Ameriška Do Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg vx/mm®-mmwA9^m ^mSKi£i&Z2& I CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. MARCH 24, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Komunistična partija v Kitajski nadaljuje s svojo organizacije Partijska organizacija v glavnem mestu je dobila svoj vodstveni organ. HONG KONG. — Kitajska ibia poleg Tajvana 29 pokrajin, avtonomnih področij in mest. Od teh jih je imelo do pretek-^ega tedna le 13 svoje redne partijske vodilne odbore. Zdaj je tiobil tak odbor tudi Peiping, glavno mesto republike. Napo-vedujejo, da bodo do 1. julija, bo Kitajska Komunistična Partija praznovala 50-letnico obsoja, imele tudi vse ostale enote Sv°ja partijska vodstva. Proletarska kulturna revolu-cija je Komunistično partijsko organizacijo popolnoma uničila Vplivi ‘odpadnika in skritega izdajalca’ Liu Šao-čija in njego-vtii pristašev so bili strti, strta Pa je bila tudi sama partija. O-stala je edino armada, ki je polagala v deželo vrniti mir in ko je bilo očitno, da je tre-ba divjanju “rdečih gard” napraviti konec. Skupni odbori pod vodstvom v°jske so začeli prevzemati odgovornost za upravo in vse dru-S° v posameznih pokrajinah. A-Prtia 1969 se je začela Partija °bnavljati s sklicanjem nacionalnega kongresa. Od tedaj delo °rganizacije novega partijskega aParata počasi napreduje. Zanimivo je, da je bil kot prvi S avni tajnik partijskega komi-ota v Peipingu izbran Hsieh, ° katerem v javnosti ni bilo že ?no leto nobenega glasu, četudi znano, da je načelnik revolu-^Oharnega odbora Pepinga, ki je plansko vodil vse partijsko de-v mestu, odkar je bil v času Urne revolucije partijski od- ktdt ^°r razpuščen. Na vrhu liste no-ga odbora so večinoma stari ^nrtijski vodniki izpred kuturne e^;ucije, pomešani z vojaki. ti>d vseh novih partijskih or-i^n°V v pokrajinah in mestih > edino v°dst listi °’ kj6r S° izsh luči Šanghaj partijsko v večini civi- j 1 ^ 1° ljudje, ki so odločilno opali v času kulturne revo- „ le; Vzporedno s Partijo reor-hti tucli Komunistično oasi inSk° li^°’ vendar ti°lj po- JapKjnci stavijo na °*l|a?^ev ne°dvisnosti Južnega Vietnama neSflGON, J. Viet. — Japonci gre Ve®ai° racli veliko, kadar 2orii2a Posle, zato je vzbudila po- Podio!- namera večih japonskih podružnice v Postaviti n em Vietnamu. p°st e Japonski podjetji sta že daj VUi tam manjši tovarni, se-T°y3e Pripravljata na to znani dab' a Vlotor in Honda Motor, Sap,v ^atsushita Electric in Podnj lectric- Vse te načrte ra Japonska vlada. D .avnajl® naročnino! tum poteka Je nad Vašim nom na naslovu! V remenski prerok pravi: tiajvi^ayan'ie snega, mrzlo, Ja temperatura okoli 30, , Novi grobovi Lenore Udovich Na gvojem domu je v ponedeljek umrla 431et stara Leo-nore (Lee) Udovich, roj. Ca-puto v Clevelandu, 233 E. 246 St., Euclid, Ohio, graduantka Baldwin Wallace University, ki je učila v osnovnih šolah Clevelanda 5 let, zdaj pa je nadome-stovala v šolskem sistemu Eu-clida. Pokojna je bila žena Ed-warda F., mati Lynn in Janice, hčerka Ernesta in Alexandre Caputo, sestra Ernesta Jr. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.45, v cerkev sv. Roberta ob 9.30, nato na Kalvarijo. Mamie (Mary) Teare Po večih mesecih bolezni in v posebni oskrbi svoje hčere je umrla 68 let stara Mamie (Mary) Teare s 1173 E. 61 St., mati Eileen, sestra Josephine Škufca, Josepha Milavec in Vere Slejko. Pogreb bo iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue v petek ob 9. dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo. Politična barva francoskih občinskih odborov še zmeraj meglena PARIZ, Fr. — Številčni podatki o francoskih občinskih volitvah so sedaj že znani, politična ocena rezultatov pa šepa. Pri dopolnilnih volitvah so morale stranke tam, kjer ni imel nihče absolutne večine, sklati kompromise. Kompromisi so bili zelo širokogrudni, zato ni lahko ugotavljati, katerim strankam pripada- drugačnih misli kot glavni jo vodilni politični občinski funkcionarji. Vlada je sicer izračunala, da je dobila 51% vseh glasov, čemur je opozicija oporeka. Verjetno bo res, da so komunisti dobili vsega skupaj le 19% glasov. Povprečno v Novi Škotski za zdravnike $44,670 HALIFAX, N. S. — Po uradnih podatkih je imal 845 zdravnikov in 31 zobozdravnikov, kolikor jih je v Novi Škotski vključenih v zdravstveni program, povprečno lani $44,670 dohodka. Povprečni čisti dohodek je zna-al od tega nekako $33,000. Turika kriza rodila spor med republikanci Repu blikanska stranka ne mara sodelovati v novi nevtralni vi a d i narodne koncentracije. ANKARA, Tur. — Turška republikanska stranka se rada postavlja s tem, da jo je ustanovil še pokojni Kemal Ataturk in ji tudi napisal program in pravila, kar je stranko usmerilo .