo pomoč, če je treba vsako nedeljo. Živeli Orli! Na zdar! V spomin na ta dan pa naj zapišem našim Orlom na mesto v njih v spominsko knjigo v »Naš Dom« sledeče, kar sem bral o orlu v neki stari knjigi. »Orel je podoba Boga samega. Zakaj ? Mar zato, ker je kraljica ptic? Ali zato ker jako dolgo živi in je jako rodovita? Mar-li zato, ker je tudi podoba solnca, v katerega lahko zre z mirnim, netrepetajočim očesom? Ne> ampak posebno zato, ker čuva s posebno ljubeznijo svoje mlade, ker gnjezdi v nedostopnih višinah, da mu gad ne pokonča zaroda in ker deva v gnjezdo svoje ametist čudovit kamen, kamen treznosti, ki premaga vsak strup». Dragi Orli! V teh besedah je začrtan Vaš program. Dajte si jih razložiti pri prihodnjem predavanju, ker tukaj ni prostora. Bodite tedaj pravi Orli! Zreče. Družba Marijina je na cvetnico imela shod za mesec april. V cerkvi so nam Pr- č. gospod duh. voditelj razlagali dogodke velikega tjedna s posebnim ozirom na mladino. Po večernicah se je pa dekliški oddelek Družbe zbral v navadnem zborovališču. Tu je Anica Kračun ocenjevala pomladno jutro, ik’jena sestra Pavlica je omenjala blagoslov cvetne nedelje. Druga sestra Francika se je v deklamiciji opisavala kot vesela pevka. Marčič Antonija govori o škodljivem vplivu alkohola za zdravje. Klančnik Francika vzpodbuja za branje dobrih spisov in priporoča večkratno sv. obhajilo. V petek pred cvetnico obhajali smo spomin na »sedem žalostij« Device Marije. In v pogledu na to okoliščino so o predmetu obravnavale: Črešnar Trezika, Leskovar Zelika, Klančnik Katica, Kotnik Micika, Lamut Bar-bika, Komperšek Ana. Za sklep sta nam pa tovarišici Nemčič Anica in Golčar Julika v ganljivem dvogovoru razlagali Sardinkovo »Samostansko hlijo.» Družbenica. Sv. Križ tik Slatine. Dan 9. aprila je bil za nas mladino zelo vesel dan, ki nam bo ostal vedno v spominu. V. č. g. misijonarji iz Celja so nam namreč ob sklepu misijona blagoslovili novi zastavi obeh Marijinih družb. Zastavi sta krasni, in s ponosom so prvič ta dan otroci Marijini z znaki M. dr. na prsih, stopali za njima v slovesni procesiji. Kaj takega še nismo doživeli, in gotovo je bila tudi Marija vesela, videč tolikov svojih otrok se zbirati okoli njene zastave. Zelja vseh faranov je bila, naj dobri Bog našemu zaslužnemu nadžupniku, v. č. g. Fr. Korošcu stoterno povrne, da nam s tako požrtvovalnostjo skrbijo za časno in večno srečo. V sv. misijonu, ki je trajal od 1. do 9. aprila smo se dušno poživili in okrepili, sedaj pa pogumno za zastavo Marijino v boj zoper sovražnike, ki posebno mladini pretč od vseh strani. Zaupno se oziramo na njo, in ne strašimo se zabavljanja. Saj ni se mu nikogar bati, komu je Marija mati. Govorniške vaje. Vzgojujmo se! Vzgojujmo se! ta klic nam doni od vseh strani na ušesa. Ali nimamo dovolj vzgoje ? Ali ne napredujemo ? se bo yprašal marsikateri. Toda če kaj premislimo 'n pogledamo v svoje znotranje življenje, nam takoj kliče od vseh strani: »ne«. Sedaj pa ’tialo premislimo, v čem smo zanemarili svojo v2gojo, da lahko to izpopolnimo. Glavna stvar je, da se učimo. A kaj se homo učili? pisati, čitati, to mislim, da vsak *na. Treba se je učiti razločevati dobro od hudega. Kdor tega ne zna, ta lahko zabrede v velike nevarnosti. To pa lahko vsak najde v .knjigah. Zato radi prebirajmo tudi razen Pripovednih še bolj poučne krščanske knjige, h'v.so in bodo