Poftnino otočono v aotovlnt
Leto XXI.. št. 27
Ljubljana, sobota J. februarja 1940
Cena 2 Din
Jprovmsrvo luoiiunc ^noflievc . - ieietor ;tev 31U 3123 3124 3125 3126 •nserotni jaaeiek ljubiiana Selen-
Durgovo tii — lei 349? m iSVz ■®odružnico Maribor Graiski frq H. 1
feietor it Hbb Jodru7r>ico Ceiie <ocenovo olico t
feietor ii I9L <očun> on oošt ček zavod Ljub-iono it 17^49
zhaio vsak dan razen poneoeljko Naročnino znašo mesečno 25 din.
Za inozemstvo 4C din
Uredništvo > |ubl|ana Knafl|evo olico 5 telefon 3122 3123 3124 3125 3126. Maribor, 3ra|ski trg štev t »eieton štev 2455; Celie Strossmayerievo jlica štev I. tcloton štev 65
Rokopisi s ne vračajo
Konferenca miru v evropski oazi miru
Na včerajšnjih sestankih so zunanji ministri držav Balkanske zveze izmenjali misli o položaju baJkanskih držav v zvezi s splošno mednarodno situacijo — Dcsedaj niso bili stavlieni še nobeni konkretni predlogi — Glavni cilj konlerece ie ohranitev miru na Balkanu
Beograd, 2. febr. p. (—bv—) Današnji
prvi razgovori diplomatskih zastopnikov štirih držav Balkanske zveze, ki so se sestali pod vodstvom rumunskega zunanjega ministra Gaienca k prvi konferenci, so potekli v znamenju navezanja prvih neposrednih stikov. Ti prvi stiki so bili uporabljeni za krajšo izmenjavo misli o splošnem položaju. V tem okviru se bo, kakor doznavamo iz zanesljivega vira, sedaj razvijalo tudi vse nadaljnje delo konference. Kakor smo mogli sklepati že po samih pripravah za letošnje zasedanje Balkanske zveze, niso postavljena na dnevni red konference nikaka konkretna vprašanja, zlasti ne v obliki, ki bi zahtevala razgovore o podrobnostih in dokončnih sklepih. Diplomatski zastopniki držav Balkanske zveze uporabljajo svoj redni letni sestanek za čim izčrpnejšo izmenjavo misli o vseh perečih vprašanjih, ki neposredno ali posredno zanimajo nje same, pa tudi ves ostali Halkan in podunavski prostor, ne da bi s svojimi sklepi izzvali odpor ali nezaupanje kogarkoli. Vse to hočejo storiti v trdnem prepričanju, da bodo v sedanjem mirnem ozračju že samo s tem služili skupnim interesom vsega evropskega jugovzhoda ki trudi, da bi ostal izven sedanjega oboroženega konflikta. Kar se da v tei smeri že sedaj realnega izvršiti, bo izvršeno Vse druero pa bo prepuščeno naravnemu dozorevanju v nadaljnjem razvoju.
Mirno presojanje pslDŽafa na Bilkami
Ako gledamo na beograjsko konferenco s tega realnega vidika, se da z gotovostjo reči, da bodo njeni rezuitati poz.iiiviu ui to ne glede na samo obliko končnih zaključkov, ki je povsem postranskega pomena v primerjavi z glavnim ciljem Balkanske zveze: ohranitev miru v tem nekdaj tako nemirnem prostoru prav v času, ko je nemirna vsa ostala Evropa. Ne smemo prezreti, da zasleduje beograjska posvetovanja veliko število inozemskih opazovalcev, diplomatov in novinarjev, ki pazijo tako rekoč na vsak mig odgovornih predstavnikov balkanske politike. Zato je n-zumljivo, da vse podrobnosti niso namenjene javnosti.
Zzčzszn m;d£S
vivendi z Bslg&ri jo
Izjave, ki sta jih snoči po razgovorih na vožnji iz Sofije do naše meje dala za javnost turški zunanji minister Saradzoglu in bolgarski ministrski predsednik ter zunanji minister dr. Kjoseivanov, dovolj jasno dokazujejo, da je bila po turškem in našem posredovanju ustvarjena zadnji teden tako ugodna atmosfera, da lahko z realnim optimizmom gledamo na nadaljnji razvoj medbalkanskih odnošajev. Naše dosedanje informacije, da je z Bolgarijo že dosežen začasen modus vivendi v znamenju povezanosti bolgarske politike s politiko članic Balkanske zveze v pogledu skupnih interesov vsega Balkana za čuvanje balkanskega miru ter s tem glede podreditve nekaterih vprašanj, ki zadevajo odstranitev ovir za dokončni medbalkanski sporazum, so s snočnjimi izjavami turškega in bolgarskega državnika avtentično potrjene.
Turški zunanji minister Saradzoglu je med drugim izjavil: »Zapuščam Bolgarijo znova potrjen v prepričanju, da se bosta delavnost in miroljubnost bolgarskega naroda prav tako kakor turškega naroda razvijali v smeri utrditve trajnega miru v tem delu Evrope in da bosta Bolgarija in Turčija osfali budni čuvarici miru na Balkanu«. Bolgarski ministrski predsednik dr. Kjoseivanov pa je dejal: »Zelo sem zadovoljen, da sem se srečal s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom in naiin razgovor se je vršil v duhu naporov, da se na Balkanu ohranita mir in nevtralnost«. V stilu realnega gledanja na položaj, ki odlikuje letošnje zasedanje stalnega sveta Balkanske zveze na je dr Kinseivanov pripomnit Ha se od beograjske konference ne sme nf;*oVnvati ono, kar napovedujejo nekateri listi.
B Skanske Crlzve čaka še mnogo dela
Tako vidimo, da se je prav na najpomembnejši točki tik pred sestankom sveta Balkanske zveze javno poudaril dosedanji uspeh skupnih naporov za ohranitev miru na Balkanu. Ako se je prav v ohranitvi miru našla prva skupna osnova, ki odgovarja realni politiki balkanskih držav v trenutnem mednarodnem položaju, je to uspih. ki ga noben objektivni opazovalec ba^an-skega razvoja ne sme podcenjevati Seveda pa bi bilo na drugi strani pretirano misliti, da so že s tem likvidirana vsa vprašanja medbalkanskih odnošajev. Balkanske države čaka v izvaianju politike miru še veliko napornega in vseskozi konstruktivnega dela.
Zato ie povsem v sk^du s trenutnim položajem, če si diplomatski predstavmki Balkanske zveze niso postavili na sedanjem zasedanju tehtnih in kočljivih nalog, rešitve vseh balkanskih vprašanj na en mah. temveč se v svojem delu zadovoljujejo z ugotovitvami dejanskega, če tudi sorazmerno še neznatnega napredka v svojih prizadevanjih. Oni se namreč dobro zavedajo, da ureditev nekaterih perečih vpra-
šanj glede mirnega sožitja na Balkanu ni odvisna samo od dobre volje balkanskih držav. Veliko je že to — mi je danes pripomnil ugledni turški tovariš — ako imajo vse balkanske države občutek, da jim od znotraj ne preti nobena nevarnost. To je prvi pogoj za vzpostavitev onega duha medsebojnega zaupanja, ki tvori lahko kasneje najboljše jamstvo za očuvanje pred zunanjimi nevarnostmi. Na to morajo balkanske države v svojih miroljubnih prizadevanjih misliti tudi tedaj, ko so na delu za svojo notranjo konsolidacijo, ako naj se sedai in v bodoče izognejo vsem komplikacijam S tem. da so se izrekle za nevtralnost, mi ie pripomnil turški tovariš, so našle prvo osnovo svojih skupnih interesov v sedanji situaciji Toda na tej osnovi se nobena izmed njih ne sme pustiti uspavati ako hoče v primeru skupne nevarnosti čuvati svoje lastne življenjske interese kakor tudi interese ostalih ba kan-skih držav V tem je po mnenju turškega prijatelja pomen Saradzoglovega poudarka o nalogah držav, ki so ali nevtralne, ali. kakor Turčija, izven sedanjega oboroženega ko-nflikta v Evropi, ne da bi se formalno izrekle za nevtralnost.
Po turškem mnenju je bistvo nevtralnosti v prizadevanju za ohranitev miru. Zato so prizadevanja za mir vem balkanskim državam skupna ne glede na morebitne razlike v pojmovanju nevtralnosti in v povezanosti z izvenbalkanskimi silami. V tem po senzacijah skromnem, a do iskrenih miroljubnih naporih in dobri volji ude-
ležencev sedanjega beograjskega zasedanja stalnega sveta Balkanske zveze toliko razčiščenem ozračju, je oeograjska konferenca v tukajšnjih inozemskih krogih, ki z veliko pozornostjo zasledujejo njeno delo, že dobila svoj primerni naziv: konferenca miru v evropski oazi miru. Ta visoki pridevek je zaradi miroljubnega prizadevanja udeležencev v polni meri tudi zaslužila To priznanje bo v očeh objektivnega opazovalca odtehtalo vse. česar v končnih zaključkih tega zasedanja, ki samo pripravlja teren za nove mirovne pobude, znabiti še ne bo.
Drugi sestanek
Ko to poročam, so se diplomatski predstavniki držav Balkanske zveze sestali k svojemu današnjemu drugemu posvetovanju, ki se je začelo ob 18. Verjetno je. da bodo tudi večerni razgovori služili predvsem splošni izmenjavi misli v zvezi s položajem balkanskih držav glede na današnjo splošno situacijo.
Z velikim zanimanjem pričakujejo diplomatski in politični krogi jutrišnji banket, na katerem bodo izgovorjene prve zdra-vice Zunanja ministra dr Cincar-Marko-vič in Gafencu sta imela danes v tej zvezi kratek posvet o vsebini zdravic. V novinarskih krogih zasledujejo posvetovanja brez vzbujanja posebnih senzacij, iz česar lahko sklepamo, kako velik in resen pomen pripisujejo tej konferenci v mednarodni javnosti
a&Ji itiinlstii pri knezu namestniku
Prihod in sprejem visokih postov v Beogradu ter prvi razgovori — Konferenca ba zaključen? v nedeljo
Beograd, 2 febr. p Konferenca Balkanske zveze se je pričela danes v ozračju napete pozornosti vse evropske Javnosti, o čemer pričajo tudi današnji komentarji skoraj vseh evropskih listov, ki ugotavljajo, da je postala jugoslovenska prestolnica te dni center evropske mednarodne politike, že snoči sta prispela v Beograd grški ministrski predsednik general Me-taxas in turški zunanji minister Saradzoglu. a davi jima je sledil še rumunski zunanji minister in predsednik konference Gafencu. Prispel je na centralno beograjsko postajo točno ob 9.20. Od meje se je pripeljal z njim tudi rumunski veleposlanik v Beogradu Victor Cadere Na postaji, ki je bila vsa okrašena, je bil prirejen visokemu gostu svečan sprejem Pozdravil ga je zunanji minister dr Cincar Markovič v družbi večjega števila funkcionarjev zunanjega ministrstva ter diplomatskih zastopnikov držav Balkanske zveze Pred postajo mu je množica priredila navdušene ovacije. Tudi Gafencu se je nastanil v hotelu »Majestic«.
Dopoldne ob 10 so se vsi trije visoki gostje iz Ankare, Atc in Bukarešte vpisali v dvorske knjige nakar so se podali v zunanje ministrstvo, kjer so imeli prvi sestanek z našim zunanjim ministrom O prvem sestanku se zatrjuje, da se je nanašal na prvi obči pregled situacije v zvezi s prizadevanjem posameznih članic Balkanske zveze, da se ohrani njihovim narodom mir.
Ob 11 30 so se vsi triie post je odpellali v Beli dvor. Knez namestnik Pavle je naj-
prej sprejel v avdlenco grškega ministrskega predsednika Metaxasa. Opoldne je sledila avdienca rumunskega zunanjega ministra Gafenca. pol ure kasneje še avdienca turškega zunanjega ministra Sa-radzogla. Knez namestnik je vse tri zavezniške državnike pridržal na kosilu.
Popoldne ob 16. so general Metaxas, Gafencu in Saradzoglu deponirali svoje vizitke pri kraljevih namestnikih dr Stankovi-ču in dr. Peroviču ter nato še prt podpredsedniku vlade dr. Mačku, nakar so ob 18. obiskali ministrskega predsednika Dra-gišo Cvetkoviča. Takoj zatem so nadaljevali skupno z našim zunanjim ministrom dr. Cincar Markovičem svoje razgovore Nocoj je veleposlanik Cadere v rumunskem poslaništvu priredil slavnostno večerjo, ki ji je sledil sijajen sprejem.
Svoje delo bo stalni svet Balkanske zveze nadaljeval jutri dopoldne. Zunanji ministri se bodo sestali ob 11. Ob 13 30 bo kosilo v turškem veleposlaništvu ob 17 bo že četrti sestanek v okviru tokratnega zasedanja. zvečer pa bo naš zunanji minister dr. Cincar Markovič priredil slavnostno večerjo v Oficirskem domu, kl ji bo prav tako kakor nocoj sledil svečan sprejem. V nedelj- dopoldne se bo konferenca nadaljevala. Opoldne bo obed v grškem posla ništvu Ob 17 bo zaključna seja konference, po kateri bodo sprejeti novinarji. Jim bo objavljen komunike in jim bodo zunanji ministri eventualno dali tudi še kakšno izjavo. V nedeljo zvečer bo lnt'mna večerja, za 23 uro pa je napovedan odhod zavezniških državnikov.
Pariška o t lavah balkanskih držav
Spričc različnih interesov in zunanjih vfIivov bo težko ustvariti enotno fi«onto vsega Balkana
Pariz. 2 febr j (Havas) V dobro poučenih krogih presojajo stališče Bolgarije do konference Balkanske zveze v Beogradu dokaj optimistično Čeprav je Bolgarija odbi la povabilo Balkanske zveze, naj pošlje svojega opazovalca na beograjsko konferen co, pomeni — po mnenju teh krogov — dejstvo, da sta se predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov in turški zunanji minister Saradzoglu sestala v skupnem razgovoru nekak*no kompenzacijo za bolgarski izosta nek Isti krogi navajajo nadalje atensko pogodbo ki so jo 9 februarja 1934 sklenile Turčija Grčija. Rumunija in Jugoslavija pogodbo, ki v posebnem členu pravi, da je zaželen tudi vstej, drugih balkanskih držav v Ba'kansko zvezo, ki se tega vstopa lahko vsak čas poslužijo.
Nadalje omenjajo v teh krogih, kako je Bolgarija od vsega početka sedanje vojne predmet snubljenja z dveh različnih strani. Sovjetska unija je Bolgariji obljubljala svojo pomoč pri njenih aspiracijah na Do-brudžo, ako bi se Bolgarija udinjala sovjetski politiki. Bolgarija pa je navzlic prigovarjanju zastopnikov vseslovanske ideje zavrnila ta sovjetski manever Na drugi strani je bila Bolgarija vabljena za vstop v Balkansko zvezo, da bi podpirala politiko te skupine. Bolgarija pa je rajši ostala ob strani.
V istih poučenih francoskih krogih zatrjujejo, da je turški zunanji minister Sara-
dzoglu po razgovoru s Kjoseivanovom dnbil prepričanje, da bo Bolgarija nadaljevala svojo mirovno politiko in da ne bo storila ničesar kar b' olai*alo penetracijo kake tuje sile na Balkan V istih krogih nag'a'a jo, da se je takoj v začetku vojne Turčija bala. da ne bi Nemčija skušala preko bolgarskega ozemlja prodreti do Dardanel. toda ta doba nezaupanja je zdai pri kraju.