že ob rojstvu v napredne vode. Da se vse to ne pozabi, je stranka še zmeraj p r e p u ščala formalno vodstvo politiku Inonuju, ki je edini še živeči aktivni sotrudnik pokojnega Ataturka. Zdi se, da se je ta častitljiva turška politična stavba začela rušiti. Kot je znano, so vojaki izbrali za novega predsednika vlade bivšega republikanskega politika Nihata Erima, ki naj sestavi nevtralno vlado, v njej pa naj bodo zastopane vse večje turške stranke. Nihat Erim je že pregovoril Stranko pravice, to je demokrate za sodelovanje v vladi. Republikanci so se tej metodi uprli na svoj način, ki ni ravno v navadi v državah svobodne demokracije. Na Erimov predlog za sodelovanje je odgovoril generalni tajnik stranke, da ponudbe ne more sprejeti, ker je odstopil od mesta generalnega tajnika. Obenem je Erimu sporočil, da je odstopil tudi ves strankin glavni odbor, da tako protestira proti načrtu, da bi sodeloval pri nevtralni vladi, ki naj jo vodi Erim. Predsednik stranke Inonu je odbor, toda za Inonujevo stališče se zaenkrat nihče ne meni. Tako je republikanska stranka preko noči brez vsakega vodstva povrhu pa še razklana med desnico in levico. Dokler je bil Nihat Erim še v politiki, je pripadal desnemu krilu republikancev, pa so ga pozneje izključili. Turška kriza se je radi tega nepričakovenega koraka turških 'republikancev znova močno zapletla. Zopet je nastopila nevarnost, da se bodo vojaki naveličali čakati in prevzeli javno u-pravo v svoje roke. Poljska fiSeraiasra Mm vse svobode VARŠAVA, Poij. — Padec režima V. Gomulke ni le prinesel več svobode za katoliško cerkev, ampak tudi za poljsko literaturo. Poljskim pisateljem se po 1. 1988 ni godilo predobro. Go-mulkin režim jih je pritiskal prav tako, kot so nastopali proti kulturi novi komunistični voditelji v Pragi. Sedaj se je vsaj ozračje spremenilo. Glavni tajnik Gierek je postavil za področje literature svojega zaupnika Kraška, ki je obenem tudi referent za cerkvene zadeve. Krasko ima sloves, da je komunist liberalne vrste. Tako mislijo tudi tuji diplomat j e v Varšavi. Bojijo se, da bodo poljski pisatelji kmalu dosegli in presegli mejo svobode, ki jo je zanje odredil Gierekov režim. Meja ni namreč preobsežna. Važnejše je, da v politbiroju sedi še zmeraj Olszovsky, ki je znan po svoji konservativnosti. Ko bodo pisatelji prekoračili mejo, se bodo zopet vnela znana trenja med režimom in literaturo, ki pa ne bodo morda tako j ostra, kot so bila pod prejšnjim Gomulkinim režimorr. Pretest proti rasizmu v Londonu na Angleškem LONDON, Vel. Brit. —• Preteklo nedeljo je korakalo skozi London kakih 5,000 ljudi v znak protesta proti novemu zakonu za vseljevanje iz dežel britanske Skupnosti narodov. Vselitev bo po tem zakonu omejena na ‘do-movince’, na osebe, katerih vsaj eden od staršev ali prastaršev je ^ vpad_ v __sa^ Sever™ V!e!" bil rojen v Veliki Britaniji. POHOD V LAOS KONČAN Danes zjutraj so zapustili Južni Vietnamci zadnje oporišče v Laosu in se umaknili domov. Severni Vietnamci so pritiskali na umikajoče kolone južnovietnamskih sil, ki pa so v glavnem srečno dosegle domača tla po 6 tednih bojevanja v Laosu. , čet — predsednik Nixon je re-J. Viet. — Ko so da-,kel 18 od 22 bataljonov _ pa se je držala dobro in se umikala SAIGON nes zadnji oddelki Južnih Vietnamcev prišli s pohoda v Laos, je bil na nekaterih obrazih opazen utrujen smehljaj, ki je kazal zadovoljstvo, da je vse srečno mimo. Zadnji sta se vrnili domov dve brigadi marinov, ki sta tvorili zaščitnico; srečno se je prebila preko meje tudi kolona kakih 100 tankov in oklopnih voz. Ameriška letala so uničila kakih G rdečih tankov, ki so pritiskali za umikajočimi se Južnimi Vietnamci prav do meje. Tu so jih sprejele ameriške oklop-ne enote, ki so ves čas pohoda v Laos krile Južnim Vietnamcem hrbet. Zastopnik obrambnega tajništva Fnedheim je včeraj priznal na tiskovni konferenci, da bi bile južnovietnamske čete ostale nemara dalj v Laosu, če ne bi bil napad Severnih Vietnamcev na nje tako silovit in izveden s tako premočjo. Po prvotnem načrtu je bilo določeno, je trdil Friedheim, da bodo južnovietnamske čete ostale v Laos 6 do 8 tednov, kar bi pač zaviselo od odpora rdečih braniteljev Hočiminhove poti. Severni Vietnamci, ki so v prvih dneh pohoda nekam negotovi, če morda ne bo sledil v redu in po načrtu. Pohod v Laos je končan in ameriške sile so začele že prazniti oporišče Khe Sanh, ki je služilo za glavno podporo pobočju v Laos. Trdijo, da bo v treh tednih to oporišče že prazno. Vojaški strokovnjaki bodo sedaj ocenili vrednost in uspešnost pohoda v Laos. Predsednik Nixon jp dejal v ponedeljek zvečer, da je bil pohod koristen, kar zadeva ameriško umikanje iz Južnega Vietnama, vodnik demokratske večine v Senatu M. Mansfield pa je včeraj dejal, da bo Hočiminhova pot skoraj spet v polni rabi in da pohod v Laos ne bo imel večjega bistvenega vpliva na vojskovanje v indokini. Bodimo pri vsaki vožnji pre-ridni in zmanjšujmo število šrtev! Tem bo pot “domov” še vedno odprta, vsi ostali pa bodo mogli v Britanijo le za eno leto na temelju posebne delovne pogodbe. Šele, če bodo tam delali več let, bodo končno dobili pravico osta-tati v Veliki Britaniji. Vse dotlej se bodo morali redno prijavljati policiji. Kitajci zahtevajo enakost OTTAWA, Kan. — Sovjetsko-kitajski prepir in tekmovanje se je pokazalo tu v kitajski zahtevi, da ima v svojem novem poslaništvu enako število osobja, kot ga ima Sovjetska zveza v I svojem — 33. i nam, so navalili na južnovietnamske sile z vsemi razpoložljivimi sredstvi, ko so videli, da jim na vdor v Severni Vietnam ni več treba računati. Tako so proti eni južnovietnamski diviziji, podprti s posebnimi odredi padalcev, marinov in rangerjev, vrgli v boj kar štiri svoje v boju preskušene divizije z močnimi oklopnimi enotami in številnimi silami za obrambo napadov iz zraka. Pred tako silo so se morali Južni Vietnamci umakniti, ko je bilo očitno, da se je vrhovno poveljstvo odločilo proti večje- ¥ Kairu se pesveiujeje KAIRO, ZAR. — Vladni viri trdijo, da so politični in vojaški vodniki dežele sredi posvetovanj, kaj storiti zdaj, ko je Izrael javno odklonil vrnitev junija 1967 zasedenih arabskih ozemelj. Predsednik republike Sadat naj bi bil na posvetu dejal, ,op. da je “treba naglo napraviti ko-jnec izraelski ošabnosti in odlloč-nosti ohraniti zasedena arabska ozemlja”. Glavni tajnik