vedno naše dobre učiteljice, t cimo se poleg gospodarskih, še tudi važnejša harodna vprašanja. Dober nauk obrnimo vselej v svojo korist. Lastnosti dobrega človeka obra Cajmo na sebe in ga v njih skušajmo posnemati! Če si v društvu, zvesto izpolnjuj nje-Sova pravila. S svojim obnašanjem ne delaj 'ruštvu sramote, ker potem ljudje izgube vanj zaupanje. Ne bodimo drugim v pohuj-J?nje, ampak dajajmo drugim le dober zgled. ‘ asproti žalitvam bodimo ravnodušni. Zaniče-l'.aaje, ki ga morebiti prestanemo od hudobnih jhui, mirno prenašajmo. Ne jezimo se nad rugimi, ako so nas razžalili, ampak vsakemu mirno odpustimo. Maščevanja s pretepi in uboji se poslužujejo le podivjanci. Sploh pa posnemajmo krotkosti svojega Zveličarja. Ogibljemo se alkohola kakor gada. Znane so vsakemu njegove posledice. Torej ne bodimo svoji in svojega naroda grobokopi. Naša skrb bodi, da se vsaj deloma popravi, kar se je dosedaj zanemarjalo. Širimo z vso vnemo le dobro časopisje ne le med svojimi pristaši, ampak tudi med ljudmi, ki niso našega mišljenja ali pa so še sploh nevedni, ker ravno med takimi žanjemo večji uspeh, nego med našimi, ki so za dobro stvar že itak pridobljeni. Obrnimo sedaj svoja mlada leta v dobro, ker le enkrat je mladost in le enkrat imamo svoje mladostne moči, s katerimi si lahko svet pridobimo. Hitimo torej na delo, ker dela je veliko in lep sad se nam obetav Radoslav iz Prlekije. Čas mladosti. Cenjeni zborovalci. N aj-lepši čas našega življenja na tem svetuje pač ljuba mladost. Kdo na svetu je, ki bi se še v poznejših letih, da v pozni starosti, z veseljem in z nekimi posebno blagodejnimi čustvi, ne spominjal svojih mladih let. Koliko lepih načrtov, koliko visokih ciljev gleda pred seboj mlado srce, — s koliko ljubeznijo in s kako močnim hrepenjem, pa tudi trdnim zaupanjem stopa mladina v svet! — In vendar — — 160 — -— kolikor razočaranje mnogokrat! Lepim, idealnim mladostnim letam sledi bridkosti in trpljenja polno življenje! Odkod to? — Ne rečem, da bi se tupatam razmere ne zapletle in ne ob.nile tako, da se nam brez vse naše krivde na našo pot kar naenkrat navali ostrega kamenja in bodečega trnja, iz katerega ne vemo ne kako, ne kam, vendar smelo trd m, da si največkrat v mladosti sami pripravimo kelih grenkosti in trpljenja, ki ga moramo pozneje piti in morda izpiti do dna. Kar človek seje, to žanje. In vedno še je resničen stari slovenski pregovor: Vsak je svoje sreče kovač. Le žal, da v mladosti vse premalo mislimo na to resnico, in tudi pozneje, če se nam slabo godi, kaj radi iščemo vzroke drugod, le sami v sebi ne. — V mladih letih polaga človek temelj poznejšemu življenju, in če je temelj slab, kako moreš nanj postaviti trdno, mogočno stavbo ? Ne da se nadalje utajiti, da stavi vsak čas posebne zahteve do ljudi. Zgodovina nam priča, da so bili časi, ko je edino kaj veljaj mogočni, bogati, vsi drugi so bili trpini. Zopet drugje je mogel izhajati in priti do veljave oni, ki je bil dovolj zvit, premeten, ali oni, ki se je dovolj razumel na kupčijo in razne špekulacije. Ni pa manjkalo tudi časov, ko je kaj veljal samo oni, v katerega žilah se je pretakala »modra kri«, torej razni plemenitaši, baroni, grofi i. t. d. Taki časi so hvala Bogu minili. Dasi še vedno mnogo velja, kdor kaj ima, vendar dandanes še več velja, kdor kaj zna! Kdor s poznim očesom zasleduje, kako se suče svet, in komur