V francoskih diplomatskih krogih sodijo. da tudi če se turškemu zunanjemu mi- ! nistru po svojem razgovoru s predsednikom bolgarske vlade posreči udeležence beograjske konference pomiriti glede stališča Bo'garije. konferenca vseeno ne bo imela lahkega de'a. Po sodbi teh krogov bo konferenci nedostajalo elementov, ki bi bili potrebni za osnovanje skupne balkanske fronte proti sleherni vojaški akciji od zunaj. Po mnenju teh krogov bo lahko konferenca dosegla samo uspehe v gospodarski smeri.
Intrige na vse strani
Pariz, 2. febr. br. Agencija Havas poroča v zvezi z današnjo otvoritvijo beograjskega zasedanja Balkanske zveze, da je g'avni predmet posvetovanj naslednji: l. Ohranitev sedanjih meja članic Balkanske zveze. ! 2. Borba proti boljševizmu. 3. Skupni ukre- j pi proti političnim ali gospodarskim zahte- ; vam ene ali več tujih držav. 4. Možnost t
sporazuma med Rumunijo in Madžarsko
brez spremembe meja.
Verjetno je, da bo ta konferenca doved-la tudi do zbližan<a med Balkanske zvezo in Italijo. Prvotno je Italija ^elo nasprotovala Balkanski zvezi, odkar pa je prišlo do sklenitve italijansko-jugoslovenskega prijateljskega pakta leta 1937 so se odnošaii Italije do Balkanske z\eze znatno izboljša II
Nasprotno pa se nemška d plomacija po služuje vseh sredstev da bi preprečila uspeh beograjske konferenet Balkanske zve ze. Temu cilju je služil tud- predvčeraiš-nji ekspoze madžarskega zunanjega min' stra grofa Czakyja, ki je ne samo ponovno
poudaril revizionizem kot vrhovno načelo madžarske zunanje politike, nego tudi na-giasil. da Madžarska ne potrebuje nobenega posredovalca Akcija Nemčije gre za tem. da prepreči, da bi se južno-vzhodna Evropa sporazumela in združila v enoten blok. Takoj po beograjski konferenci se bodo pričela gospodarska pogaianja Nemčije s posameznimi balkanskimi državami. Tudi v teh pogajanjih bo Nemčija stremela za tem da čim bolj poglobi nasprotstva med posameznimi balkanskim; državami. Kar se tiče Bolgarije pa je pričakovati, da bo kljub temu prišlo do tesnejšega gospodarskega sodelovanja med njo in Balkansko zvezo.
Fozcmost Italija
Rimske vesti o ozadju romunske nepopustljivosti
napram Madžarski
Rim. 2. febr. z Stališče, ki ga 1e v zadnjem času zavzela Rusija in ki kaže skrajno nepopustljivost napram madžarskim re-vizionističnim zahtevam ie izzvalo v Rimu veliko pozornost V rimskih kroeih domnevajo. da je to predvsem posledica ro-mirjenja. ki je zavladalo v Rumuniji glede nevarnosti sovjetskega napada Izgleda, da je v tem pogledu imela nemška diplomacija uspeh in je dobila za Rumurdio v Moskvi izvestna zagotovila, ki omoeočajo Rumuniji, da odklanja dosledno in uporno vse predloge za spora7um z Madžarsko potom teritorialnih koncesij.
V Rimu zaradi tesa Dričakuielo da bodo zastopniki Turčije Grčiie in Jugoslavije Rumuniji na beograiski konferenci pojasnili, da lahko pride morda že v dogled-
nem času do spremembe položaja in da bi bila v tem primeru politika Rumunije skrajno neprevidna, če bo dosledno odklanjala vsak kompromis. Zaio v Rimu še vedno ne smatrajo za izključeno, da bo beograjska konferenca Balkanske zveze v lem pogledu vendarle obrodila zaželjene sadove ter da bo prišlo do tesnejšega sodelovanja Rumunije in njenih sosedov.
V ostalem v rimskih krogih slej ko prej naglašajo, da se na Balkanu ne more in ne sme ničesar zgoditi brez Italije, ki da je tudi edina zmožna zagotoviti mir v tem delu Evrope Kar se tiče zapadnih velesil, mislijo v Rimu. da se bo baš sedai Dokazala prava vrednost in smisel angleško-francosko-turškega pakta.
Kemčija In Ealkan
Nemčija smatra Balkan kot posebno važno ozemlje za kritje svojih potreb in je zato odločno za ohranitev miru
v tem predelu Evrope
Amsterdam 2 februarja i Tla vasi Kakor poročajo berlinski dopisniki holand skih listov, vlada v nemških oolitičnih kro gih izredno zanimanje za konferenco Balkanske zveze v Beogradu Navzlic temu da se marsikje smatra Balkan še zmerom za turnirski prostor, na kalerem merijo posamezne evropske velesile sile svojih gospodarskih in političnih ispiracij. smatrajo v Nemčiji ta prostor kot posebno važen za potrebe Nemčije. Na tem prostoru bo Nemčija za vsako ceno hotela obvarovati svoje interese in zaradi tesa budno sprem'ia vsako akcijo, ki bo morda sklenjena na konferenci v Beogradu.
Nemč;ja trdi. da nobena evrnnska sila bolj ne želi. da se na Balkanu ohrani mir kakor ravno Nemčija Vsake govree. da }e Nemčija koncentrirala na severu balkanskega prostora svoje čete. se zaradi tega z nemške strani odločno zanikujejo.
Nemčija želi da eosnodarske moči Balkana ne bi zman^ale kake voine operaci-ie. ker je Balkan, kakor ves evropski iugo-vzhod daiie« edin' D^del Evrope ki ie v «tanu nuditi Nemčiji industrijske surovine in živež.
Kakor poroča W Perlina dop'sn'k »■Tele-graafa«. vlada v Nemčiji zadnii čas neko vznemirjenje elede stališča, ki ea ie zavzel Rim naoram balkanskim vprašanjem Prizadevanja Ita'ije da bi si uredila ta prostor Po svojih t*otrebah. zlasti kot branik proti vzhodu, ne spremi iaio v B^rlmu s posebnim" simr>at:iami Zlasti Nemčiji ne Dri-ia. da Ttaliia boli ne ovira revizionist^čnih teženj Madžarske napram Rumuniji. ker se boji, da take težnje ne bi prinesle novih necof^asij v ta evropski prostor, v katerem si želi popolnega miru.
Kaj
pričakujejo v Angliji
London 2 febr s. (Reuter) Konferenci Balkanskt zveze v Beogradu pripisujejo v angleških političnih krogih izredno važ-nest. Ta «e zrcali tudi v pisanju današnjih angleških listov ki se vsi bavijo s konferenco. Tako »Times«, kakor tudi »Daily Herald« sta mnenja da bo velik del razprav v Beogradu posvečen stališču balkanskih držav do vojujočih se držav. Predvsem mislijo listi, da bo v ospredju beograjskih razgovorov stališče Bolgarije. Angleški listi poudarjajo, da bo beograjska konferenca vsekakor rodila uspeh v tem oziru, da bo še bolj tesno povezala države Balkanske antante, in pravijo, da bo tako ustvarjena močna bariera »proti nevarnosti even-tealnega nemškega napada na Balkan«.
Londond, 2. febr. z. Poročila angleških listov iz Beograda in Bukarešte ne dajejo mnogo upanja na to, da bi beograjska konferenca Balkanske zveze dosegla kake važnejše uspehe. Pri tem ugotavljajo, da glede raznih točk, ki so na dnevnem redu beograjske konference, med prestolnicami balkanskih držav ni prišlo do sporazuma. Zadnje dni so bile na delu razne tajne sile, ki skušajo za vsako ceno preprečiti uspeh beograjske konfer. in onemogočiti strnitev Balkana v enotno fronto. Kljub temu smatra »Daily Telegraph« za verjetno, da se bo po tej konferenci zelo poglobilo gospodarsko sodelovanje med balkanskimi državami. Zavezniki s tem popolno
ma soglašajo ker so mnenja, da bo tudi to jreprečilo. da bi Nemčija gospodarsko okupirala Balkan in napravila iz njega svoje glavno gospodarsko oporišče.
Ameriški glas
o bsrbl za Balkan
New iork, 2. febr. j. (Havas). V zvezi s konferenco Balkanske zveze v Beogradu se bavi list »New York Times« v daijsem članku s položajem balkanskih držav. Balkanske države, pravi ameriški list, so izpostavljene pritisku od štirih strani. Nanje pritiskajo Sovjetska unija, Nemčija, zapadni velesili in Italija. Navzlic skupni nevarnosti, ki jim grozi, pa so balkanske države še zmerom ostale ločene druga od druge po raznih aspiracijah in različnih interesih, ki pa so glede na njih skupni interes gotovo samo sekundarnega značaja. List daje nato blagohoten nasvet, naj bi balkanske države nemudoma končale s svojimi nesoglasnostmi ter zaključuje srvoj pregled z ugotovitvijo, da zunanji ministri balkanskih držav, ki so se danes sestali v Beogradu, ne bodo imeli lahkega posla, ako se bodo hoteli sporazumeti za skupen nastop proti enemu ali pa več napadalcev iz svoje soseščine. Toda zunanji ministri Balkanske zveze pravi list, ne smejo pozabiti, da je pričel tudi evropski jugovzhod že doumevati, da so mali balkanski narodi izmed tistih narodov, ki so obsojeni, da bodo drug za drugim uničeni, ako se no združijo v trden, enoten blok.
New Y®rk, 2. febr. s. (United Press). Po informacijah iz diplomatskih krogov groze na balkanski konferenci komplikacije zaradi stališča Rumunije. Neuradni viri pravijo, da je v preliminarnih razgovorih izrazil rumunski zunanji minister Gafencu zahtevo, da ostale članice balkanske zveze garantirajo Rumuniji meje z Madžarsko in Bolgarijo. Za primer, da bi bila ta zahteva odklonjena, je dejal baje Gafencu, da bi Rumunija zasigurala svojo nevtralnost z nemško pomočjo. S posredovanjem Berlina bi sklenila tudi nenapadal-no pogodbo s Sovjetsko Rusijo.
Slavnostno kosilo v Brfam dvsru
Beosrad. 2. febr. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je priredil danes ob 13. v Belem dvoru slavnostno kosilo na čast za-stnpn:k^m na konferenci Balkanske zveze. Na kosilu so bile naslednje osebnosti:
Metavas.	<=prpH7r>fTiu f^-itrorii (Ga-
fencu. Drag'ša Cvetkovič, dr. Vladko Maček. dr. Anton Korošec, dr. A1ekc*,r,der Cincar-Markovič s soprogo, general Milan Nedič, minister dvora M''an Antič s so-nrogo, I.eon MeHas, erški opolnomočenl minister. Rpzil Pppp^pVs. prški opolno-m^čeni minister Dzevas Fridn, ravnatelj nolit??np«»a odde'ka v tv^-em n'—'"'"m ministrstvu s SPrTOfO, Aleksander Crecfa-nu. pp"ora1ni	r^imcVpoa 7urn>"<o-
m'r«?ctrptva. Tennida	ravnatelj
u.-oi-p^k-ppp r^^ka v eršVem zu^a^jem •ministrstvu.. V?ktnr Cadere. runumski ve-• — --.cianik v Beogradu s soprogo, Bibiča
I i Nfttffljrvffrj? na Z* strani
Soboto 3. H 1940
Roseti s soprogo, Koperler, turški veleposlanik v Beogradu s soprogo, Ilija Sumen-kovič, jugoslovenski veleposlanik v Turčiji Jovan Dučič, jugoslovanski veleposlanik v Rumuniji, Aleksander Vukčevič, jugoslovenski poslanik v Grčiji, Milivoj Smilja-nič, pomočnik zunanjega ministra s soprogo, ga. Ela Hadžič, dvorna dama. ga. Olga Lozanič, dvorna dama, general Nikola Hristič, prvi adjutant Nj. Vel. kralja s so- j progo, maršal dvora Boško Čolak Antič, t Pindar Andrulis, šef kabineta ministrske- i
ga predsednika Metaxasa, polkovnik Za-
harija Nobilis, pribočnik ministrskega predsednika Metaxasa, Evgen Fokas, zasebni zdravr.ik grškega predsednika vlade, Rešad Erham, šef balkanskega odseka v turškem zunanjem ministrstvu, Zeki Po-lar, šef kabineta turškega zunanjega ministra Saradzogla, Lidiu Popo, kabinetni šef ministra Gafenca, Dimitrij Popescu, drugi kabinetni šef rumunskega zunanjega ministra, ter dežurni adjutant Nj. VeL kralja.
Naloge balkanskega tiska
Beograd, 2. febr. a. Na banketu, ki ga jb priredil na čast v Beogradu zbranih balkanskih novinarjev, je šef Centralnega presbiroja g. Predrag Milo.jevič pozdravil svoje goste s kratkim nagovorom, v katerem ie poudaril, da je glavna naloga balkanskega tiska danes delo za obvarovanje miru, ki se ga Balkan lahko veseli sredi
vojnega meteža. Vsakomur je jasno, da miru na Balkanu ne grozi nikaka nevarnost z Balkana samega. Za to razveseljivo dejstvo ima veliko zaslugo balkanski tisk, ki je tako vneto širil misel balkanskega so-darncsti in skupnosti balkanskih življenjskih interesov. Vsi pa vemo, da je v današnjih časih skoro nemogoče v naprej
videti bodo« razvoj dogodkov. Val Temo
kolike nevarnosti skriva v sebi sedanji položaj. Ravno to spoznanje pa vsmerja naši prizadevanja v to, da še poglobimo svoj« delo za čim tesnejše sodelovanje vseh bal kanskih narodov.
Za g. Milojevičem so govorili v imeni grških novinarjev g. Vazilij Vetirilis, d: rektor atenske poročevalske agencije, za rumunske novinarje g. Vladimir Jonescu šef presbiroja v rumunskem zunanjem ministrstvu, za turške novinarje pa g. Nece-medin Sadak, bivši minister in direktor velikega turškega dnevnika »Aksam«. Vs: so se zahvalili za gostoljubni sprejem ter v svojih izvajanjih poudarili potrebo, nadaljnjega dela za poglobitev balkanskega sodelovanja, pri čemer pripada eno prvih nalog tisku in novinarjem. Ta prizadevanja so že doslej dosegla, da je Balkan danes eden najmirnejših delov Evrope. Vsi napori morajo iti za tem, da tako ostane tudi v bodoče.
sov
Kljub psmvm zelo nlh srrlltih bojih
Ea
I NAVAL
HEI
OVO ČRTO
kritičnemu položaju se je Fincem po celodnevne posrečilo odbiti dosedaj najhujši napad ožini — Nova sovjetska taktika
Oslo, 2. febr. j. (Norske T. B.) Po informacijah, ki so prispeie semkaj včeraj pozno puii oči, so včeraj pričele sovjetske čete na Karelski ožini napad, ki je nadkrilil po svoji silovitosti vse dosedanje napade na Mannerheimovo črto. Sovjetski general Štern je verjetno dobil ukaz, da mora za vsako ceno prodreti Mannerheimovo črto. Izdelal je načrt za ofenzivo, v kateri so st sovjetske čete poslužile povsem nove napadalne taktike.