Arabske socialistične unije, edine politične stranke Egipta, je mnenja, da Egiptu ne ostane nobene izbire: treba je zasedeno ozemlje osvoboditi s silo. Egipt verjetno ve, da z lastnimi silami ni sposoben potisniti Izraelce z zasedenega ozemlja, da bi mu pomagala Sovjetska zveza in tvegala odprt spopad z ZDA, nato pa vsaj v sedanjem trenutku na more računati. Iz Clevelanda in okolice Društveni asesment— Jutri je 25. dan v mesecu, ko društveni tajniki in tajnice pobirajo asesment. Zaclušr.ica— V nedeljo ob 11.15 bo v cerkvi sv. Jeroma sv. maša za pok. Joa Bergoča ob 6. obletnici njegove smrti. Seja— Društvo Carniola Tent št. 1283 T.M. ima v nedeljo ob 9.30 sejo v SND na St. Clair Avenue v starem poslopju. Banket preložen— Slovenski športni klub je svoj ‘kegljaški banket”’ v Baragovem domu preložil od 27. marca na 1. maja. Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment v četrtek od 5.30 do 8. zvečer v spodnji prostorih šole sv. Vida. - ali naš je imel zmeraj do-0lj moče. V cerkev tudi nima-1110 daleč, branjevca imamo pa v hiši.” Ti materini dokazi imajo res ^kaj v sebi, človek jim ne more *aS' Tudi sem imel jaz svojo aaro mater preveč v čisli; da 1 se bil ustavljal njihovim mis-!m> tega me Bog varuj, ali ča-Jh se mi je vender zazdevalo, a morebiti ne bi bilo napačno, ° hi naša hiša stala sredi mesta praven šole. Toliko je vsaj go-d°Vo> da bi bila midva z gospo-0rh učenikom večja prijatelja, sva bila tako. Po zimi sem Shajal večkrat prepozno, nego P^zgodaj in potem so trpeli Pšesa ali lasje ali pa kakšen rug ud mojega telesa za to, kar ° noge zadolžile. Temu pa ni bila vselej kriva ^Sa pot; ko bi bilo prišlo na °’ korala bi bila največ naša ara ura odgovarjati. To ti je 1 a in morebiti je še zdaj prava s°doba babje nestanovitnosti in v°jeglavosti; to, kar je danes aostala, in še več in preveč, rehitela je drugi dan, in nikoli ,1Sttlo vedeli, pri čem smo. Da t hila babje vrste, pokazala je s tem, da je časih, ko se ^3 ravno zljubilo, tolkla in bila ■ re hrez konca in kraja. Kadar Matt Tekavec: Misli o podobi Marije Pomagaj cal'*6 pri3ela ta togota, ni mol-. a> ko bi jej bil tri vozle na ho^ naredil. Časih je pa klju-dal^a aoh° napela; takrat ni tu,a §tasu od sebe, če bi jo še Sq 0 drezal in vlekel. Stara mati iftieli neizrečeno potrpežlji-^ njo; jaz sem jih le občuje val, da se časih ves popoludan ^s° naveličali stati pri njej in t Prijati in drezati. Če je po-jeden dan prav šla, niso je ju°gli prehvaliti, in Bog obva-ha bi bil kdo domačih kaj bjjer njo rekel, hudo bi se jim t ^ameril. Kadar jej je kak SeJ človek kaj očital, vselej so ve 2anjo potegnili. “Sama ne O ka3 jej je spet,'saj je šla k eraj prav, samo danes se ne-1^ °hotavlja, je bil pa že spet dah njej.” Pri zadnjih bese-p0 , s° vselej mene pomembno Oglk ali, dasiravno sem se je g aT kakor naglavnega greha. jec( ara mati so pač imeli še V ° Pruv lepo uro, ki je stala stguf'hnici na predalniku pod * enim zvoncem in vrhu Prto 2v°nca je hila še z belim 2aSrnena, kakor podoba Prjp3 v Saisu. To uro jim je Vijc več leti njih sin in moj kraj. . eter prinesel iz Trsta; ta-^e bila prvikrat in zadnji-pete navtta. Daši tudi jih je vetldr Poučeval, kako se navija, Gr si mati niso upali, še menj pa, da bi jo bili komu zaupali. Zmeraj so rekah: “Saj jej ne ve nihče svojstva, kot sam Peter.” Ker pa Petra ni bilo, da Di jo bil navijal, stala je, odkar se je bila prvikrat iztekla. Še pokazali je niso radi vsakomu; le redek je bil človek, katerega oil bili vrednega spoznali, gledati jo od obličja do obličja. Dobro vem, kako sem jih nadlegoval in prosil prve dni, ko sem prišel k njim, da bi mi jo pokazali. Kaj dolgo so se branih in ustavljali, predno so se udali. S slovesnim obrazom so me peljali pred kamrico, kjer sem mogel čevlje dobro odrgniti. Ko sva stopila v svetišče, zapahnili so najprej duri, potem pa obrisali prah s predalnika, na katerem je stala ura, in ko je bilo to storjeno, odgrnili so z veliko prazničnostjo beli prtič in so me smehljaje pogledovali. Gotovo so imeli veliko veselja o mojem čudenji. Ura je bila pa res lepa. Od svetlega črnega stojala so rastli štirje beli stebri, med temi je visela ura in nad njo je razprostiral zlat ptič peruti svoje. Najbolj mi je pa ugajal angelj, ki je s kladivom v roči namer j al mahniti po dveh srcih, kateri je z drugo rokodržal v kleščah. Stara mati so rekli, da ta 'dngelj bije ure, kar je neki prav lepo videti. Zelena svilnata vrvica je visela iz ure; kadarkoli bi kdo potegnil za to vrvico, oglasi se in pove celo na četr-tinke, koliko je ura. Tako so mi vsaj prav za gotovo povedali stara mati in ker vem, da se nikoli niso zlegali, mora tudi to res biti; seveda bi se bil jaz najrajši sam o tem prepričal, ah kaj, ker tega mati niso nikakor pripustih. Potem so mi pravih še več o tej uri in o sinu Petru, kako je prišel v Trst, kako dobro službo ima, in še več druzega, kar sem davno že vse vedel, torej jih nisem nič prav zvesto poslušal. Angelj mi ni šel iz glave, ne vem, kaj bi bil dal, da bi ga bil videl, kako tolče s kladivom. Rad bi bil pustil obed opoludne, da bi bil smel le jedenkrat potegniti za vrvico, ali mati so se preveč bali, da bi se s tem ura ne poka-zila, in da bi ne imel več izkuš-njav, pokrili so jo spet z belim zagrinjalom. Blagovoljni bralec! Vem, da se bo tebi zdelo neumno, kaj toliko pripovedujem o teh dveh urah, ah ker sem te že peljal v staro-materino hišo, treba je vender, da ti izkažem njene posebnosti in znamenitosti. Gotovo mi tega ne boš zameril, posebno če ti še