je kaj na tem, da ga ne zasmehujejo drugi kot staro-kopitneza in nevedneža, ta se mora dandanes učiti da kaj zna, mora mnogo in pazljivo čitati, mora se vdeleževati raznih predavanj, shodov, zborovanj i. t, d., z eno besedo, mora skrbeti za svojo izobrazbo! To je dolžnost vsakega pametnega človeka; in kdor to dolžnost zanemarja, on je suha veja na drevesu človeške družbe, on je ovira in napotek drugim ter tako greši proti sebi in svojemu bližjemu. In ta splošna pravila ne veljajo le za moške, ampak tudi za nas ženske. Tudi me imamo od Stvarnika podeljeno na tem svetu važno in imenitno nalogo, ki pa jo moremo povoljno izpolnjevati le tedaj, če gremo tudi me s časom naprej ! Deklica mora v svoji mladosti spoznavati vse pripomočke in rabiti vsa sredstva, da postane kdaj yvrla gospodinja, požrtvovalna, krepostna žena. Česar se Tonček vadil ni, tega Anton znal ne bo. Kak6 naj bo iz deklice kdaj trdnoverna, požrtvovalna mati, ki je ponos vsakega naroda, ako je bila v mladosti razuzdana, vajena le plesa in zapravljivosti! Kako naj postane iz mladenke delavna žena, potrpežljiva, olikana in blaga sojirogai ako se je v mladosti pečala le z lišpotn, po hajkovanjem in grešnim življenjem. Narod j® blag in mogočen, ki ima nepokvarjeno blago ženstvo ! J f Cenjene tovarišice! Me vse bi rade bil® kedaj same srečne, rade bi pa tudi osrečevale druge, bile v veselje in tolažbo nele svojini dragim starišem, ampak tudi svojemu stiskanemu narodu. Da bomo to, treba se nam je v mladosti dobro pripravljati. Prvi pogoj je, da svojo mladost preživimo v nedolžnost in po-štenosti, kajti: Nedolžnost le Slovenki da veljavo, Poštenost ji pripravi večno slavo: Kdor pot čednosti svete zapusti, Slovenskega imena vreden ni. Nadalje nam je treba, da si v mladosti bla-žimo srce, da spoznavamo svet in njegovo prekanjenost, da se vnemamo za vse dobro ia sveto, da vzgajamo v sebi pravo ljubezen do Boga in domovine, da se vadimo za mladik dni v potrpežljivosti in zatajevanju, kajti br®z tega ni one svete materne požrtvovalnosti, k1 je tako nujno potrebuje vsak narod. Vsega tega pa si dekle ne more pridO' biti kar sama, treba ji je primernega stika z drugimi, ki imajo iste cilje, treba ji je društva. Naše izobraževalno društvo im8 blag namen, prebujati tudi dekleta v tein smislu, ter jih vnemati za vse dobro in p°' trebne. Zato pa dekleta, tovarišice drage, * ■ nam, v naše društvo, da bomo skupno odvra/ čale druga drugo od neštevilnih nevarnost1' ki prete naši mladosti, da pa se bomo tu®1 skupno vnemale za lepo krščansko življenj® ter za pravo požrtvo valno ljubezen do Bog8 in naše drage slovenske domovine. Zato navdušeno naprej, Slovenke drage v tej krajini, Poprimimo se dela vse, V čast Bogu, v slavo domovini! Poštni predalček. Opetovano je že uredništvo dobil kak spis ali dopis s vprašanjem, koliko bo to »koštalo«, če spis pride v »Naš Dom«. No, tisti, katerih spisi so že zagledali beli dan v »N. D.«, vedo, kako je s to rečjo. Mnogi pa še ne vedo, torej moramo to enkrat za vselej pojasniti. Vedite torej: če pišete v katerikoli list in če urednik spozna spis za dober, se tiska, ne da bi pisatelj moral za to kaj plačati. Nasprotno : veliki in premožni listi celo dajejo nagrade tistim, ki pišejo večje spise, temeljite, zanimive in učene. Pač pa moraš plačati listu, če daš v listu kaj oznaniti, n. pr. da imaš njivo ali hišo na pr