Dočim so v začetku vojne sovjetske čete napadaie na ta način, da so poslale v boj nrjprej vrsto tankov in šele za njimi pehoto, kar so kasneje v toliko izpremenile, da ji prva napadala pehota in so ji tanki služili samo v oporo, pa se je pri včerajšnjem napadu general Stern poslužil novih oklopnih sani, pod zaščito katerih so šele pi odirali tanki in pehota.
Očividci pripovedujejo o včerajšnjem sovjetskem napadu naslednje:
Napad je bil pripravljen s silovitim topovskim ognjem, ki se je pričel zgodaj zjutraj in je trajal 6 ur. Ko je topovski oveni prenehal, so se začele pomikati proti finskim sprednjim črtam oklopne sani. popolnoma nove vrste vozila, 3 m dolffa in 2 m široka, obdana z jeklenimi ploščami, za katerimi je bilo postavljenih po več stro'n?c. Šele za to gibljivo ok^opno črto so prodirali sovjetski tanki in ok'opni av-ton«bi'i. Sovjetski vojaki so bili na ta na čin tako dobro zaklonjeni. da jim niso mog'e do živesra finske strobv"r<\ nr^v tako pa njihovih tankov niso mogli uničevati finski protitankovski topovi. Napad jt bil vrh tega izveden s toMkšno brz5no. kakršne sovjetske čete še niso pokazale v sedanji vojni.
Hkrati s sunkom na kopnem, ie prPete-lo n^d finske postojanke 150 sovjetskih lovskih in bombnih letal. Dočim so bombniki skušali razbiti finske sprednje postojanke, pa so lovci signalizirali položaje finskih topovskih baterij, ki jih je pričelo lato sovjetsko topništvo silovito obstreljevati.
Čim so Rusi pred napadom otvorili pri pravljalni topovski ogenj, ki je bil v glavnem osredotočen na finske postojankt pr Summi, je finsko poveljstvo naglo poslalo nda fronto močna ojačenja, tako da je sovjetski napad zadel na odločen finski odpor Finci so se branili z nepopisno odločnostjo. Njihov položaj je bil nekaj časa že kritičen, zlasti še. ker niso mogli izkoristiti svojega protitankovskega topništva. Sovjetska oklopna vozila so se namreč na nekaterih krajih zavila v oblake umetnega dima, kar je bila tudi novost pri tem napadu.
Po izjavah vojaških opazovalcev je bil včerajšnji napad na Karelski ožini najstrašnejši od počeika vojni. Moskva je za napad pripravila znatne sile in tako so bili Finci prisiljeni vreči v obrambo zmerom nove in čedalje močnejše oddelke. Siloviti boji so trajali včeraj ves dan in v zgodnjih večernih urah še niso bili končani.
Navzlic silnemu sovjetskemu zaletu pa se lahko smatra, da se napad ni posrečil. Res je, da je bila finska obramba nekajkrat v kritičnem položaju, toda končno je le na vsej črti zadržala sovjetski naval. Boji so se razvijali iz večine v vmesnem pasu med obema bojnima črtama in se sovjetskim četam nikjer ni posrečilo prodreti preko prve finske utrdbene linije.
Ni še znano, kolikšne izgube so imeli Rusi včeraj pri svojem sunku. Na bojišču je videti večje število razbitih sovjetskih tankov, oklopnih avtomobilov, oklopnih sani ter drugega materiala. Po zanesljivih vesteh je finsko topništvo uničilo tudi več sovjetskih baterij. Med drugim je popolnoma razbilo tudi neko na bojišče prihajajočo sovjetsko topniško kolono, obstoječo iz 5 topov in vprego 70 konj.
Po sodbi nevtralnih vojaških opazovalcev je doživela tudi nova sovjetska napadalna taktika popoln neuspeh.
Boji ss nadelju|® jo
Helsinki, 2. febr. s. (United Press"). Sovjetski napadi na Karelski zemeljski ožini pri Summi so se danes ponovili. O včerajšnji bitki poročajo še, da so bili Finci zaradi novega sovjetskega orožja v prvem trenutku nekoliko presenečeni. Sovjetski vojaki so skočili tik pred finskimi postojankami iz oklopnih sani in so oboroženi z lahkimi strojnimi puškami pričeli z napadom v gozdnatem ozemlju. Finci so komaj in komaj odbili napade s pomočjo ročnih granat.
V Helsinkih je bil dan danes prvi letalski alarm ravno opolnoči in je trajal 25 minut. Letala se niso pojavila. Danes dopoldne so bile telefonske zveze med Helsinki in Koda n iem nekaj časa prekinjene, verjetno zaradi letalskih napadov.
Heisinld, 2. febr. s. (Reuter). Današnje finsko vojno poročilo omenja tudi včerajšnji sovjetski napad v središču Manner-heimove linije na Karelski zemeljski ožini. Z ostalega dela tega odseka fronte po-
roča samo o močnem topniškem ognju. Za fronto so spustili Rusi večje oddelke skakalcev s padali, ki pa so jih Finci vse zajeli ali pobili, preden so mogli stopiti v akcijo. Sovjetske čete so včeraj napadle tudi več otokov v severnem delu Ladoške-ga jezera, bile pa so povsod odbite. Včerajšnji letalski napadi so bili najmočnejši na mesta Hango in Rovaniemi. Po dosedanjih podatkih je bila ena oseba ubita. Finci so sestrelili včeraj 5 sovjetskih letal, domnevajo pa, da so bila uničena še nadaljnja tri
Moskovsko vojno poročilo
Moskva, 2. febr. br. Štab leningrajskega vojnega okrožja je snoči objavil naslednje vojno poročilo:
V teku 1. februarja na fronti ni bilo nikakih važnih dogodkov Sovjetsko letalstvo je izvršilo vrsto izvidniških poletov ter le bombardiralo sovražne vojaške objekte. Tri sovražna letala so bila sestreljena.
Uničevanje finskih
Helsinki, 2. febr. s. (Reuter) Na centralnem bojišču poročajo o nada jniem napredovanju finskih čet južno o Suomusal-mija. Finci so mestoma baje prodrli na sovjetsko ozemlje.
Sovjetsko letalstvo je zopet zelo aktivno zlasti na severu. Vse zadnje dni se neprestano ponavljajo bombni napadi na mesto Rcvaniemi. Po današnjih porrčil h mesto gori in so ga pričeli izprazr jevati. ker mnogi ljudje zaradi velikesa števila porušenih hiš ne najdsjo zatočišča Inozemski novinarji pravijo, da sovjetski bombniki prav nič ne pazijo na to. da bi bombardirali samo vojaške objekte, temveč enako bombardirajo tudi civilne zgradbe Hudo je trpelo zaradi bombnih napadov tudi me~to Kemi ob Botn'5kem zalivu. Danes t mestom ni mogoče dobiti niti telefonske n'ti brzo'avne zveze in zato še ni znano kolika ie škoda Včeraj so izvedla sovjetska letala tudi več napadov na Helsinke in me^ta ob južni obali Davi je bil dan v Helsinkih zopet letalski alarm, vendar se sovražna letala nad mestom niso pojavila.
Potrjujejo se vesti, da so Finci ra?«»li z uspehom uporabiti letala ki so b"'a poslana iz Amerike in Anglije Angleška le, tala so se udeležila tudi vseh bombnih napadov na razna sovietska oporišča zadaje dni. Tako bombna kakor tudi lovska angleška letala so se zelo dHbro obnesla.
Oslo. 2. febr. j. (Reuter) Sovjetska letala so izvršila včeraj že drugi nanad na mesto Rovaniemi. Posluževala so se večinoma za-
žigalnih bomb in so zaradi tega v mestu
izbruhnili številni požari.
Tekom včerajšnjega dneva so sovjetska letala napadla tudi razna mesta ob južni obali ter sta bili zlasti prizadeti mesti Hango in Kotka. Število človeških žrtev še ni znano, verjetno pa bo dokaj veliko.
Stockholm, 2. febr. AA. (Reuter) švedski Rdeči križ je sklenil prositi mednarodni odbor Rdečega križa, naj uvede preiskavo zaradi sovjetskega bombardiranja nezavarovanih finskih mest.
Napad na sovjetska
oporišča na Estonskem
Helsinki, 2. febr o. (United Press). Estonske oblasti sedaj potrjujejo, da so finska letala napadla sovjetska oporišča na Estonskem in povzročila veliko Škodo. Zlasti napad finskih letal na Baltisk, kjer je glavno sovjetsko oporišče za letala, je prišel docela Iznenada. Več hangarjev z letali, ki so bila pripravljena na polet, je popolnoma zgorelo. Finske bombe so naj-nrei zadele municljsko sk^diSče, ki ni bilo zavarovano. Nastale so hude eksplozije ki so onemog^ale vsako reševalno akcijo Ogenj se je hitro razširil na hangarje Nad 40 ruFk'h bombnikov je bilo popolnoma uničenih. V zvezi s tem je bil poveljnik tega oporišča pozvan v Moskvo na odgovor Ker se doslfj ni vrnil, se zatrjuje, da je bil ustreljen skupno z obema svojima pomo*r "koma.
D slina smrt!
Helsinki, 2. febr. s. (Reuter ) Posebni poročevalec angleške radijske družbe je poseti! ozemlje pri Kiantajarviju, kjer so Finci ob novem letu porazili 163 in 44. sovjetsko divizijo. Bojišče, kjer je bila uničena 44. divizija, Imenujejo sedaj »Dolino smi-ti«. Poročevalec pravi, da napravlja -še sedaj, po več kakor enem mescu, naravnost strašen vtis še vedno leži na cesti v daljavi 6 km na stotine trupel zmrznjenih sovjetskih vojak ->v, na stotine avtomobilov in ogromne množine drugega vojnega materiala Ves uporabni vojni material so Finci že odpeljali predvsem topove ln nad 5000 pušk. Poročevalec pravi, da je moral biti ta po^az najstrašnejši od poraza Napoleonove vojske na pohodu v Rusijo dalje.
Šve&ska kupila v Ameriki 150 letal za Finsko
Warh>ngton, 2. februarja AA. (Reuter) Švedska vlada je končala pogajanja za na kup 150 vojnih letal v Ameriki »Newyork Times« poroča, da so ta letala v resnici določena za Finsko. Ameriške tovarne bodo poslale ta letala v najkrajšem času.
»Jutro« dalje intriglra
Neka] ugot«» vitev na . Slovencev" članek pod gornjim
naslovom
Pred nekaj dnevi je list dr. Mačka ugotovil, da se gospoda okrog »Siovenca«, odkar je bila spleta vidovdanska ustava, prav za prav ni nikdar resno zavzela za samoupravo in avtonomijo. Mi smo to ugotovitev v polemiki s »Slovencem« podprli z zgodovinskimi dokazi, ki potrjujejo stare resnico, da so gospoda iz Kopitarjeve ulice bila za avtonomijo vedno takrat, kadar niso bila na vladi. In še to le v besedah. Kadar pa je ta gospoda sedela-na toplem, je bila pravi steber centralizma in desna roka beograjske čaršije. V prvih letih Jugoslavije so bili celo za bris?.nje slovenskega jezika in slovenske kulture, kakor je to njihov oficielni govornik svečano proglašal v svoji izjavi v debati o ustanovitvi ljubljanske univerze leta 1919. Kako daleč je privozil Stojadinovičev centralizem, je še v živem spominu. Rekordno število 140 centralnih fondov govori v tem pogledu za cele knjige ..,
»Slovencu« je zaradi naših ugotovitev za nekaj dni zaprlo sapo. Včeraj pa se je le opogumil, toda namesto da bi prišel s protidokazi, pada v novo pogreško. Predstavlja nas namreč kot tako rekoč najmočnejšo politično silo v državi. Pravi, da v Beogradu držimo centralizen pokoncu in da preprečujemo zmago slovenskega dela JRZ (kaže, da nas tudi dolži, da smo nahujskali g. dr. Kulenoviča), istočasno pa baje dajemo v Zagrebu dr. Mačku potuho, da naj vztraja pri svojih zahtevah! Ce torej veliki načrti Kopitarjeve ulice ne bodo jutri še izvedeni, kdo drug bo kriv kakor »Kramerjeva politična klika«!
Mi imamo o naših naprednih in nacionalnih silah skromnejše mišljenje in si ne do-miš^amo, da bi njihov vpliv na vodstvo JRZ, v kater?ga rokah je beog ajska situacija, bil res tako — dalekosežen, kakor zatrjuje »Slovenec«. Tudi se ne čutimo poklicane, biti svetovalci dr. Mačku. Da potrebujejo Hrvati slovenske eksperte in učitelje za vodstvo svoje politike in za izgraditev banovine Hrvatske, to mišljenje zastopa pri nas edino le gospoda iz Kopitarjeve ulice, katere ugledni tovarii g. Skr-
beč je tako nesebično pripravljen posoditi
Hrvatom novega voditelja!
Napredna in nacionalna ideja Ima med aašim narodom globoke korenine in njena moč, njen ugled in pravilnost njenega gledanja na naš narodni problem ji daje vse močnejšo veljavo. Mi smo »Slovencu« hvaležni, da to priznava. Toda moti se, če misli, da napredni vpliv v našem narodu raste z demagoško agitacijo in hujskanjem. Na tem terenu so naši gospodje so-besedniki izven vsake konkurence. Da tega mi res ne znamo, nam je morda mnogokrat škodovalo, ali nas vendar navdaja s ponosom. O punktacijah smo že ponovno poskušali otvoriti razpravo, že zaradi zgodovinske resnice. »Slovenec« jo je dosledno odklanjal. Kar se pa trditve tiče, da je v času režima JNS bil »Slovenec« plenjen, če je le zapisal besedo »slovenski narod«, moramo reči, da se nam to tembolj čudno zdi, ker ves čas, odkar Jugoslavija obstoji, iz našega kroga izdajamo list, ki nosi naslov »Slovenski narod«, a se ne spominjamo. da bi nam bil to kdo zameril. Vendar ne izključujemo, da se je morda »Slovencu« zgodila zaplemba zaradi tega, ker je pisal o slovenskem narodu. Vsekakor je moralo to biti po letu 1931., ker od 1929 do 1931. »Slovenec« tega imena nikdar ni napisal, niti natisnil...
Take konstatacije se zdijo »Slovencu« »nemoralne«. Toda mi imamo o morali druge pojme in bi se ob priliki o tem radi s »Slovencem« dobro pomenili. Kar se pa naše bojazljivosti tiče, naj se gojpodje med seboj pomenijo, kdo se bolj boji: oni ali mi. Ml se svoje politične preteklosti nimamo v ničemer sramovati, ne lz časov pod Avstrijo, ne iz časov pod Jugoslavijo Nikdar ničesar nismo hoteli ln tudi ne nameravamo utajiti. Ne bojimo se nit. »Slovenčevih« groženj, da bo obračuna' »z ljudmi na važnih upravnih mestih«, V so baje bili aktivni pomagači »valpetskeg-režima v Sloveniji«. S takimi ljudmi in tu'' s premnogimi, ki niso »na važnih upravnih mestih«, so gospodje že tako temeljito opravili, da nedostaja objekta xa njihove grožnje.