povem, da polovica vsega govorjenja v staromaterini hiši se je pletla okoli teh dveh ur in okoli pridnega sinu Petra. Če je prišel kak človek v hišo, znali so stara mati besedo obrniti tako, da so jeli govoriti o Petru, potem pa o novi uri, katero je on prinesel, od te pa so poskočili na staro; če smo bili pa sami domači, dobili so že kako priliko, da so o stari uri kaj povedali; od te so napeljali govorico na novo in odtod na Petra pa spet ni bilo daleč. Pri vsem tem, da smo imeli v hiši dve uri, vender nikoli nismo vedeli, pri čem smo. V šoli sem imel jaz zavoljo tega velike sitnosti, posebno po zimi. Ne vem, kaj bi bil počel, ko bi ne bili imeli stara mati nekaj v hiši, kar nam je vsaj zjutraj uro prav dobro nadomestovalo. Ta nekaj je bil visok črn klobuk, ki je vsako jutro razven nedelj in zapovedanih praznikov kimal mimo našega okna. Naša okna so bila tako visoka, da se iz hiše druzega ni videlo, nego sam klobuk, ali jaz sem vender dobro vedel, kdo korači pod tem klobukom, in o tem moži sem se namenil vam povedati, kar sem zvedel o njem. (Konec) EUCLID, O. — Ko gledamo podobo Marije Pomagaj, je dobro, ako imamo pred seboj to, v kakšnih okolščinah je bila podoba naslikana. Slikar si v zaporu ni mogel nič pomagati. To je nakazal na ta način, da je naslikal Jezuščka čisto majhnega. Samo toliko more, da se stisne k Mariji. Drugi dokaz slikarjeve nemoči je to, da je Jezusa naslikal golega brez vsakega oblačila. Popolnoma za vse je odvisen od Marije. V Jezuščku vidimo tudi zaupanje do Marije. Le poglejmo! Glavico pritiska k Mariji. Oči obrača k njej, kolikor je sploh mogoče. Z rokami bi se rad oklenil njenega vratu, pa ročice so še prekratke, da bi se sklenile in pridejo Mariji samo do brade! Z životom je Jezus kar prižet k Mariji. Z levo nogo stoji na prstkih, z desno pa napravi velik korak proti Mariji. Tako vse Jezusovo obnašanje dokazuje, kako močno je njegovo srce prepričano, da mu samo Marija more pomagati. Jezus nam je torej najboljši učitelj, kako se moramo zatekati k Mariji Pomagaj. Kaj pa Marija na sliki? Čudovito lepo jo je upodobil naš umetnik. Kakšno bogastvo in razkošje barv je položil čopič na Marijino obleko, zlasti na rokave! Kako preprosto, pa silno okusno je okrašena obleka na vratu! Kako dragocena je tančica čez Marijino glavo! S tem je hotel od Boga navdihnjeni umetnik izraziti bogastvo Marijinih milosti, njene ljubezni in njenih dobrot. Ko vidi Marija to skrajno uboštvo Jezusovo in njegovo veliko zaupanje, se vzbudi v njenem brezmadežnem Srcu najprisrč-nejše materinsko čustvo in silna ljubezen do otroka Jezusa. Zdi se, kot bi slikar vjel v pravem času vsa ta čustva. S svetim spoštovanjem in z vso ljubeznijo Marija Jezusa objame z obema rokama. Prste desne in leve roke široko raztegne, da bi Jezusa čim bolj pokrila. Z gornjim telesom in z glavo pa se nagne nad otroka. Jezus je v popolnem Marijinem varstvu. Najlepši na sliki je gotovo Marijin obraz in na obrazu naj-lepše Marijine oči. Pri očeh na sliki Marije Pomagaj je nekaj posebnega. Ko vidi Marija to skrajno uboštvo Jezusovo in njegovo silno zaupanje do nje, se vsa vda njemu: Z rokama ga objame, s telesom in glavo ga zavaruje, skoraj pokrije, oči pa ne obrne proti Njemu, temveč proč od Njega. Kam? Naravnost na nas! In na katerokoli stran se postavimo v kapeli, Marijine oči gredo za nami. Kako tolažljiva in vesela resnica je izražena v teh Marijinih očeh. Marijino oko nas vidi. Marijine oči so žive in vidijo vse naše potrebe. To je hotel slikar izraziti na podobi Marije Pomagaj. (Koledar Ave Maria 1953, str. 33 do 35). Mojster slovenske besede pisatelj Ivan Cankar je o podobi Marije Pomagaj zapisal: “Ozrle se bodo nate usmiljene oči Matere z Brezij in potolažen boš.” Moram reči, da sem videl mnogo posnetkov podobe Marije Pomagaj - v Lemontu, Jol-ietu, sv. Lovrencu v Newburgu, pri sv. Vidu v Clevelandu, v ljubljanski stolnici itd. - vse so lepe, a nobena za moj občutek nima tiste miline obraza, ki je izražena na originalni podobi na Brezjah. Ko sem bil leta 1968 tretjič na Brezjah, sem videl na novo urejeno kapelo po zamisli arhitekta Jožefa Plečnika. Vse se mi je dopadlo, a prejšnji okvir podobe sem pogrešal. Na njem se je v zaokroženem loku nad podobo dvigalo Srce, ob njem žezlo, lilija, nad njim krona, kar je dalo podobi svoj simbol. Saj srce je simbol ljubezni. Slovenci imamo veliko zaupanje v Marijo Pomagaj in se k njej v vseh stiskah zatekamo. Uslišan j a izpričujejo neštevilne zahvale v brezjanski kapeli. Tudi sam se moram Mariji Pomagaj zahvaliti za večkratno pomoč v stiski. Ko sem bil star 5 ali 6 let, smo vozili domov s polja požeto ajdo, da bi se doma posušila v kozolocih. Brat Marko je vodil vole, a jaz sem se na skrivaj zadaj obesil na loj terce, da sem se peljal. Roke so mi kmalu otrpnile, padel sem ... Kolesa zadnje preme z več sto snopov ajde so se prevalile čez moj prsni koš. Padel sem v nezavest. Ko je brat zagledal, kaj se je zgodilo, je klical na pomoč sosede, ki so na me zlili škaf vode. Rekli so, da sem bil “črn kot sukno”. Ko so obvestili mater in očeta, ki sta delala na polju, sta takoj prihitela, domov. Ko sta videla, kakšen sem, sta se zaobljubila, da me vzameta k Mariji Pomagaj na Brezje, če bom ostal pri življenju. Naslednjo jutro, ko je mati nekaj potrebovala, sem na njeno veliko začudenje vstal. Nato me je poslala po neko reč k sosedovim. Še sedaj vidim začudeno sosedo. Ko me je zagledala, je vzkliknila: “Kaj si od smrti vstal?” pot in poslal še za druge stroške 80 dolarjev. Agencija je že v New