Jutrišnje nedeljsko „JUTRO" ho imelo tudi zabavno /ustno prilo&% na katero ie danes opozarjamo naročnike in citateije
Zamenjane vloge
Nemčije In Huslje
Zanimiva sodba angleškega publicista — Rumuniji ne grazi več nevarnost od Moskve, ki je prepustila svobodne roke Berlinu
London, 2. febr. s. Znani angleški publicist Wickham Steed se je v svojem rednem tedenskem pregledu mednarodnega političnega položaja, ki ga daje v angleškem radiu, danes dotaknil tudi balkanske konference v Beogradu in v zvezi s iem zlasti položaja Rumunlje. Poudaril je, da je sedanjo vojno mogoče imenovati pe-trolejsko vojno vojno in je zaradi tega položaj Rumunije posebno važen. Rumunija se trudi, da izpolnjuje tako nemške zahteve, kakor tudi obveznosti iz trgovinskih pogodb z Anglijo in Francijo. Ni pa mogoče predvidevati, kaj bi se zgodilo, če bi smatrala Nemčija za potrebno, da Jo napade. Nemčija pač tudi riskira, če to stori, da se ponovijo dogodki iz 1. 1916/17, ko je Nemčija po zasedbi Rumunije našla petrolejske vrelce razstreljene in za daljšo dobo neporabne. Vsekakor je sedaj pozornost svetovne javnosti obrnjena na Rumunijo in jugovzhodno Evropo. Nemčija sedaj ne more dobivati niti petroleja iz sovjetske Rusije, ker ga ta sama potrebuje zaradi vojne na Finskem. Sovjetska intervencija proti Rumuniji pa se tudi zdi manj verjetna zaradi finske kampanje. Sploh kaže, da je sedaj sovjetska Rusija zaradi vojne na Finskem odvisaa od nemške pomoči, medtem ko je bila prej Nemčija odvisna od sovjetske Rusije. Sedaj bo morda morala dati sovjetska Rusija Nemčiji v Rumuniji proste roke.
BuKareSta, 2. febr. z. Kljub zagotovilu, da je dosežen sporazumi med Sovjet-
sko Rusijo in Nem č'jo glede železniške proge, ki predstavlja direktno zveao Nemčije z Rumunijo preko Galicije, do-sedaj po tej progi ni šel še niti en transport rumiui&kega petroleja. Rumuni so poslali po tej progi doslej le nekaj vagonov oljnih semen in nekaj žita. Nemški agenti poskušajo sedaj pokupiti v Rumuniji vse razpoložljivo blago, vendar pa so postavili rumunski izvozn ki tako visoke cene, da doslej še ni prišlo do nobenih kupčijskih zaključkov.
Vremenske muhe v Basni
Banjaluka, 2. februarja, o. Včeraj popoldne je bilo po vsej vrbaski banovini strahovito neurje. Med bliskom in. gromom, je lilo kakor iz škafa. Zaradi 1 edemomrz-lega dežja je nastala huda poledica, tako da je bil onemogočen ves promet. Danes je bil krasen dan in temperatura se je naglo dvignila, tako da se je pričel tajati sneg. Ljudje so zelo v skrbeh, ker se boje, da bo naglo tajanje snega povzročilo katastrofalne poplave.
Sarajevo 2. .februarja o. V vsej srednji Bosni je nastalo danes izredno toplo južno vreme. Sneg naglo kopni tn vode naraščajo. Ce bo tako vreme trajalo več dni, bo prišlo do hudih poplav.
Zadnji start naših hokejistov
Deset golov od Madžarov
Drugo hokejsko tekmo v Ga-Pa so naii izgubili proti Madžarski z o : 10 (o : 5)
GA-PA, 2. februarja.
(IZVIRNO)
Danes popoldne ob 15.30 je naša hokejska reprezentanca nastopila v okviru mednarodnega hokejskega turnirja še v drugi tekmi, in sicer proti Madžarom.
Moštvo Jugoslavije je danes zaigralo slabše kakor prvi dan in ni moglo vzdržati tako odprte igre proti Madžarom kakor proti včerajšnjemu mnogo močnejšemu nasprotniku. Vsem se je poznalo, da so morali obe igri vzdržati eni in isti igralci, vseh skupaj samo sedem, in ni čudno če so bili v današnji igri proti koncu že skoraj izčrpani. Značilno je, da je za obe reprezentančni tekmi izmed Hrvatov prišel v poštev edino Stipetič. medtem ko ostalih treh tehnični vodja Vodišek ni mogel uporabiti. Kakor včeraj se je treba tudi
danes zahvaliti samo odlični igri obeh bianilcev in pa ponovnemu uspešnemu posredovanju vratarja Riharja, da rezultat ni bil še večji. Kljub utrujenosti pe so se Jugosloveni borili zelo pogumno in do skrajnosti požrtvovalno ter so zapustili tukaj tudi danes najlepši vtis.
Današnjo igro so absolvirali v naslednji postavi: Rihar, Žitnik, Kačič, Gregorčič, Pavletič, Stipetič (Belak, Go-gala, Potzl), rezerva Lammer.
Olimpijski zimski stadion je bil tudi danes krasno obiskan in je bilo v njem že na tej tekmi 8.000 gledalcev.
Jugoslovensko moštvo, ki je po teh dveh porazih v svoji skupini z Nemčijo in Madžarsko zasedlo zadnje mesto, je s tem zaključilo svoje nastope v tem turnirju. Ekipa bo še do nedelje ostala v Garmischu, od tod pa potuje na Dunaj. kjer bo 7. t. m. odigrala mednarodno tekmo z reprezentanco Dunaja.
Prvi start na snegu v Ca Pa
Naša sta&ta četrta
Včeraj so startali v Nemčiji tudi naši smučarji, ki so tu^rali boljša mesta preliti Nemcem in Čehom
Ga Pa, 2 februarja.
Mednarodni zimsko-&portni teden je z ianašnjim dnevom dobil še novo privlačnost, in sicer dobro zasedene smučarske tekme z mednarodno udeležbo. Kakor v hokeju na ledu sodelujejo tudi v smučarskih konkurencah Cehi. Slovaki in Jugosloveni, razen tega pa so šli v današnji štafeti na start tudi Bolgari.
Kot prva konkurenca je bil danes dopol-ne ob 9. s startom in ciljem v olimpi jskem stadionu na sporedu stafetni tek na 4X10 km dolgi progi v dveh velikih zankah, ki se obe stekata v stadionu, tako da publika lahko bolj sledi poteku tekmovanja. Snežne razmere so bile prav dobre, organizacija pa. kakor vselej v tem olimpijskem centru Nemčije, odlična.
Nemci sami so poslali v to borbo tri zelo močne štafete, med katerimi so najmočnejšo sestavljali odlični in mednarodno prizna ni tekači Leupold, Baur, Demetz in Gustl Berauer. V tej četvorid. v kateri so vsi videli zmagovalce, pa je že prvega tekača Leupolda doletela smola, da je zlomil smučko in do prve predaje zaostal na tretjem mestu. Baur. ki je tekel kot drugi, zamu-
' de ni mogel nadoknaditi in šele Demetz, večkratni olimpijec in eden najmočnejših Srednjeevropcev, je potem prehitel svoje slabše rojake ter se s krasnim časom 38:49 (za 10 km) spravil v vodstvo. Tudi zadnji tekač Berauer, znani sudetski Nemec, ni mnogo zaostajal za njim in tako je prva štafeta Nemčije nekaj pred poldnevom s precejšnjim naskokom pred ostalimi prva rezala cilj. Se večjo smolo kakor Leupold je imel eden izmed članov druge štafete, ki se je sploh izgubil, tako da so morali štafeto diskvalificirati. Odlično mesto pa si je zasigurala tretja postava Nemčije, ki je zasedla častno drugo mesto. V ogorčeni borbi z njo so se zato morali Cehi in Jugosloveni z neznatno medsebojno razliko zadovoljiti s tretjim in četrtim mestom.
Podrobni rezultati so bili naslednji:
1. Nemčija L (Leupold. Baur, Demetz in Berauer) 2:41:25, 2. Nemčija III. 2:48:30. 3. Protektorat I. 2:50:44. 4. Jugoslavija (Zemva Smolej, Petrič, Knific) 2:51:31, 5. Protektorat II. 6. Slovaška, 7. Bolgarija.
Tekme se bodo nadaljevale jutri dopoldne s smukom s Kreuzecka za moške in ženske.
Skakalne tekme v Liscah pri Celju
Prvak MZSP je postal član SPD Iz Maribora Josip čop, prvenstvo Celja pa je osvojil član SmK Ljubljane Zoran Zalokar. — 30 tekmovalcev, 1000 gledalcev
Celje, 2. februarja Popoldne je bila na smuški skakalnici v I.iscah pri Celju v izvedbi Smučarskega kluba Celje skakalna tekma za prvenstvo mariborske zimsko-sportne podzveze in za prvenstvo Celja. Startalo je 30 tekmovalcev, in sicer člani SmK Ljubljane, Ilirije, JASA iz Ljubljane, Bratstva z Jesenic, SPD ISSK Maribora, Maratona in Rapida iz Maribora, SPD iz Celja SK Celja, Olimpa in SmK Celje ter gost iz Innsbrucka.
Tehnično vodstvo je imel Ervin Gračner iz Celja, sodniki pa so bili Golubovič iz Ptuja, Purkeljc iz Maribora ter Filač iz Celja. Navzočen je bil tudi predsednik mari-'>orske podzveze Zorzut. Ker je zapadlo v zadnjih dneh nekaj no-ega snega, je bila snežna podlaga na skakalnici dokaj mehka, kar je neugodno vplivalo na dolžino skokov. Kljub temu so bili Joseieni prav lepi rezultati. Tekmam je prisostvovalo okoli tisoč gledalcev. Rezultati so bili naslednji: Prvenstvo MZSP t JL Josip Cor (SPD
Maribor) 105.4, (26 in 27 m prvak MZSP).
2. Ernest Marguč (ISSK Maribor) 104.3 (27.3 in 24.3 m), 3. Fedor Gradišnik (SPD Celje) 103.2 (27 in 38 m), 4. Kurt Welle (ISSK Maribor) 100 (26 in 22.3 m), 5. Ana-tol Goričan (SPD Celje) 96.9 (25 in 23 m).
Prvenstvo Celja: 1. Zoran Zalokar (SmK Ljubljana) 112.2 (prvak Celja), 2. Branko Božič (SmK Ljubljana) 111.4, 3. Tone Ra-zinger (Bratstvo) 111.2, 4. Ivo Javornik (SmK Ljubljana) 107.9, 5. Vinko Kavalar (Ilirija) 105.4, 6. Fran Cop (SPD Maribor) 105.4, 7. Ernest Marguč (ISSK Maribor) 104.3, 8. Leopold Gregorič (Ilirija) 103.9. 9. Fedor Gradišnik (SPD Celie) 103.2, 10. Kurt Welle (ISSK Maribor) 100.
Najdaljši skok dneva je dosegel v konkurenci Tone Razinger z Jesenic in sicer 33.5 m brez padca, izven konkurence pa Emerik Pepeunig (Sportklub Innsbruck) 34.3 m brez padca.
Po tekmi je bila v restavraciji pri Pe-tričku v Liscah razglasitev rezultatov ter razdelitev daril in diglom. ____
^aši kraji in ljudje
Proslava 125 letnice rojstva Lermontova
Ruska matica v Ljubljani je zbrala k proslavi številne
častilce ruske kulture
Kljub razposajenemu predpustnemu raz-potoženju je bila proslava 1251etmce rojstva velikega ruskega romantika pesnika Mihaila Jurjeviča Lermontova v ponedeljek 29. jan. zvečer deležna nabito polne dvorane Francoskega instituta v Narodnem domu. Na proslavo je sklicala častilce ruske kulture tukajšnja Ruska matica. Njen predsednik univ. prof. g dr. Evgen Spektorski je pozdravil številno občinstvo, nato pa podal neminljivo filozofsko bistvo poezije Lermontova. ki v svojem visokem metafizičnem in neumrjočem poletu kljubuje časovnim literarnim doktrinam in razpredelnicam
Naslednji in obenem glavni slavnostni govornik prof. g. dr. Nikolaj Preobražen-ski. je zatem v temperamentnih izvajanjih orisal življenjsko podobo in osebni človeški lik velikega romantika, čigar nacional-no-pravoslavna izpoved vzlic- dokaj razširjenemu pogrešnemu nazoru nima ničesai skupnega z bvromstično protestno miselnostjo, temveč razodeva na višku osebne izpovedi značilno rusko in splošno slovansko krotko vdanost usodi: zgodi se tvoja volja' V uvodu navedeni značilni odlomek iz največjega dela sodobne ruske književnosti Buninove filozofske poeme »Življenje Arsenjeva« je nazorno predočil Lermontova subtilno povezanost z razvojnimi smotri sedanje ruske duhovne kulture. V naši dobi razkroja klasične literarne oblike se zavedamo pomena nekdanje celotne enote kakor iz podzemeljskih tal bru-hriofe čustvene izpovedi. Kot senilen ob-novitelj ruskega pesniškega izraza je postal Lermontov predhodnik in utemeljitelj Nokrasova in poznejše (n pr Bunin) simbolistične poezije Sijalog proza Lermontova je oblikovala izhodišče klasično-naci-
onalnega realizma Tolstoja v »Kavkaških povestih« in »Vojni in miru« ter Dostojevskega prva obuobja kot glasnika ponižanih in razžaljenih. Nacionalna^ Rusija ostane v neomajnem pričakovanju svoje bodočnosti dosiedno zvesta Lermontova po-| noti emu borbenemu, nikoli ne klonečemu i geslu »če si pregnan z domače grude, bo-; di ponosen na izgon kot na svojo svobodo«.
Po teh tehtnih in prav živahno podanih besedah glavnega predavatelja g. dr. Pre-ot-iaženskega, ki so v blago zveneči ruščini zapustile navzočnim nepozabno sliko slavljenčevega neumrjočega človeškega in pesniškega obraza, so sledile izvirne recitacije gojencev ruskega tečaja pri Ruski matici. Poleg ruskih udeležencev Je poudariti posrečen nastop slovenskih recita-torjev, ki so deklamirali »Dumo«, »Domovino, »Sam po cesti šetam se...« (ki jo je poslovenil J Mencinger). Gdč. cand. med. Zlatica Hribarjeva, hčerka slovanskega borca ministra g. Ivana Hribarja, je v toplo občutenih besedah z mladeniškim zanosom podala Lermontova pesem »Prenot, Napoleonovih zemskih ostankov s Sv. Helene v pariški Dom invalidov«, s čimer st je oddolžila gostoljubnosti Francoskega instituta ki ga krasi poleg slike Viteškega kralja Zedinitelja portret sedanjega francoskega orezidenta Lebruna. Obžalovati je, da je pomanjkanje klavirja onemogočilo izvajanje številnih krasnih romanc na Lermontova besedilo, ki bi nedvomno dvignile umetnostno učinkovitost zelo uspele spominske prireditve. Čeprav se oficielno ni nobirala vstopnina, se je nabralo nekih 350 din prostovoljnih prispevkov v korist zaslužne Ruske matice, ki očituje živahno delavnost med nami.	Bi-ba.
Cft^v^m® »D|ježje«?a carstva« Zagreba
Gledališče nabito, občinstvo močno zadovoljno
Ljubljana. 2. februarja
Danes med pol enajsto in trinajsto uro je gostoval v opernem gledališču mladinski ansamb! »Dječje carstvo« iz Zagreba. Nastop hrvatske mladine je zbudil hvale vredno zanimanje in gledališče je bilo razprodano. Parter in lože so napolnile stotine otrok k so meri dokaj dolgo predstavo z napeto pozornostjo zasledovali odrske podvige svo jih hrvatskih tovarišic in tovarišev Tudi odraslo občmst^o se je izborno zabavalo.