Yorku zamenjala denar v dinarje in mi jih poslala. Ko sem šel na pot sem vse te dinarje zopet zamenjal v Ljubljani in dobil za nje samo 18 dolarjev. Torej celih 62 dolarjev, kar je bilo za tisti čas lep denar, je šlo nekje pri menjavanju v zgubo. Ko sem potem v New Yorku še plačal za “lunch bo-xo”, mi je ostalo še samo 75 centov. V New York smo prispeli L7. septembra 1920 z ladjo Columbia. Po pregledu na Ellis Island smo z ladje odšli 21. septembra 1921. Brat je imel z agencijo pogodbo, da me bo prišel agent na ladjo iskat, me odpravil na vlak, njega pa s telegramom obvestil, naj me pride Čakat na postajo. Pa agenta ni bilo na ladjo in ne k vlaku. Od vseh 350 Slovencev, ki so bili z menoj na ladji, ni bil nobeden namenjen tja, kamor jaz. Z ladje so nas odvedli na železniško postajo in nas porazdelili na vlake, kamor je pač kdo šel. Na prsi so nam pripeli ime železniške postaje, na kateri morajo posamezniki izstopiti. Nekako ob šestih zvečer sem se odpeljal iz New Yorka in približno ob devetih zjutraj mi je dal sprevodnik vlaka znak za izstopit. Na železniški postaji preberem “Clarksburgh”. Padel sem kot ptič iz gnezda. Kam naj se obrnem? Ker brat ni dobil telegrama, seveda ni prišel. Tam nekje za enim hribom je premogarska naselbina Red Rock, W. Va. Spraševal sem, pa me nihče ni razumel. Zagledal sem poštni nabiralnik. Prešine me misel: Napiši pismo in sporoči, da boš čakal na postaji. Še sedaj se spomnim, kaj sem napisal: “Tako blizu, pa se tako daleč čutim od vas oddaljenega. Pridite me iskat, čakam vas na železniški postaji.” Slovenci v tem naj večjem ameriškem narodnem svetišču s svojo kapelo in v njej našo brezjansko Marijo Pomagaj znak zaupanja, naše hvaležnosti in ljubezni, ki jo Slovenci imamo do Marije. Amerika je zgrajena na poslu in trgovini wmwiii Demokratje v Kongresu za konec vojne do novega leta WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom se letos še ni pečal obširneje z zunanjo politiko. To se ne zdi prav nekaterim kongresnikom, posebno letošnjim prišlekom, zato je skupina demokratskih kongresnikov sprožila debato, ki naj vodi do seje demokratskega kluba. Seja naj se vrši do 31. marca. Zaenkrat je ta želja rodila le gibanje, ki bi rado videlo, da Predstavniški dom izglasuje resolucijo, naj se vojna konča še letos. Seve so se takoj oglasili tudi jastrebi, ki so proti. Zato je usoda seje demokratskega kluba še zmeraj v zraku. Značilno je le to, da ideja dobiva konkretno o-bliko in izdelan postopek. Seveda bodo nekateri kongresniki hoteli izrabiti to priliko, da obesijo na resolucijo še svoje želje. To lahko pomeni smrt vsega gibanja. Ideja emigracije ima se Maunce H. Stans f. J zmeraj veljavo na svetu CLEVELAND, O. - Ko je bil WASHIN D.C, - Gal- 11. marca v našem mestu trgo- . , , ’ vinski tajnik Maurice H. Stans lupov z“'''>d , Jt' p°,zvtKloval P° ob priložnosti druge letne Raž- vsem svetu' ka' Judie ° slave poslovnih priložnosti v Pn tem je odkril za- Cleveland Convention Center, mmive Podatk';- ,Iz nas,e je s svojem govoru na slavnost-1 ,'d na pn^?er /e 1 lkse kar nem kosilu dejal, da je Amerika!!,2'" p4reb,,v^stvan, N?ralse bl zgrajena na poslu in na trgovi-ish X Avstralijo. Ta odstotek je ni ki uspevata najboljše v sv0.| vredno visok Temelj, precej na bednem tekmovanju. !zeIlah m temeljitem pozna- Stans je objavil, da je zvezna !vanJ“ v kamor bi se vlada dala Clevelandu na razpo- 'P”5™1 rad‘ “jj111; lago $372,000 na eni strani za nadaljevanje programa, ki naj u-stvarja nova delovna mesta v Zanimivo je, da bi se radi izselili najbolj mladi ljudje z akademsko izobrazbo. Presenečajo O C V Cii. J C4 HVJ V Ct A lout v . J notranjem mestu, na drugi pa za 'aic^ odstotki iz nekaterih drugih poživitev področja ob reki Cu- ^l2av' Anglije bi se rado iz-yahoga in na zahodni strani me- se3d° 42% prebivalstva, iz Za-sta hodne Nemčije 27%, iz Grčije Še danes sem uverjen, da je bila pomoč Marije Pomagaj vidna. Toda še predno se je zaobljuba mogla izvršiti, mi je mati umrla. Tako sva potem z očetom brez matere obljubo spolnila. Kot 8 letnemu se mi je obisk Brezij tako globoko vtisnil v spomin, da me oči Marije Pomagajo spremljajo vse življenje. Predno sem odšel v Ameriko, sem 14. in 15. avg. 1920 poromal k Mariji Pomagaj prosit Nje varstva tudi v tujem svetu. Kako sem Njeno pomoč res kmalu zopet potreboval! V Ameriki sem imel tri brate. Brat Frank mi je oskrbel vselit-veno dovoljenje, plačal mojo Solnce se je že nižalo, v tej zadregi sem v mislih molil nešteto vzdihov k Mariji Pomagaj. Nekdo se mi je približal in me začel nekaj spraševati. Pokažem mu “afidevit”. Z roko mi da znamenje, naj počakam. Cez kake četrt ure pa pripelje človeka, ki me nagovori: “Šta si ti?” Kot da bi solnce posijalo izza temnih oblakov, so me te besede razveselile. Bil je Dalmatinec in mi je potem vse uredil, da sem dobil zvezo s svojimi brati in mi za tisto noč priskrbel hrano in prenočišče v hotelu. Še danes sem mu hvaležen. Čestokrat v spominu doživljam, kako sem v hotelu vzel iz molitvenika podobico Marije Pomagaj in se ji kleče zahvaljeval za pomoč. Naslednji dan, 23. septembra 1920, sem se sešel s svojimi brati in prišel končno v Red Rock, W. Va. Prej nikdar nisem nič slišal, da postavlja Amerika narodno svetišče Brezmadežne v Wash-ingtonu, D.C. Nenavaden slučaj je nanesel, da so na isti dan, ko sem se jaz srečal s svojimi brati, vzidali vogelni kamen za to svetišče. Po dolgih 50 letih dajemo V odgovor na vprašanje S. Hermana od Foreign Language Newspaper Service je trgovinski tajnik Stans dejal, da imajo pravico do navedenih sredstev tudi pripadniki narod nostnih skupin. Prevrai ¥ Argentini ni prinesel sprememb 22%, Finske 19%, Švedske 18%, Nizozemske 16% itd. Da bi bila brezposelnost posebno važen nagib za take želje, gornji odstotki ne odkrivajo. Male help wanted Slovenian man wanted to take care of yard work, for elderly man, for the Spring and Summer season. Call 361-5887. -(60) NA NEVARNO PODROČJE — Ameriška vojaka stojita na meji Laosa, preko katere so šle južnovietnamske čete zapirat Hočiminhovo pot. Naloga je brez dvoma težavna in nevarno. Med južnovietnamskimi in severnovietnamskimi četami je prišlo v Laosu do o-strih bojev s hudimi izgubami na obeh straneh. Vojaški vodniki so odstavili predsednika, ki je hotel odstaviti načelnika glavnega stana vojske. BUENOS AIRES, Arg. — Argentina nima pravega miru in nobene stalne vlade. Vojaki so pognali z oblasti pred leti Perona, uvedli vojaško vlado in pustili, da je tej sledila nova, ustavna in civilna. Ni jim bila po volji in leta 1966 so enostavno odstavili predsednika Artura lilio. Močni mož dežele je bil nato gen. Ongania. Pred 9 meseci je druga skupina genera lov s poveljnikom vojske gen. Lanussem na čelu pognala gen. Onganio z oblasti ni imenovala za novega predsednika gen. Levingstona. Seve je pri tem vojaška junta obdržala glavno oblast. Gen. Levingston je hotel položaj spremeniti in dobiti v roke dejansko oblast. Objavil je odstavitev gen. La-nussa, ker da v Cordovi ni nastopil dovolj odločno, da bi preprečil izgrede in iz njih izvirajočo škodo. Gen. Lanusse je bil v nekakem hišnem zaporu v predsedniški palači. Ko sta ostala dva člana vojaške junte odrekla podporo predsedniku gen. Levingstonu, in je vojaštvo v glavnem mestu pokazalo očitno podporo gen. Lanusseju, je predsednik Levingston igro izgubil ter odstopil. Vojaška junta je nato pod| vodstvom gen. Lanusseja izjavila, da bo sama vršila vrhovno oblast, dokler ne bo “proces argentinske revolucije končan”. Na kako bistveno spremembo položala nihče ne računa. Moški dobijo tkk* Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628. AMERIŠKA DOMOVINA 8117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio 44103 (x) MALI OGLASI Iščejo stanovanje dvojica srednjih let želi štiri sobno stanovanje z garažo v Euclidu. Kličite 486-4265. (60) V najem pet opremljenih sob odraslim ali novoporočencem, v Collin-woodu blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 761-0298. (58) KRAVJI GNOJ NAPRODAJ 1 bušel $1, samokolnica $1.25,. 1 naložek tovornjaka $25. Radi pripeljemo. Frank Zorich, telefon 1-286-6780. (62) Marija Pomočnica—Neff Rd. Naprodaj moderna dvodružin-ska hiša, 5-5, kot nova, dvojna garaža. Kličite: GEORGE KNAUS Real Estate 819 E. 185 St. telefon 481-9300 (60) Poraba premoga V ZDA porabimo letno okoli’6. uri 481-8437. 500 milijonov ton premoga. ; Hiša naprodaj Lastnik prodaja zidan semi-ranch, odprto v nedeljo od 1:30 naprej na 1776 E. 228 St., v Char-don Hill okolici. Morate videti. V nižjih 30h. Kličite zvečer po (24,26 mar) sisris ALEXANDRE DUMAS« Grof Monte Cristo “Kakor hočeš,” pravi Franc, “neumen ali ne, a tako je.” “Čuj,” odvrne Albert, “in ljubo mi je, da imam priliko, povedati ti, da si se mi zdel napram grofu vedno zelo hladen, dočim je bil on napram nama čisto uljuden in postrežljiv. Ali imaš kaj posebnega proti njemu?” “Morda.” “Ali si ga že videl kje, predno smo se sešli tukaj?’” “To je ravno.” “In kje?” “Ali mi obljubiš, da ne poveš nikdar in nikomur besedice o tem, kar ti povem zdaj.” “Obljubujem ti.” “Torej poslušaj.” Franc opiše Albertu svoj izlet na otok Monte-Cristo, naključje v Kolozeju in grofov pogovor z Vampo, katerega je poslušal nehote. Končno pride na dogodke zadnje noči, na svojo zadrego, ko je opazil, da mu manjka do zahtevane vsote šestdo sedemsto piastrov, in kako se mu je končno porodila misel, obrniti se na grofa, misel, ki je imela tako zanimiv in dober uspeh. Albert je Francove besede takorekoč požiral. “Torej,” pravi končno, “kaj se ti zdi pri vsem tem tako pomisleka vredno? Grof je popotnik in ima svojo ladijo, ker je bogat. Pojdi v Portsmouth in Southampton in videl boš celo pristanišče pokrito z jahtami, ki so lastnina bogatih zasebnikov. — Da bi imel dom, kjer si lahko odpočije, da bi ne bil navezan na to strašno kuhinjo, ki zastruplja mene štiri mesece in tebe že štiri leta, da bi mu ne bilo treba polegati po ostudnih posteljah, v katerih človek ne more spati, si je dal na otoku Monte-Cristo napraviti počivališče. Ko je bilo to gotovo, se je bal, da bi mu toskanska vlada ne delala neprilik, je kupil otok ter si nadel njegovo ime. Pomisli nekoliko, moj ljubi, in mi povej, če ne poznaš mnogo ljudi j, ki so si nadeli imena posestev, katerih niso nikdar imenovali svojih!” “Toda,” pravi Franc Albertu, “ti korziški banditje, nahajajoči se v njegovem spremstvu?” “Kaj je čudnega na tem? Znano ti je prav tako dobro kakor meni, da korziški banditje niso tatovi, ampak čisto nave-dni begunci, ki jih je iztirala kaka vendetta iz domovine. Človek torej lahko občuje z njimi, ne da bi škodovalo to njegovemu ugledu. Jaz za svojo osebo ti povem, če pridem kdaj na Korziko, da se predstavim najprej banditskemu poglavarju Colombi in potem šele guvernerju otoka. Zde se mi divni ljudje.” “Toda Vampa in njegova tolpa,” odvrne Franc, “to so vendar ljudje, ki kradejo in ropajo. CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP CHILD CARE in West sub. home. 5 days. 8:30 - 12 noon. Wed., Thur., Fri. & Sat. Care of 2 children. Older woman