Maden Širola je priredil za Schubertovo muziko besedilo mladinske igre, ki se nekoliko naslanja na znano opereto »Pri treh mladenkah«, po kateri ie igra dobila ime. F. ografska opereta o Schubertu, prežeta s sentimentalnim duhom dunajskega biderma-jeria. je v Sirolovi predelavi v mladinsko igro poprijela značaj pravljice. Fna izmed treh m'adenk je trmasto in ošabno dekle, ki se zaradi tega znajde v oblasti zelenega vc-likana »Nočera«. Ta domislek je omogoči1 avtorju, da je prenesel sladko, a ne osladno Schubertovo glasbo v pravljični svet in zaključil igro na dvoru dobre kraljice. ki stremi po ljubezn< in pravičnosti. Skozi igro se prepleta ideja človečnosti, ki zmaguje nad predsodki in premaguje siromaštvo.
Širolova igra je polna otroTce naivnosti in toplote. Morda je nekoliko preveč razvlečena. vendar pa ima vse polno učinkovi-
— Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoložen jem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s sa-linskim sredstvom za odprtje.
Ogl. reg. S. br. 30474-32.
tih mest, ki ogrejejo mlade poslušalce. Ljubezniva Schubertova glasba se lepo prilega tudi tej snovi
Zagrebški m!adin«ki ansambl »Dječje carstvo« združuje nekatere odrasle sodelavce in mladino raznih stopenj od najmlajših tja do mladostnikov. Igro, ki je dosegla velik uspeh že v Zagrebu, je zrežiral Tito Strozzi. koreografske nastope je naštudira-La Mercedes Goritz Pavelič, zbore pa je naučil profesor Rajačič. Orkestralno spremljavo jc naštudiral in dirigiral Josip B. Sirola.
V	prvem dejanju je scena v glavnem ista kakor v opereti »Pri treh mladenkah«, pojavi se tudi sloveča hišnica, ki jo igra Mi-cika Žličar, namestu glasbenika Schuberta pa nastopi siromašni učitelj plesa Skoko-vič (Iv. Susovič) s svojo hčerko, ki jo je z očitnim igralskim talentom in plesnim čutom igrala mlada Darija Gasteiger Komični figuri sta debelušasti maršal (M. Ma-toševič) in odgojiteljica (Ljerka Majcen).
V	ostalem pa se pokažejo na odru kraljica, grofica, siromašne žene, vajenci, paži, vila, škrati, zajčki: množica sodelujočih, ki kažejo svoje sposobnosti v igranju, petju in plesu. Reči moramo, da so celo najmlajše sodelavke prijetno presenečale po sigurnem nastopu in igralski uvežbanosti. Pevske točke so bile večjidel na dostojni višini, posebno zanimivi pa so bili številni baletni nastopi, med katerimi so se zlasti odlikovale Sonja Kasti, Blankica Travinič, Ves na Ljubičič in Darija Gasteiger. Nekatere točke so se morale na zahtevo vzradoščene-ga občinstva ponoviti. Izmed solo nastopov ne smemo pozabiti mladega violinista Josipa Klimo, ki je pokazal presenetljivo sigurno roko.
Vsi nastopi in ves potek igre pričajo, da je umetniška vzgoja sodelavcev »Dječjega carstva« v odličnih rokah in da doseza nenavadno lepe uspehe Vsekako je »Dječje carstvo« zanimiv in hvale vreden pojav, ki je v čast Zagrebu Navdušeno ploskanje
mladine in odraslih v napolnjeni Ijubljai. ski operi je dalo hrvatskim gostom najlep še priznanje, ki ga moremo samo potrditi Med odmorom je goste pozdravil za s t op nik hrvatskega kulturnega društva »Napre dak« v Ljubljani Omeniti je. da so članic in člani »Dječjega carstva« z velikim uspe hom nastopili prejšnji večer na odličn uspelem elitnem hrvatskem plesu v kazin
Vesel večer
pred Svečnicc
(Sijajno uspel hrvatski elitni ples, raja nje planincev in valčkov večer v Štepanji vasi)
Ljubljana, 2. februarja
Letošnji Hrvatski elitni ples, ki ga jt priredilo hrvatsko kulturno društvo »Na piedak«, je uspel v vsakem pogledu. S tem uspehom so lahko med nami bivajoči Hrvati vsekakor zadovoljni ln bi človek želel, da bi si ga ogledali tisti (hvala bogu redki) nestrpni ljudje v bratskem Zagrebu ki smo jim »Kranjci« tolik trn v peta, da bi najrajši vse pognali preko Sotle ln Kolpe. Ljubljana se je tokrat odzvala v zavidljivem številu vabilu med nami bivajo-čih Hrvatov.
Kmalu po pol 21. url so se pričeli polniti prostori »Zvezde« z izbranim ljubljanskim občinstvom in pripadniki hrvatske kolonije v Ljubljani, katerim so se pridružili tudi odposlanci hrvatskih kolonij v Celju in Mariboru. Med številnimi udeleženci smo tokrat opazili tudi večje Ste vilo naših oficirjev. Vse je napeto pričakovalo nastopa »Dečjega carstva«, posebno dame. Točno po sporedu so nastopili nekaj minut po pol 22. mali Zagrebčani in Za-grebčanke ter na mah osvojili srca zbranih. Spored je bil nadvse pester. Videli smo Jih plesati narodna kola, sanjave valčke, pantomine, igrati na violini ln prepevati. Glavna atrakcija večera pa je bila Lelica šestakova, zavoljo katere same se je že splačalo priti na hrvatski ples. Morda se je spored malo preveč zavlekel in so bili mali Zagrebčani s svojimi nastopi prerado-darni. Toda zanesli so že takoj spočetka med občinstvo veselo razpoloženje, ki je rastlo pozneje do vesele razigranosti, ko se je pričel ples s slavnostno polonezo. Med damami v modemih toaletah se je vrtila tudi cela vrsta dam ln goepodičen v bogatih hrvatskih narodnih nošah, ki so bile prava pesem lepote ln finega okusa hrvatskih žena.
Na Taboru pa so se tokrat utaborili naši planinci in planinke pod okriljem Slovenskega planinskega društva. Medtem ko je bilo na hrvatskem plesu vse v večernih oblekah in narodnih nošah, so bih naši planinci na Taboru bolj po domače opravljeni. Vendar pa z gojzarji nismo nikogar videli. Veselje je bilo prav planinsko ln za nameček še malce smučarske hudomušnosti. »Planinsko rajanje« je trajalo pozno v jutro ln če bi bilo sredi leta, bi zadnji gostje lahko občudov ali sončni vzhod Izza Janč, kakor ga poleti na Triglavu, Stolu in Grin-tavcu.
Iz Tabora je kazalo napraviti §e dolg skok v štepanjo vas, ki je otvorila svojo pustno sezono z »Valčkovlm večerom« v Sokolskem domu. Naj Je snežilo kakor za stavo ln so bila pota do Sokolskega doma globoko zasnežena, Je bila dvorana vendar nabita, štepanjci so že od zdavnaj znani kot veseli fantje. Saj hodijo Ljubljančani že od pamtiveka v Stepanjo vas ob nedeljah popoldne na obiske. Včasih kot romarji k Božjemu grobu, včasih k sv. Štefanu pomolit za svoje (neuradne) šimlje in prame, posebno Trnovčani ln Krakov-čanl, včasih pa na cviček ln klobase h Kre-garju ln Brlclju. Valčkov večer je bil prijetna zabava ln se je pri njej zbrala vsa štepanjska napredna družina. Iz svoje vrste je seveda izbrala kraljico srčkov, gospodično Ivico.
Pravo pustovanje pa se prične v Štepanji vasi v ponedeljek proti večeru z otvoritvijo najstarejšega ljubljanskega okoliškega bala, plesa peric, pri očetu Kregarju. Nadaljuje se na pustni torek po starih spoštovanih pravilih pri stricu Briclju. Obakrat nastopi tudi slovita »br-
Planinski svet Eda Držaja
p-
j,:


• v »CA v	J
.........
lil
Edo Deržaj: Iz Walesa (akvarel)
Naša zemlja leži v alpskem svetu ln vselej, kadar želimo prikazati njene lepote, sc prvenstveno sklicujemo na krasote naših gora. Pričakovati bi bilo, da planinski značaj slovenske zemlje najde kaj več podobe v umetniškem delu naše kulture. Medtem ko v literaturi še srečujemo motiv, ki mu je izvor v mogočnosti gora, je v upodabljajoči umetnosti s te plati precej siroma-ščine. Za rajnkim Hodnikom ni nobenega, ki bi bil v toliki meri ves predan planinam. Pač, Maks Koželj iz Kamnika je izrazit slikar naših planin, na žalost pa njegovih slik ni na nobeni razstavi Njegove odlične podobe dobe kupce ie kar v Kamniku.
Seveda mora biti slikar, ki se ukvarja s planinskim slikanjem, predvsem turist. Tako slikarstvo zahteva tudi telesnega napora; zato ni čudno, da se naši slikarji tako poredko lotijo planinskega motiva. Iz kavarniške perspektive ni mogoče slikati planin.
Edo Deržaj, ki je pred leti prvič razstavil svoje planinske podobe, ima nedvomno po-
goje, da postane dober planinski slikar. Dodobra pozna vse naše planine in njih skrite lepote, v planinah je doživel vso veličino in grozno moč skalnatega sveta, oglušujoče bobnenje v prepadnih stenah, črne megle, čisto belino zasneženih grebenov in sveže zelenje strmih pobočij. Svet, ki se mu človek preda v svoji umetnosti, je treba najprej notranje doživeti, spoznati, razumeti; to ima Deržaj že za seboj. Kljub temu pa od njegove številne zbirke planinskih slik mnoge pogosto ne prepričujejo. Treba je upoštevati, da je za vsemi temi deli mnogo truda, da tudi izkušenemu planincu ni bilo vselej brez težav mogoče priti do motiva in ga tudi oblikovno dograditi do zadovoljujočega izraza na platnu. Poleg tega se posebno ob slabem vremenu v planinah slike tako hitro menjajo, so določena nastrojenja tako bežna, di je le s hitrim delom mogoče zajeti kaj ustreznega. Prav iz teh raz,ogov je razumljivo, da Der-žaju niso vse podobe najbolj uspele in bi brez škode za vso razstavo izvršil strožjo
izbiro, čeprav bi mu bilo težko zavreči de lo, ki ga je le 8 trudom dokončal.
Sodim, da bi Deržaj z večjim uspehom utegnil usmeriti svojo marljivost v kvalitetno plat, da bi se temeljiteje poglobil v prikaz naših planin Mnoge slike kažejo površnost, naglico, ki ni vselej na mestu Kakor da bi slikar sku:al čim prej pokrit' vse platno z barvo Za dobrega slikarja pa veljaj, da bodi slika v vsakem stadiju go tova. kar je razumeti tako. da naj slika učinkuje enotno tudi takrat, kadar ni do kraja dodelana. Tudi na začeti sliki naj bo sta vidna slikarjev namen in vsa moč, s katero je motiv zajel.
Tehnično kaže na mnogih slikah velik pogum in široko potezo čopiča Ne izgublja se v podrobnostih, temveč skuša zajeti predmet na široko, v velikem. Na ta način mu je med oljnatimi podobami posebno uspela »Pesem gora«; impresionistično, z mnogo zraka so z"jete: »Ljubnik«. pa tudi »Mrtva straža«, »Virnar«, »Seno« in še nekatere.
Zanimiva je zbirka risb iz Skoplja v svojem prikupnem ilustrativnem načinu; dobri so nekateri akvareli iz Južne Srbije (»Ob gornjem Vardarju«), odlični pa. nekateri akvareli iz Anglije in naših gora kakor so n. pr. »East End«, »Plima«. »Iz Wa11esa« »Zimski dan«. »Nedelja«, »V Mali PiSenci« in še drugi.
Tudi v grafiki kaže Deržaj nekatere dobre poteze in je pet ali šest ekslibrisov — lesorezov rezanih z mnogo smisla za črno-bele grafične učinke.
Na splošno se ta Deržajeva zanimiva razstava odlikuje z mnogimi deli, ki so dokaz slikarjeve delavnosti, lastnosti, ki je pogoj vsakega napredka. Ako se bo temeljito poglobil v podajanje sveta, ki mu je ves predan, se bo število njegovih del skrčilo, vendar v prid kakovosti. Dela utegnejo pridobiti na notranji vrednoti, na umetnukem izrazu, za čemer mora stremeti vsak slikar Upam, da bo Deržaj s svojo prihodnjo kolektivno razstavo napredoval tudi v tem pogledu, kar bo v korist vsej njegovi umetnosti in našemu planinskemu slikarstvu tudi	C. Skodlar
na«, ki Je znana Ljubljančanom največ le po sloviti Sublčevi sliki Gonjač »brne« ;1 Je že dal hlače pobarvati rdeče in je labavil za svojo beštijo tudi nov bič.
V BELEM CARSTVU
drevi ob 20. VELIKA MASKARADA SOKOLA LJUBLJA-NA-VIC
sredstvo za izčiščenje pri slabi prebavL 2 kom din 1.50; 12 kom. din 8.—; 60 kom. din 27.—
Reg. S. br. 31888/38
omače ¥C§ti
Hudičeve podobice
Kakor menda nikoli ne bo mogoče za-,eti nagiba k pijančevanju, tako bodo tuli vedno na svetu druščine, ki si bodo .viajšale čas z metanjem praznih kvart. Naj bi že bilo, kadar ostane to v sklenjeni družbi 2aiostno pa je, da nekateri ščejo svoje žrtve med ljudmi, ki morajo žrtvovati zadnje denarce. O takem značilnem dogodku nam poročajo iz Novega mesta:
Iz okoliške vasi Je prišel v mesto starejši dobrodušen kmetic, ki je nekje dvignil zadnje prihranke, da nakupi družini zimska oblačila. Tremražen, izčrpan od trpljenja za vsakdanji kruh, se je mož podal v gostilno, da se okrepča s toplo juho. Pri sosednji mizi so posedali mlajši ljudje, kvartali in — ker sami niso imeli kaj denarja — prežali na žrtve. Z vabami so spravili k igri in pijači tudi kmetiča. De-nai mu je pričel kar hitro kopneti. Na njegovo srečo se je znašel pri mizi domač trgovec, ki je kot poštenjak brž sprevidel, kaj se godi. 2e omamljenemu možu je vzel s pomočjo svojega prijatelja preostanek denarja in ga spravil, kmeta samega pa je odvede! k počitku. Nekdo, ki je imei dober nos, pa je kmetiča hitro spet našel na njegovem ležišču in ga znova spravil v gostilno. Seveda, še prej sta šla po odvzeti denar. Popivanje se je nadaljevalo do noči. Ko pa je kmetič izdal poslednji belič, je obsedel sam, samcat. Vse ga je tiho zapustilo. Kakor izgubljen se je jei mož obračati, iskal je prejšnjih ljubeznivo vsiljivih pijavk. Toda njegove mokre oči so zaman iskale prijateljev. Z drhtečimi prsti je globoko segel v svoje Žepe, zaman. Nikjer ni bilo nič več okroglega.
Obogaten edino z žalostnim spoznanjem Je kmetič ves zdvojen odšel v noč, proti domu. Pot ga je vodila skozi debel sneg, bila mu je dvakrat bo'j težavna kakor zjutraj in pa sila dolga je bila. Doma ga je v skrbeh pričakovala številna družina, ki ima ležišča brez toplih odej. ua sami slami. Lahko si predstavljate. kak?no je bilo svidenje, koliko razočaranja ob samem spogledu z ženo in otroki!