preferred. Call 12-6 p.m. 652-1574 (58) REAL ESTATE BUS. PROP. Clothing Store —Good loc., low rental. $19,000, also 3 sty. brk. bldg. 9 rm. ea. flat $22,000 plus shoe store at busy transfer cor. $30,000. Call owner at MO 6-4889 10-6 p.m. (58) Upam, da tega pač ne boš tajil? Kaj praviš k vplivu, ki ga ima grof na te ljudi?” “Pravim ti, moj ljubi, da mi je ta vpliv najbrže rešil življenje in da ga zato ne smem soditi preostro. Torej mi moraš že dovoliti, da mu to oproščam, mesto da bi ga zaradi tega obsojal kakor ti, meni, ki mi je rešil, če že ne življenja, kar je nekoliko pretirano, pa vsaj štiri tisoč piastrov, v našem denarju osemdeset tisoč liber. Sicer,” pristavi Albert smeje, “bi me pa na Francoskem ne bili cenili tako visoko, kar je le dokaz, da ni nihče prerok v domovini.” “Torej to je ravno! Iz katere dežele je grof? Kateri jezik je njegova materinščina? Od česa živi? Od kod ima svoje neizmerno bogastvo? Kakšno je bilo njegovo preteklo življenje, ki je skrivnostno in neznano? Kdo je razlil čez njegovo sedanje življenje to medlo, človeštvu sovražno luč? Na tvojem mestu bi želel vedeti to.” “Moj ljubi Franc,” odvrne Albert, “ko si prijel moje pismo in se ti je zdelo, da nama grofov vpliv lahko koristi, si šel k njemu ter mu rekel: ‘Moj prijatelj Albert Morcerf je v nevarnosti! pomagajte mi ga rešiti iz nje!’ — kaj ne?” “Da.” "Ali te je vprašal: ‘Kdo je ta gospod Albert Morcerf? Od kod ima svoje ime, svoje premoženje? Od česa živi? Od kod prihaja? Kje je rojen?’ — Povej, če te je vprašal po vsem tem?” “Ne, to ti moram priznati.” “Prišel je, rešil me iz Vampo-vih rok, kjer mi j9 bilo, kar moram pač priznati, kljub vsemu hlinjenemu pogumu in ravnodušnosti pošteno tesno pri srcu. Torej, moj ljubi, če ne zahteva za povračilo nič drugega kot to, kar bi storil vsak dan za vsakega poljubnega ruskega ali italijanskega princa, ki potuje skozi Paris, to je, da bi ga vpeljal v salone, — kako moreš pač resno hoteti, naj bi mu to odklonil? Pojdi, pojdi, Franc, ti si bedast.” Priznati je treba, da so bili to pot razlogi, ki jih more narekovati razum, na Albertovi strani. “Stori, kakor hočeš,” pravi končno Franc z vzdihom, “kajti vse, kar praviš, je čisto resnično, to priznavam. A vendar zato ni nič manj resnično, da je grof Monte-Cristo zagoneten mož, katerega se jgz bojim.” “Grof Monte-Cristo je filantrop. Povedal ti ni, s kakšnim namenom pride v Paris. Torej pride, da bo tekmoval z Mont-yonom; če bi mu bilo v to, da zmaga, treba le mojega glasu, bi mu ga dal prav gotovo. Sicer pa ne govoriva več o tem, ljubi Franc, sediva k mizi in obiščiva potem še poslednjič Petrovo cerkev.” Zgodi se po Albertovi želji, in drugi dan popoludne ob petih se prijatelja poslovita: Albert Morcerf, da se vrne v Paris, Franc Epinay, da prebije štirinajst dni v Benetkah. Toda predno vstopi v voz, odda Albert natakarju — kajti tako zelo se je bal, da bi njegov novi znanec zgrešil dogovorjeno svidenje — za grofa Monte-Cristo karto, na kateri je bilo pod besedami: ‘Grof Albert Morcerf’ napisano s svinčnikom: “21. maja, ob pol jednastih dopoludne, ulica Helder štev 27.” KONEC DRUGEGA DELA. ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA krasna poročna vabila PO JAKO zmerni ceni PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderaon 1-0(52* TRETJI DEL. GOSTJE. V hiši ulice Helder, katero je določil Albert Morcerf v Rimu za sestanek z grofom Monte-Cristom, so ukrenili 21. maja zjutraj vse potrebno, da zadostijo obljubi mladega moža. Albert Morcerf je stanoval v paviljonu, ki je stal v kotu velikega dvorišča in nasproti poslopju, ki je bilo določeno za družino. Samo dve okni tega paviljona sta se odpirali na cesto, tri na dvorišče in dve na vrt. Med tem dvoriščem in vrtom se je dvigalo po slabem oknu arhitekture izza dobe cesarja veliko in krasno stanovanje grofa in grofice Morcerf. Celo pročelje hiše je ločil od ceste zid, na katerem so stale v presledkih cvetlične vaze. V sredi je imel ta zid mrežasta železna vrata, na vrhu s pozlačenimi ostmi, za prihajajoče in odhajajoče kočije. Majhna vrata tesno poleg vratarjeve lože so bila določena za prihajanje in odhajanje služabništva in pa gospodo, kadar je šla peš. Paviljonu, ki je bil določen za Albertovo stanovanje, se je poznalo, da ga je izbrala v to nežna previdnost materina, ki se je nerada ločila od svojega sina, a je razumela, da mora imeti mladenič v Albertovih letih svojo popolno prostost. Na drugi strani moramo pa tudi priznati, da je bilo na tem paviljonu opaziti prebrisano samoljubje mladeničevo, ki je ljubil Ono prosto, brezplačno življenje ljudij iz visokih krogov, katero so mu pozlatili kakor pozlatijo ptiču njegovo kletko. Skozi okni, odpirajoči se na cesto, je Albert lahko videl, kaj se godi zunaj. Zunanje življenje si želijo mladi ljudje tako zelo, da bi radi videli iti mimo svojega obzorja ves svet, in če je to obzorje tudi samo obzorje ceste. Albert Morcerf, ki so ga različna opazovanja privedla do večje zvedavosti, je odšel vselej, kadar je hotel opazovati svet natančneje, lahko skozi majhna vrata, ki so bila podobna vratom poleg vratarjeve lože in o katerih imamo še nekaj povedati. Človek bi bil mislil, da so ta mala vrata pozabljena od vsega sveta izza onega dneva, ko so dozidali hišo, in da so obsojena k večnemu pozabljenju; tako so bila zaprašena in videti zapuščena. Toda njihova ključavnica je bila skrbno namazana z oljem ter je kazala, da se na skrivnem rabijo pogostokrat. Ta mala, navidezno zapuščena vrata so se rogala vratarju, ki v svoji pazljivosti