Dogodek ni osamljen. Ima pa vse značilnosti podlega izkoriščevanja neukih de-želanov. ki po nekaj čašah v svoji prostodušni zaupljivosti postanejo žrtve mestnih delomrznežev in zakotnih zajedalcev, živečih na lahkoten način. To sorto tipov je treba posebno razbrati in Jo tako temeljito prezračiti, da ne bo z njo okužen sloves
nobenega mesta na Slovenskem.
★
• Prešernova matineja v Zagrebu. Prosvetni odsek društva Narodni dom v Zagrebu priredi v nedeljo 18. t m. ob 11. dopoldne v Malem kazalištu v Zagrebu matinejo v spomin 901etnice smrti dr. Franceta Prešerna. Po uvodnih besedah predsednika vseučiliškega profesorja dr. Borisa Zar-nika bo predaval o Prešernu dr. Anton Slodnjak. Pesmi »Glosa« in »Slovo od mladosti« bo recitiral Hinko Nučič, »Gazele« in »Orgljarčka« gosna Vika Podgorska, oba skupa,1 pa »Novo pisarijo«. Marij Šimenc zapoje »Mornarja«, Olga Kocijanči-čeva pa »Nezakonsko mater«. Za zaključek nastopi zagrebški slovenski oktet s pesmima »Strunam« ln »Luna sije«.
3. f:Smr|a
PLES
Dom« Jugoslovanskih obrtnikov v KAZIM. — Maske dobrodošle.
*	Dubrovnik častj »v. Blata. Skoraj Istočasno kakor Kotorani praznujejo tudi Dubrovčani vsako leto svoje tradicionalne svečanosti Proslave v čast sv. Blažu se bodo pr če'e jutri v Dubrovniku In to ob 11 dopoldne z otvoritvijo razstave starih slik Dubrovnika. Ob 'pol 15. bo prečitana starinska molitev kakršno je pred 400 leti čital veliki adnrral dubrov-n ške republike. Svečanost bo trajala do nedelje zvečer, ko bo v hotelu »Imperial« elitni kostLmirani ples. V gledališču pa bo koncert dubrovniške filharmonije. Zagrebški ban dr. Subo-šič je poslal b všeinu narodnemu poslancu mesta Dubrovnika prof. Roku Mišetiču posebno pismo, v katerem sporoča da slavje sv. Blaža nI samo dubrovn šlka svečanost, marveč hrvatski splošni narodni praznik.
*	Pri Senju je zamrznila obala. Ko Je nedavno temperatura na Hrvatskem Pri-morju padla na 13 stopinj pod ničlo in je burja divjala z brzno 120 km na uro. je bilo senjsko pristanišče pokrito z debelo skorjo ledu. Znan je pregovor: »Čuvaj ae senjske bure (in cure!)« V letošnji zimi je bila burja tako ostra, da so mor-
ski valovi pljuskali do vrha svetilnika ln t so prekrili njega ln vso obalo z ledom. 1 Parohrod*. se v burji niso mogli približati Senju in tudi avtobusi zaradi žametov niso mogli vzdrževati zveze s Sušakom. Ker je zmanjkalo kuriva, so Senjani preživljali eno najhujših zim v zadnj-h desetletjih.
Maskarada
Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu
na pustni torek 6. II. 1940.
* Radijske oddaje va« prav gotovo zanimajo, saj vas najhitreje obveščajo o najaktuainej&h dogodkih doma in v tujini. če hočete, da vam bo vaš radijski sprejemnik nudil res pravi užitek, morate biti obveščeni o točnih programih posameznih postaj in o vsem, kar se tiče raaiofonije. »Naš val« vas najtočneje obvešča o vsem tem, poleg tega pa vam nudi tudi obilo zanimivega branja, številka za prihodnji teden prinaša poročilo o delovanju beograjskega radia v lanskem letu, rojstni horoskop za tiste, ki so rojeni v februarju, in sicer pod naslovom »Povedali vam bomo to in ono o vaši usodi«, zabaven podlistek »Zgodba iz povprečnega zakona«, »Zgodbo o ženi, ki je prodala svoje ubogo srce«, kotiček za humor, rubriko »Radio ln televizija« z najnovejšimi poročili o dogodkih na teh področjih, zanimivo rubriko »Od tu in tam« ln filmski pregled. V programskem delu najdete programe vseh važnejših evropskih postaj, izvleček najboljših oddaj za tekočI teden in posebno tabelo radijskih postaj na srednjih in dolgih valovih. Zahtevajte še danes na ogied brezplačno številko: »Nas val«, Ljubljana, Knafljeva 5. Mesečna naročnina stane samo 10 din. Radijske naročnike opozarjamo tudi na to, da bo začel »Naš val« v prihodnji številki objavljati nenavadno napeto reportažo Iljfa in Petrova »Enonadstropna Amerika«, ki na prav svojstven način podaja ameriško življenje. Reportaža bo ob-segala okoli 40 nadaljevanj in bo vsake« mu bralcu podala resnično podobo Amerv ke z vsemi njenimi prednostmi in slabost« mi.
šaljivi predmeti
NOVOSTI L 1940.
v veliki izbiri v drogeri ji K A N C, Ljubljana, židovska L Novi Ilustrirani cenik dobite brezplačno.
• Na Braču je umrla milijonarka, težka
200 kg. v Povilju na Braču je v s: edo nagle smrti umrla 60!etna Marjeta Zlatar-jeva. Pred 36 leti je slovela kot najlepše dekle na Braču. Imela je polno snubcev, toda po želji staršev se je poročila z Antonom Zlatarjem, ki je živel v Kaliforniji in si je bil nabral že lepo premoženje. Vzela ga je, čeprav je bil od nje 25 let starejši. Otrok jima Bog ni dal in tako sta oba zakonca lahko živela v izobilju. Mož je posojal denar na okrog in dobival visoke obresti Ko je umrl, je ostala Maijeta bogata vdova. Toda imela Je smolo. Ko je bila v Splitu ni mogla v noben avtomobil in v noben avtobus. Ce pa se je peljala 3 kolesljem, so moral voziti počasi. Kajti tehtala je 200 kg. In še zdaj, ko je umrla, so bile težave z njenim obiljem: krsta z obsegom 3.60 m ni mogla biti položena v družinsko grobnico. Naposled so le nekako spravili krsto poševno v grobnico, da bo Marjeta počivala poleg svojega Antona. Dediči obeh pokojnikov, ki so bili doslej veliki siromaki, so zdaj čez noč postali bogati dediči. Hiša pokojne Marjete je zastražena oJ orožnikov, ki vršijo preiskave, če ni bilo zadnji čas. odkar je Marjeta bolehala, kaj pokradenega. V ostalem pa še ne vedo, kje je skrito premoženje, ki si ga je Ante Zlatar pridobil v Ameriki: ali je zazidano v stenah ali zakopano v zemlji? Ž napeto pozornostjo pričakuje ves Brač, kaj bo z zapuščino najdebelejše prebivalke.
Gg. rezervni oficirji!
Vse kar potrebujete za vašo uniformo — dobite najceneje prt tvrdki A. KASSIG, Miklošičeva c. 17, blizu glav. kolodvora.
Oliver Hardy BISTRE GLAVE
Stan Laurel
Vesela ln zabavna filmska komedija, pri kateri se boste od srca nasmejali
PREMIERA danes
ob 16., 19. in 21. uri KINO SLOGA, tel. 2730
I
Zabavna češka opereta (VESELA BI D A)
V gl. vlogah: Jarmila Kširova, Hana Vltova, A. Novotny.	Predstave ob 16., 19. ln 21. uri
VESELI BOHEMI
KINO UNION, 22-21
I
Pod visokim pokroviteljstvom ministra vojske in mornarice arm. generala Milana
DJ. Nediča
L ŠPORTNI PLES SK MARSA
Delavska zbornica
3. februarja 1940
Začetek ob 20. url
Da.ies
Pustna sobota
3. februar 1940
Pomladno veselje največja in najsjajnejša ITI 3 Š k 3 f 3 d 3
v največji in najlepši ljubljanski dvorani Sokolskega doma na Taboru	Vstopnina din 10.— ;
Prvovrstna jedila in pijače po zelo nizkih cenah.	Danes zvečer ob 20. uri na svidenje na Taboru! I
Sijajna dekoracija!	DsstO jne maske VSe na Tabor ! Veliki »Jazz-orkester« Grafike

ERROL F L Y N N
največjem barvan em filmu KINO MATICA — Tel. 21-24. Predstave ob 16., 19. in 21. url
In nastalo je novo carstvo
*	Smrt ugledne kamniške hotelirke. V
K?~ niku je preminila včeraj v starosti 77 let -gledna in priljubljena hotelirka ga. Franja Kendova, rojena Levičnikova. "->o-greb rajnke bo v nedeljo ob 16. E ji ohranjen blag spomin, njenim žalujočim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje!
*	Nevaren strel divjega lovca. Trije kmečki fantje iz Motvarjevcev v Prekmur-ju so šli na lov v obmejni gozd. Bili so to Adolf Janko, Štefan Lenarčič in Ludvik Geci. že po prvih strelih sta padli dve srni, prihitel pa je tudi lovski čuvaj Štefan Perša in presenetil divje lovce. Prva dva sta pusti!a plen in pobegnila, Geci pa se je postavil čuvaju po robu in ustrelil nani ter ga ranil v obraz in v roko. Za svoje nepremišljeno dejanje je bil obsojen na 1 leto in 5 dni robije, Lenarčič in Janko na le na teden dni zapora.
» Friedrichov proces v Murski Soboti, o katerem smo že podrobneje poročali, je zahteval ogromno dela v preiskavi, ki je bila poverjena sodniku dr. Odonu Plan nžku. Zaslišanih je bilo 350 prič, obdelanih nad 600 spisov za vsa leta nazaj in pregledan;h okrog 2000 denarnih postavk. Friedrich je bil obtožen zaradi utaje po § 319 kaz. z?k in pa zaradi več prestopkov. Za utajo je dobil 9 let ječe, za vsak prestrpek pa po 2 leti. Sodišče je potem zaokrožilo vse na skupno kazen 12 let ječe Obtoženec je vložil priziv in revizijo.
♦ Lažna občinska štampiljka. Ernest Lu-tar je hotel kupiti mlinske stroje v Maidi-čevi veletrgovini v Celju. Ker ni imel dovolj gotovine, si je pomagal z zvijačo. Doma je imel štampiljko bivše občine Krp-livnik. ki je zdaj vključena v sosednjo veliko občino. Napravil je potrdilo, s kater'm se je občina Krplivnik obvezala, da bo Majdičevi tvrdki plačala cestno kupnino 18.000 din v mesečnih obrokih. Seveda je podpisal tudi župana. Ko je zapadel prvi obrok in Lutar ni imel gotovine, je spet poiskal pečat bivše občine in prosil v imenu občine za odlog plačila. Prevara pa je prišla na dan in mali senat okrožnega sodišča v Murski Soboti je ob?odil Lutarja na štiri mesece strogega zapora in na plačilo 500 d'n povnrečnine.
Danes 3. II. vsi na VELIKI
SOKOLSKI PLES
v Dolenji Logatec
*	Lahkoverni Ijuf je ven«mer nasedajo ciganom. O tem skoraj vsak teden beremo nova poročila. Zdaj poročajo iz šibe-nika: Na osmih vozovih se je pr .peljala družina kakih 40 ciganov v občino Ro-gozn čo. Ciganke so se razteple po hi "ah ln napovedovale srečo, med tem pa so možje praznili omare. Nekemu Blažu 2v-koviču so odnesli 9.800 din. vsega skupaj pa so pobrali okrog 20.000 din gotovine in kar je bilo zlatnme in srebmine. V š beniku so si potem kupovali svilo in čižme iz laka. Za, nj;mi pa so bež b,-li orožniki, ki so vso egansko pajdašijo spiavili v zapore.
*	Odvraten zločin. V vasi Pojatni v Hrvatskem Zagorju je vaški starešna Ivan Andrak teroriziral svojo družino, zlasti kadar je bil pijan. Zadnji čas se je zagledal v neko Anko Lukivčevo. Grešna ljubezen ga je privedla do tega, da je s sekiro ub:l lastno ženo Marijo. Straho-v to jo je razmesaril. Ker jo je ubil izven hiše, so psi še bolj razmrcvarili po-koinico ,da je ostala le še krvava masa. Zločin je bil odkrit naslednje jutro in je zbudil ogromno ogorčenje. Ko so orožniki prijel' Andra in njegovo priležnioo, so ju morali varovati pred maščevanjem naroda.
*	Recept sleparskega oku|t»sta. V Sarajevu so ujeli nekega Ivana Martnovi-ča. ki se je po zgledu različnih pustolovskih okult stov in vedeževalcev izdajal za mistra Hansa in mistra Jeana. Ugotovili so, da je imel šest zaročenk v raznih mestih Jugoslavije. Na račun ljudske lahkovernosti je zaj^užil dnevno po 200 do 300 din Njegova posebnost je blo zdravilo proti ljubezni. Pripročal je 10 gramov odrekanja. 15 gramov dobre volje, 7 in tričetrt grama pozabljenja in .en in četrt grama domišljavosti. Vse to je bilo treba zimsšati z močno rajz.tap:no umetnosti. Za ta svoj recept je prejemaj lepe de-narce. Njegove zveze so segale skoraj v vsa mesta Jugoslavije. Beograjska policija je sporočila v Sarajevo, da je Martinovi dobro znan pustolovec, ki je v Beogradu že bil pred sodiščem zaradi tatvine bserov.
Postani in ostani član Vodnikove družbe'
m
Iz Ljubljane
u— Solnce in jug, da kaplja s streh.
Stari vremenski reki ne sodijo dobro o solnčnem vremenu na Svečnico. »Nesreča« je hotela, da je prav letos, ko imamo že toliko zimskih tegob za seboj, kanilo domala prej od strehe kakor od sveče. To pomeni, da se bo medved, ki pogleda zdaj iz brloga, kljub ščemečemu solncu vrnil k počitku, ker dobro ve. da mu bo še na-metlo debelega snega. Kakorkoli — Sveč-nica je bila šolnina, kakor najlepši pomladni dan. Naglo je začel kopneti sneg, curljalo je z vseh streh, po ulicah je marsikod spet zavladala brozga. Ta pa ni motila Ljubljančanov, da ne bi v polni meri izkoristili lepega dne. 2e brž po kosilu so hiteli v okolico. Smučarji in sankarji so kljub južnemu snegu znali izkoristiti solnčni praznik in je bilo pri Tivoliju, onkraj Rožnika pa na Golovcu in drugod po gričevju okrog Ljubljane živahno, kakor že dolgo ne. Ker pa je zvečer postalo spet hladno in utegne ponoči nastopati mraz, se je bati po ljubljanskih ulicah nevarne poledice. Priporočljivo je torej pešcem paziti pri hoji, hišnim lastnikom pa, da te dni prav pozorno posipljejo hodnike.