ni opazil, kdaj so se odprla po tihem nalik začaranim vratom Ali-Babe v “Tisoč in jedni noči” pred nekaj kabalističnimi besedami, pred sladkim glasom ali pred praskanjem najnežnejših, najljubeznivejših prstov na svetu. Koncem majhnega koridora, do katerega so vodila opisana ZARADI VAS SMO IU! Cuyahoga Community College nudi nad 700 tečajev od ponedeljska do sobote —podnevi in zvečer. Verjetno je med njimi eden za Vas. Vzemite en razred ali začnite program za akedemsko stopnjo. Toda začnite zdaj z vpisom v pomladno četrtletje. Tri-C vam nudi široko izbiro tehnoloških, poslovnih in drugih poklicnih možnosti, kot tudi obsežen program tečajev liberalnih znanosti. Mladi in odrasli obiskujejo celoten ali delni program v štirih krajih Collegea, v mestu Cleveland, v Farmi, Lyndhurstu in na Warrensville Heights. To je Vaš kolegij — CCC ima odprta vrata vsem graduirancem višjih šol in posameznikom starim nad 19 let, ki niso graduirali z višje šole, pa jim učenje na ravni kolegija lahko koristi. hkzke šolnine — Vi si lahko privoščite obiskovanje CCC — šolnine so med najnižjimi v Ohiu. To je možno, ker je Tri-C javna ustanova — podpirana od okraja in pomagana od države. Delni študentje plačajo $7.70 za četrtletje za kreditno uro. Stroški za povprečni Tri-C tečaj (3 kreditne ure) pa so $23.10. REGISTRACIJA /.a razrede na WESTERN CAMPUS ali na SOUTHEASTERN ACADEMIC CENTER se vpišite na WESTERN CAMPUS, 7300 York Rd., Parma: 30. 31. marca — 9. dop. - 2.30 pop, G-9 zv. 1. aprila — 9. dop. - 3. pop., 6-8 zv 3. aprila 9. dop. - opoldne Registracija za večerne tečaje na Southeastern Academic Center bo tudi v Warrensville Heights High School, 4270 Northfield Rd.: 27. marca — 9. dop. - opoldne in 29. marca 6-8 zv. Za razrede na METROPOLITAN CAMPUS ali na EASTERN ACADEMIC CENTER se vpišite na METROPOLITAN CAMPUS, 2900 Community College Ave., po sledečem redu: Novi študenti Nadaljujoči ali bivši študentje Dnevna registracija 2, aprila — 9. dop. - 2. pop. Večerna registracija (Samo večerni razredi) 30., 31. marca, L apr. 4-8 zv. Dnevna registracija , 31 narca, 1 apr. - 9. dop.-2. pop. Večerna registracija (Samo večerni razredi) 30., 31. marca, 1. apr. 4-8 zv. Za Vašo ugodnost, če se ne morete vpisati po gornjem Metro načrtu, prosim, kličite Metro Office of Admissions and Records, 241-5365. Registracija za večerne tečaje na Eastern Academic Center bo tudi v Charles F. .brush High School, Mayfield na Evanston Rd., Lyndhurst,: 24., 25. marca — 6-8 zv. Za dodatna pojasnila ali registracijski postopek, prosim, kličite 845-4000 (Western Campus in Southeastern Academic Center) ali 241-5365 (Metropolitan Campus in Eastern Academic Center). Razredi se zašito §. aprila zaradi ms sm is im vrata in ki je zajedno tvoril predsobo, je bila na desni Al- j bertova obednica, katere okna' so se odpirala na dvorišče, in na levi njegov majhpi salon z okni na vrt. Goste skupine dreves in trte, ovijajoče se okli oken, so zakrivale dvorišču in vrtu notranjščino teh dveh sob, jedinih v pritličju, ki sta ležali tako, da bi radovedni pogledi lahko prodrli v nje. V prvem nadstropju je bila poleg istih prostorov še soba, ležeča nad prednjo sobo. In tako je imel Albert v prvem nadstropju salon, spalnico in budoar. Spodnji salon je bil samo neke vrste algirski divan, določen za kadilce. Budoar v prvem nadstropju je bil zvezan s spalnico in po skrivnih vratih s stopnicami. Či-tatelj torej vidi, da je bilo poskrbljeno za vse možne slučaje. (Dalje prihodnjih) sQndre o&uvai Naj bo Vaš izgled čim ljubkejši Začnite z eno naših čudovitih splošno znanih Potrebna popolna osnova za vse današnje privlačne pričeske Vključno krasno STRIŽENJE UMIVANJE in POLAGANJE $C95 B Vsa kotiran Vsako $15 kotiranje iz naSe velike zalojre sveiih potrebščin —L .v, .'J Napravili bomo, da bodo celo tanki, suhi, sivi in težavni lasje ohranili naj-spretnejšo pričesko. Kodranje z L’OREAL, HELENE CURTIS, ZOTOS, HIBNER, BRECK, RAYETTE, WELLA in s 30 let naše skušnje jamči odličnost. Kličite za pojasnila ali za Vaš obisk za enega naših največjih kodranj (če ni, ne bo treba nič plačati). UMIVANJE in POLAGANJE 245 Vse v tej dobi najbolj občudovane pričeske, spretno zamišljene ali sproščene in slučaj-nostne. Naši nadarjeni stilisti jih napravijo vse do popolnosti. redno $5 salonov $3.50 do večini Striženje 1.95 • Barvanje in polaganje 5.95 • Urejanje lasulj $3 SLOVITA $20 VITA-CREME TRAJNA ......................... $7.95 Na vse trornje cene samo BOc več v petek,- soboto in pred prazniki HELENE CURTIS NENAVITA TRAJNA NOBENIH NAVIJAČEV, NOBENEGA TOPIRANJA, NOBENIH VLASNIC. Osvežljiva s potegljajem vlažnega glavnika Videli ste jo oglaševano v Glamour in v Cosmopolitan. Zdaj jo imejte. $10 NA VZHODU • 406 Euclid Ave. 2nd fl. 781-3161 • South rate 5399 Warrensville 663-6346 • Opposite Eastgate, 449-3435 O Severance Center 382-2600, 382.2569 • Shoregatc, 944-6700, Lake Shore Blvd • Mentor, 255-9115, Next to Zayre’s NA ZAHODU a Opposite Southland, 845-3400 # Opposite Westgate, 333-6646 a North Olmsted, 777-8686 a Parmatown, 884-6300 a Elyria Midway Mali, Elyria 324-5742, Lorain 233-8020 TRI NA DAN “POKADI” — Argentinec Carlos Basurto je napravil gornjo karikaturo. Ubogi mož se je tako navadil na vdihavanje izpušnih plinov, da zdaj ne more izhajati brez njih. Slika pravi, da “pokadi na dan tri buse”. Oglašujte v naših malih oglasih ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, ČE POTREBUJETE delovno moč, ČE IŠČETE zaposlitev, ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0628.