)i
vrst kolonjske vode, odlično parfu-miranih — toči v vsaki količini
in po nizkih cenah Parfumerija »VENUS«, Tyrševa 9
]
u— Poročila sta se sinoči ob 18. v frančiškanski cerkvi zasebni uradnik g. Slavko Hafner in gdč. Anica DimicOva, trafi-kantinja pri frančiškanski cerkvi. Bilo srečno!
u— XIV. redni koncert Ljubljanske filharmonije v petek 9. t. m. v Unionu bo nadaljeval izvajanje obilne slovanske glasbene literature. Čajkovski katerega stoletnico rojstva slavi leten ves kulturni svet. Smetana katerega glasba govori živ jezik o nezlomljivem narodnem duhu. Baranovič z živopisanimi folklornimi motivi iz Hrvatskega Zagorja in Bravničars folklorno Be-lokrajinsko rapsodijo predstavljajo vso razgibano skalo slovanskega stvariteljske-ga duha. Koncert pripravlja celoten orkester filharmonije (nad 70 godbenikov), tako da bo pod vodstvom gosta dirigenta g Baranoviča nudil popoln umetniški užitek. Vstopnice pri blagajni kina Uniona.
n— Nov grob. V splošni bolnišnici v Ljubljani je umrl bivši trgovec in posestnik g. Lucin Tomaž, star 88 let. Pogreb rajnkega bo v nedeljo ob 16. iz mrliške veže. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožalje!
u— Komisija za kupovanje konj pri 16. artiljerijskem polku v Ljubljani bo od danes dalje spet kupovala konje.
u— šahovski klub »Dvorski okraj« (prej »Lovšin«) priredi za svoje članstvo in prijatelje kluba na pustno soboto ob 20. svoj običajni družabni večer v svojih prostorih gostilna »Pri Jerici« (Prešernova 9). Vstopnine ni.
u— Mfškarada Sokola I. Tabor. Danes, na pustno soboto, priredijo Taborjani, zvesti svojo tradiciji, veliko maškarado pod Imenom »Pomladno veselje« v vseh prostorih ponosnega Sokolskega doma na Taboru. Biti navzoč na prireditvah Sokola I. pomeni vedno sigurnost za dobro zabavo cb izborni godbi ter dobri postrežbi s pijačo in jedačo po znano nizkih cenah. Tudi za to maškarado, ki je največja ta kratki predpust, so se mailjivi delavci na Taboru temeljito pripravili ter preskrbeli za sijajno dekoracijo v smislu devize »Pomladno veselje« in tako se boste v tej hudi zimi naenkrat znašli v bujni pomladi, ki jo za vas pripravi Sokol I. v svojih toplih prostorih na Taboru. Na mah boste pozabili na težave, težke čase in hudo zimo, kajti izborni »Jazz-orkester« G-afike bo s svojimi instrumenti pričai al tako lepe melodije, da se boste znašli med lepimi maskami in se zavrteli ter tako preživeli pustno soboto v najboljšem razpoloženju. — Paviljoni bodo založeni z izborni mi pijačami in jedačami, ki vam bodo na razpolago po znano nizkih cenah, seveda pa tudi pustnih dobrot ne bo manjkalo. Vstopnina je seveda tudi tokrat tako zvana »ljudska« 10 din zato danes vsi na Tabor, kjer boste preživeli najlepše ure sedanjih sicer težkih časov. Dostojne maske posebno vabljene. Zdravo!
u— Ponovno opozarjamo na izreden koncert, ki bo v ponedeljek zvečer v mali Fil-harmonični dvorani. Nastopila bo odlična italijanska violinistka ga. Lilija d'Aibore. Odigrala je že veliko koncertov v vseh kulturnih središčih Evrope, dobila najsijajnei-še kritike in Francozi jo prištevajo med najboljše violinistke sveta Na klavirju jo bo spremljal pianist Hubert Giesen. Gospa umetnica spada med reprezentativne italijanske umetnice in zato smo prepričani, da bo ponedeljkov koncert ume'n:ški užitek prve vrste. Vabimo. Vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice. (—)
u— »Bohemskj večer« pri Mikliču, pus' na zabava gledali: kih igralcev s piesom i zabavnim sporedom bo na pustni torek € t. m. Začetek ob 20.' Obleka poljubna. Pev 2i, plesalci, komiki nastopijo s petjem ir besedo. Odeon jazz. šlager »2ivio valček« Konferansje Daneš, točka zase. Odličnr vina. Lasten buffet. Solidna postrežba Vstopnice pri dnevni blagajni v operi. Ke ie pričakovati tudi letos navala, vljudno prosimo, da hi si oskrbeli mesta v prodaj v naprej. Mize so za štiri in šest oseb, ne kaj tudi za tri.
u— Vel ka magkarada višjega Sokola »V beletn carstvu« bo drevi ob 20. v razkošno okrašeni dvorani sokolskega doma Za letošnjo maškerado vlada veliko zanimanje, saj slov jo viške maškerade po svoji neprisiljeni zabavi. Vsem je še v živem spominu lanska jub lejna, ki je bila ena izmed najelitnejših v Ljubi jan . Tako bo tudi letošnja nudila vsem posetnikom obilo razvedrila, v obilno založenih buf-fetih. baru n canclngu bo na razpolago vse, kar s bo srce poželelo po na.in žjih cenah. Za ples bo skrbel odlični Pa! Hon-jazz. Kdor se bo hotel dostojno posloviti od letonj ga pred.pusta, naj pride drevi ob 20. na Vič. Ne bo mu žal. Tramvajska zveza zelo uigoina. Drevi vsi v sokolski com na Vič!
u— Dolgo leto — kratek pus*, pravijo očanci. Bo kar d.žalo. še štiri dni, pa ga bomo pokopali. Da pa ne bi bil kdo na zabavi letos prikrajšan, pohitite danes vsi v šižko v Sokolski dom, kjer bo zabave dovolj — za staro in mlado na veliki maška-radi. Tu bomo videli revijo in tekmo mask in si izvo ili njih kraljico. Za lačne in žejne bodo poskrbeli dobro obloženi paviljoni, za ples pa naš sokolski jazz. No, pa na svidenje drevi v šiški! (—)
u— Halo! Halo! Danes vsi k »šestici« na veselo pustno rajanje! Maske dobro došle! Priporočata se Anica in Albin Izlakar.
u— Dve hudi nesreči, v otroško bolnišnico so včeraj pripeljali dve leti starega kmečkega fanta Cirila Koširja iz Borovnice. Doma se je grel pri gašperčku pa je iskra iz ognja padla vanj, da je zgorel po vsem životu. V bolnišnici so ugotovili, da je malo upanja za njegovo življenje. Mestni reševalci so pripeljali na kirurški oddelek tudi mizarskega pomočnika Franceta Kastelca s Celovške ceste, ki je pomagal odmetavati sneg s strehe. Padel je s strehe v globočino in dobil nevarne notranje in zunanje poškodbe.
Iz MaribDra
NOCOJ VSI NA JUBILEJNO
»GALA REDUTO«
LS.SK. ,.Maribor"
Sokolski dom (Union) Predprodaja »PUTNIK«
a— Volitve obratnih zaupnikov. Po ne-
katerh mariborskih obratih so že bile volitve obratnih zaupn kov. Tako je dobila pri Jugotekstilu Splošna delavska zveza Jugoslavije pet zaupnikov .plava lista Narodne strokovne zveze enega zaupnika. Pri mar barski tekstilni je dobila Splošna delavska zveza št;ri zaupnke, bela lista (krščanski socialisti) dva zaupnika.
a— Maribor ln tujci. V preteklem mesecu je blo v Mariboru 1057 tujcev. Med temi je bilo največ Nemcev, 5n sicer 168. Cehov je bilo 30, Italijanov 15, ostali pripadajo raznim narodnostim.
a— Iz gledališke pisarne. D.evi »Othello« jutri v nedeljo popoldne »Prodana nevesta«, zvečer pa »Konto X«. Obe jutrišnji predstavi ob znižanih cenah
Iz Celja
DANES VSI NA MAŠKARADO
IV. CELJSKI KARNEVAL
CELJE	NARODNI DOM
Z Jesenic
fl— Sokol na Jesenicah ponovi šestič sijajno opereto »Vse za šalo« v nedeljo 4. t m. ob pol 15. Zabava in smeh za pustno nedeljo.
s— Zvočni kino Radio bo predvajal v soboto ln nedeljo ob 20. (v nedeljo tudi ob 15. uri) velefilm »Gospa milijonarka«. V glavnih vlogah Czepa in Retty. Med dodatki zvočni tednik Univerzum ln Popaj mornar. — Sledi »Velika iluzija«.
H
I
LIPSKI POMLADNI SEJEM 1940.
od — 8. marca
50% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah.
Vsa pojasnila dajejo:
ZVANT^NI BTRO LAJPCI-ŠKOG SAJMA BEOGRAD, Knez Mihajiova 33/L
in častni zastopniki
Ing. G. TttNNIES. Ljnbljana, Tyrševa 33 — Telefon 37-62.
JOSIP BEZJAR — Maribor. Gosposka ul. Ž5. Telefon 20-97.
Prijavite se pri zastopniku zaradi preskrbe brezplačnega vizuma najkasneje
do 13. februarja 1940.
Solj jta, 3. februarja.
Ljubljana. 7: Julrnjl pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki s plošč. — 12: Vesele plošče. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Plošče. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Pravljica o zlatem ključku in lutkovna igra »Strupena Klobasa«. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Radijski orkester. — 18.40: 2ena in tujski promet (gdč. Kržič Marija). — 19: Napovedi, poročila. — 19 20: Nacionalna ura. 19 40: Objave. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20 30: Večer za dobro voljo — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Beograd. 19.40: Narodne pesmi. — 20 30: Vojaška godba. — 21.50: Veliki orkester.
—	22.50: Ples. — Zagreb. 20: Petje in in-strum. koncert. — 21 20: Godalni kvartet.
—	Praga. 19.55: Pester spored. — 22 20: Lahka glasba. — Sofija. 19: Petje. — 20: Orkestralni koncert. — 20.45: Pesmi in plošče. — 21.20: Plošče. — Dunaj. 17.10: Komorna glasba. — 20.15: Koncert po željah. — 23: Lahka glasba. — 24 10: Orkester. — Berlin. 20.15: Kakor Dunaj. — 22.45: Zabene spored. — 24.10: Nočna oddaja. — Rim. 20.30: Mali orkester. — 21: Operni prenos.
Sosin
ASsra rradl pstrele-ja
Hu£i c£itlii petrolej!; msu fcai"tslsi
i
/ beograjskem »Vremenu« od 30. janu-ja je bilo cbjavljeno odprto pismo Gu-jva Golla. trgovca v Mariboru, na lov-jno na petrolejski kartel odnosno na rdki Standard in Shell. V tem pismu lotavija g. Goli. da v vsej slov ni ji pri-tanjkuje že tri mesece petroleja. N&še po-*želsko ljudstvo je moralo božične praz-ke prebiti brez luči. Trgovci, cbč ne. žup-šča, šole. kmetje, vsi se dnevno obračajo a veletrgovce in zahtevajo petrolej, ki ga a tvrdke ne morejo dobavljati. G. Goli ti di v tem pismu, da ie vsemu mu kriv petrolejski kartel iz nasledni:h .lzlogov: Rafineriji »Aquila« v Trs'u. ki 3 prej dobavljala petrolej, je karte! lani dstepil 5% delež svojega dob:čka samo za-o. da v Slovenijo ne prrdaja vfč petroleja, •incina in olja in da mu nihče ne more onkurirati Ker kartel nima zadorin h ci-tern. je železniška uprava prepoveda'a po-Ijati cisterne v Rumunijo. od keder bi tr-ovci lahko dobili petrolei Ko je žel^zn'ca •red kratkim znova dovolila da =meio tr-ovci del svojih cis'em podati v R"m<m'jo. a uprava državnih monopo^v od 22 d^-ombra lanskega leta naprej ni hitela več ^dajati uvoznih dovoljeni ?a oetr^lei, fcj. ia uvoz ni mogoč in bi trgovci i^gub li de-iar. Po prizadevanju kartel je is*ega dne '>šla naredba da se znria m n~p-lna taksa •a knrtel na 2 din pri k", za oria^ doma?° tvrdke pa samo za 0.25 d;n K-rtel «rd-\i nlačirie za kg petrolej 2 64 din manj državnih dajatev in tovornin kakor treovc'. Carine in osta1:h daiatpv pri uvozu m^io trgovci nbčati 126 04 d-n kartel t>a pla*a "mo 55 64 d;n za 100 k?: -ra te o-rrno do Maribora nlača trpovec 84 60 d'n. kartel na ~amo 65 10 d'n: ra monoT>o'sko	n'p?a
♦rjoveč 375 din kartel pa sama din za 100 ke Tako p'a"a tre«vec ra ks v«="ca 585.64 din. kartel na samo 32L54 din. Ker na je določena minima^a cena p°troVia. bi moral treovec prodajati netro^j, ki si
V	svojem odprtem pismu zatrhije g. Goli. da je kartel dosegel zn'?anje monopolne takse na naslednji način: Ker ni hotel vpf nrnfzvMatl	|P nnv9na v državi zmanjkalo. Ko je bil zaradi teea nozvan na odgovornost. Je z nanačno kal ktilacMo dokazal, da ima pri petroleju izgubo in da ne more konkurirati doma?im uvozn»knm. čenrav plačuje kakor zeoraj povedano, za tO din manj carine in to-vornine na 100 kg. Nadalje zatrjuje g. Goli. da je kartel v tel nepravilni kalkulaciji dokazal da ga stane petrolej za 1.75 din več kakor uvoznike in ie na tak način dosegel da se mu je znižala monopolna taksa. Sedaj računa država kartelu pri monopolni taksi za 175 din pri kg manj, kakor domačim uvoznikom.
Ker trgovci že od 6. septembra 1939 niso smeli več svojih cistern pošiljati v inozemstvo po petrolej, so ga morali že jeseni kupovati pri kartelu Ker torej trgovci kartelu niso mogli več konkurirati je kartel povišal svoje prodajne cene od 7 10 na 8 din in še višje Od 8 novembra 1939 kartel sploh ni več hotel dajati petroleja tr-goviem zavedajoč se. da je trgovcem sedaj vsak uvoz onemogočen. Maščuje se tu-
s
Prihodnji četrtek se uvede prodaja bencina na karte
»Jutro« je že v številki z dne 25. januar ja poročalo, da se bo najbrže š. februarja pričela prodaja bencinske mešanice na karte. Ta vest se sedaj potijuje. Po najnovejših beogiajskih inioimacijah bo režim beminskin kart 8. februarja stopil v veljavo istočasno v vsej državi, torej tudi v banovini Hrvatski. Priprave za prehod na novi režim štednje s tekočimi pogonskimi gorivi so že v glavnem zaključene. Izvršena je kategorizacija vozil na podlagi v decembru izvršenih prijav, in sicer po jakosti motorjev, kakor tudi po važnosti poslov, ki jih ima lastnik vozila. Za vsako kategorijo je določena količina bencina, ki jo bo lastnik vozila lahko kupi, pri kateri koli črpalki.
V	zvezi z uvedbo bencinskih kart pa je tudi važno, da se istočasno uUn ju dosedanje oiv.e^Hve glede pronifta z motornimi vo/ili, zlasti glede prepovedi vožnje od sobote popoldne do ponedeljka zjutraj in gkde p i povedi vožnje ponoči. Po 8. februarju bo lahko vsak lastnik motornega vozila upoiab jal svoje vozilo v vsakem času seveda pa bo moral sam štediti z oenci-om glede na omejeno količino bencina, ki ga bo lahko kupil na karto.
Kakor objavlja uprava državnih monopolov, so nakaznice za bencin že ra poslane na vsa sreska načelstva v državi in je dol čena tudi že količina bencinske mešanice za pesamezne kategorije motornih vozil. Ko bo tudi banovina Hrvatska končala delo v zvezi s temi bencinskimi kartami, bo takoj objavljen odlok trgovinskega in finančnega ministra o količini bencina, ki bo dovoljena za posamezne vrste motornih vozil.
vesti
= Likvidacija Slovenske ban«e. Sredi lanskega leta je banska uprava dravske banovine izdala odločbo, da se Slovenska banka d. d. v Ljubljani razpusti in njena imovina likvidira. Ta odredba je bila izdana na osnovi predloga sodnih izvedencev v kazenski zadevi zoper Miroslava Jan-koleta. Izvedenca sta ugotovila, da je Slovenska banka izgubila ž^ leta 1927 vso svojo delniško glavnico in je od tedaj prezadclžitev še rasla, tako da upniki najbrže ne bodo mogli priti niti do delnega kritja svojih terjatev, ker banka nima več aktiv razen nekaj manjših dvomljivih terjatev. Banska uprava je odredila razpust in likvidacijo na osnovi čl. 242 trgovinskega zakonika. Proti tej odločbi je Miro Jankole kot predsednik upravnega odbora in poslovodja Slovenske banke predložil pritožbo na trgovinsko ministrstvo, ki pa je sedaj pritožbo zavrnilo in je odločba banske uprave postala pravomočna.
r= Ko"matl promet po davčnem zakonu in plačane trošarine. Na vprašanje, ali se v kosmati promet (po katerem se določa obveznost za uvedbo poslovnih knjig po členu 53 a zakona o neposrednih davkih, odnosno služi kot podlaga za odmero minimalnega davka na pridobnlno in družbenega davka), vračunava tudi plačana držav na in samoupravna trošarina, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal sa-
di nad prejšnj;mi odjemalci trgovcev in jim ncce dajati b'aga. češ da ga tudi preje niso kupovali od karteia. Nadalje za^rjuie <?,. Goli v svojem pismu, da se kartel ne drži obveze, da bo prodaja! petrolej v vseh sreskih mestih po določenih cenah, čeprav je v naredbi za to predvidena kazen 500 do 5000 din.
S tem je kartel dosegel, da je trgovcem onemogočena predaja inozemskega petroleja, ki so ga prej razpečali 50*1 010 k° na leto. Zato je moralo podeželsko ljudstvo ostati čez praznike brez petroleja. Pa t ;di sedaj še ni petroleia. V svojem pismu od 2. januarja t. 1. je kartel naznanil, da petroleja ne more prodati. S tem .je sam dokazal. da nosi krivdo, če v Sloveniji ni petroleja. čeprav se lahko dobi v Rumuniji in Italiji v velikih količinah.
G. Goli zaključuje svoje odprto rrsmo z naslednjim izvajanji: Veselilo me bo. ako pride zadeva pred redna sodišča, kjer bodo vaše manipulacije razkrinkane. Ob enem pozivam merodajne faktorje, da ukrenejo vse potrebno, da se tudi domačim tvrdkam zniža carina in monopolna taksa, na kar bomo lahko prodajali petrolej v zadostn;h količinah in po ceni. ki bo za 1 din nižja od sedaj določene cene. Vas pa svarim, ker bo sicer naša javnost pričela nastopati proti vam. kakor se je to zgodilo tvrdki Slandard že svoj čas v Ameriki. Pozivam vas. da me tožite, ker trdim, da ste s povsem napačno kalkulacijo varali in oškodovali državo.
Odgovor kartela
V	včeiajšnji številki ob.,avija »V.eme« odgovor petrolejskega kartela na odprto pismo g. Golla. V odgovoru, ki sta ga podpisali tvrdki Jugoslovenska Standard Va-cuum Oil Comp. d. d. in Jugoslovensko Shell d d. pravi kartel v glavnem naslednje:
Sklicujoč se na odprto pismo, izjavljamo, da stanje, kakor ga opisuje g. Goli. ne ustreza stvarnosti in da izvirajo njegova izvajanja iz neinformiranosti in nepoznavanja pravega stanja stvari. Napadi take vrste na petrolejske družbe ne ustvarjajo samo nepotrebne zmede v kregih notrošni-kov, temveč gredo tudi za tem, da prikažejo domače petrolejske družbe v najs^b-ši luči. Izjavljamo zaradi javnosti, da je vse poslovanje petrolejskih družb pod stalnim nadzorstvom državnih oblas'ev, ki imajo v vsakem času in v vsakem oziru možnost vpogleda v poslovne knjige, ki vrše nadzorstvo nad splošno poslovno p li-tiko družb in končno vrše uspešno kontrolo pri določanju cen. Potemtakem, kakor doslej smatramo tudi v bodeče, da je kontrola merodajnih oblariev edino pozvana, da vpliva na poslovno politiko petrolejskih družb.
V	uvodu k odgovoru kartela smatra »Vreme«, da s tem odgovorom vprašarje še ni razčiščeno, tembolj, ker bi državna obla-stva. če drže obtožbe g Golla, napravila potrebne ukrepe, ki jih doslej, kolikor je znano. niso napravila in tudi ne po objavi pisma g. Golla Gre za podjetja, ki so pod najstrožjim državnim nadzorstvom in ki v naši državi vrše zelo važno funkcijo.
slednje pojasnilo: Zakon o neposrednih davkih in pravilnik pri odiedbah o obveznem knjigovodstvu za davčne obveznike pridobnine in pri določbah glede minimalne osnove pridobnine in družbenega davka, ne določa, kaj je razumeti pod kosmatim piometom. Zaradi tega je treba v teh primerih postopati analogno določbam čl. 6 zakona o davku na poslovni promet. Po tej določbi pa se plačana državna in samoupravna trošarina ne računa kot del izvršenega prometa. Zaradi tega je treba pri določanju višine prometa in pri ugotovitvi osnove za odmero minimainega davka pridobnine ter druži enega davka od kosratega prometa odbiti plačano državno in samoupravno trošarino, kolikor je v prometu upoštevana.
B^rze
2. februar
Ljubljanska borza danes ni poslovala. Na zagrebški in beograjski borz: pa so se nemški klirinški čeki trgovali nespremenjeno po 14.70 do 14.90. Grški boni so se v Zagiebu trgovali po 30.75, v Beogradu pa po 30.81. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 d'n za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mirni tendenci nudila po 422. Zaključkov ni bilo.
Devize
ZfgTpb. Ofic^lni tečaji: Amsterdam
2348.75 — 2386.75, Bea-lin 1778.62 — 1796.38, Bruselj 751—763, London 176 65
—	178.85, M lan 223.55 — 226.65, New York 4425 — 4485, Pariz 99.79 — 102.09. Tečaji na •Srobodnem trgu: London 217.22
—	220 42, Bruselj 927.51 — 939 51, Curih 1228.18 — 1238.18, New York 5480 — 5520, Amsterdam 2901.86 — 2939.86,
Cur'h. Beograd 10, Pariz 10.03 London 17.70, New York 446, Bruselj 75.70 MU, lan 22 51, Amsterdam 236 80, Berlin 178.75, Stockholm 106.1750, Oslo 101.35,
Efekti
Zagreb. Državne vreJnote: Vojna škoda 422 bi., 6% begluške 74 den., 6«/, dalm. agrarne 68 den., 7°/o invest. 98 den., 7% Blair 87.50 den., 8<Vo Blair 06 den; delnice: Trboveljska 240 — 245 šečer na Os:jek 140 den , Gntrnan 50 do 60. Osiječ-ka lijevaonica 160 den.
Blagovna tržišča
Sito
"+ Chlcago, (2. februarja). Začetki tečaji: pšenica: za maj 96, za jul j 93.75, za september 93; koruza za maj 54.375, za julij 54.75, za september 53.25.
+ Novosadska blagovna borza (2. t. m.) Tendenca stalna. — fšenica: baška okol. Novi Sad 196—198; gor b. 197-199; srem. 195—197; slavonska 195—197: ladja Tisa 200 — 202. Rž: baška 155 — 157.50. Oves: baški, sremski ln slavonski 150 do 152. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 167.50 — 172.50. Koruza: baška nova 123 do 124; nova pariteta Indjija 122 — 123. Moka; baška in banatska »Og« ln »Ogg« 300— 310; »2« 280 do 290; »5« 260—270, »6« 250— 260; »7« 210- 220; »8« 135 do 140. Fižol: baški sremski beli brez vreč: 390 400 Otrobi: baški in sremski 123 do 125; ban. 120 121.
CENE MALIM OGLASOM
SPo 5« par ta besedo, Din S. davka za vsaR oglu* ln enkratno pristojbino Din 3.— za Slfro ali dajanje naslovov plavajo oni, kl lAčejo
Služb. Najmanjši zne»ek ta enkratno objavo oglasa I>in 12._. Dopisi
ln fcenitve 9e tara^unajo po Din 2.— ca vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Stfro ali dajanje
naslovov NaJmanjSl znesek ta enkratno objavo oglasa D1d 20._.
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1_ ca besedo. Din 3,— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Dtn 5.— za Slfro aH dajanje naslovov. NajmanjSI znesek ca enkratno objavo oglasa Din 17._,
Pri Putrichu
Danes, jutri in na pustni večer ples. Vedno odprto do 2. ure. Dostojne maske dobrodošle. Vabljeni!
2217-18
Manufnkturist
■jami strokovniak v stroki, inteligenten in dober prodajalec, že z dal:5o službo v mestu, voiaščine prost, dob: dobro stalno mesto v večii trgovini v Ljubliani. Ponudbe z izčrpnim življenjepisom in prepisi spričeval pod »Takoi ali z marcem« na ogl. odd. Jutra 2231-1
Postrežnico
■za ves dan, mlajšo, išče dvočlanska rodbina. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
mncnnnnncnnnn IN SERIH A J V ,, JUTRU"!
Potniki
Potnik
dobro vpeljan v dravski ba
novim, s svojim avtomobilom, išče zaposlitve pri dobro situirani firmi Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen in za-nesluv«.	2096-5
Kompanjona
(kompanionko) 5 25.000 din. iščem za prvovrstno tvornico. Zaslužek 5000 din mesečno Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Popolnoma sigurno«.
2209-16
Sostanovalca
ali sostanovalko sprejmem v vso oskrbo. — Pojasnila Sv. Petra cesta 52.
2152-23
Sobo z hrano
in celo oskrbo za dve osebi takoj oddam in sostanovalca sprejmem. Sv. Jakoba trg 5.
2211-23
KAMENČKE
? žolču, ledvicah in sečnem mehurju topi in
eč. niihove oolečine.
DUBRAVKA ČAJ
Mnogi so že ozdraveli, poskusite ie tL —
1 škatl dm ?0.—. 1 z d c 1 u i e " m. farm. laboratorij: lekarnarja
,a Andrijiča M O S T A R
R S br. 14471 25/V. 1938.
"issa&s m
Garsoniero
po možnosti opremlieno. išče boljša gospodična za 1. marc. Ponudbe oa ogl odd Jutra pod »Center«.
2200-23a
Opremljeno sobo
po možnosti s klavirjem iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj IS«.
2177-23a
Pisarniške prostore
moderno ureiene, telefon, plin, elektrika, v srednji mesta, oddamo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pisarna«.
2147 19
|ZA VSAKO PRILIKO
aaj boljša in najcenejša oblačila al nabavite pri
Preske-ju,
I Sv. PETKA C. 14
Nevarnost zastrupljenja s plinom
Številni primeri v letošnji zimi opozarjajo k previdnosti
Kupim hišo
takoj, lahko z nekaj hipoteke ali parcele. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 16«.
1985-20
Fižol za kuho
dobite poceni pri
Sever & Komp.,
Gosposvetska cesta V 1657-33
mm giirrfTf	Tflliym • W. M H 1
	
Ljubljana, 2. februarja
Zadnji čas se množijo poročila o zastrup-ljenjih od ogljikovega monoksida. Zlasti hude so lahko posledice pozimi pri različnih kleparskih delih. Zamrznejo vodovodne cevi ali žlebovi in že morajo kleparji taliti led in se ▼ ta namen poslužujejo odprte posode, v kateri žgejo koks aLi oglje. Takšno peč postavijo ob zamrzlo cev. Ce se to zgodi na odprtem prostoru, ni nič hudega. Ce pa v sobi pozabijo odpreti okna, razvija tleče oglje ogljikov monoksid, ki je hudo strupen in življenju nevaren.
Podobne nesreče se dogajajo tudi nočnim čuvajem pri novih zidavah Nočni čuvaji, ki zakurijo takšno peč pri zaprtih oknih, se kmalu onesvestijo, zjutraj pa jih že najdejo zadušene. Tudi v gospodinjstvu niso redki takšni primeri, zlasti pri likanju. Kjer se uporablja oglje in so okna zaprta, se brž opazijo prvi znaki zastrupljenja: glavobol, otrplost nog in rok, kmalu nastopi splošna oslabelost, ki se stopnjuje v nezavest. V hujših primerih zastrupljenja tudi brž nastopi smrt.
Te dni ao objavili liati, da je 10 delavk tovarne ME-BA v Zagrebu domala izgubilo življenje. Delavke ao obedovale v tovarniški jedilnici, kjer je bil klepar pustil posodo z žarečim ogljem, da bi od topil zamrzlo vodovodno cev. Okna je bil seveda zapri 2e v kratkih minutah je vaem 10 do-lavkam postalo slabo. Na pomoč je bila poklicana posebna komisija osrednjega urada za zavarovanje delvcev ▼ Zagrebu. Tehnični in zdravniški strokovnjak sta ugotovila, da odgovorno osebje ni »poznalo prave nevarnosti tlečega oglja in ni opozorilo delavk na nevarnost, ko ao šle h kosilu ▼ jedilnico, kjer je oglje tlelo. Delavke same se seveda tudi niso zadosti zavedale nevarnosti, ne more se pa reči, da bi bile same krive nesreče. Primer samo potrjuje gornjo trditev, da je nevarnost pri tlenju oglja ali koksa — poleg tega pa tudi pri tlenju drv in navadnega premoga, kjer zrak nima dovolj pristopa — zelo velika. Zato svetujemo previdnost Odprite vedno okna ali napravite prepihi
Tretja smrtna žrtev v krškem srezu
vsaki priliki — se spomnite
m .Jutro** JUfl ogla«»* »
Sloveniji naJotpeSoeji«. M}-ceoejia In najhitrejša po ar edo-niniot u slalbe vaeb vrst sa prodajo tn nakup *aeh itvarl M nepromiftnln*. lo-
itale. podjetja kapital, te nltv« to sa vse drugo
Krško, 2. februarja.
Letošnja ostra zima je v našem srezu kar v kratkem terjala kar tri smrtne žrtve. Pri nas sicer ni še plazov, je pa mraz zato hujši. Naše drugače tako vesele gorice so bile v noči od 30. na 31. januarja že tretjič priča samotne borbe med življenjem in smrtjo. To pot je bil žrtev 68 letni rudar v pokoju in kočar Matija Cešnovar iz Dale pri Leskovem.
Ko sta se vračala 31. januarja posestnika Mirko Bizjak in Alojz Jane iz Dal proti domu v Lomno sta izven vasi opazila v snegu ob poti človeka, ki ni kazal nobenih znakov življenja več. Takoj sta se vrnila nazaj v Dalce k posestniku Jožetu Kerinu, ki se je takoj podal z njima in spoznal v njem Matijo Cešnovarja. Matija je bil še prejšnji večer do pol 20. pri Kerinu. Preden le odšel, je še poprosil Kerina za kozarec žganja, katerega mu ta seveda ni odrekel. Gotovo je na izmučenega Cešnovarja žganje nekoliko vplivalo, nekoliko pa tudi slabost za-
strokovnih na h gospod...«
Zoper kožne bolezni DERMOVAL'
Nov izum izrednega učinka! Mnoge težke In neozdravljive
kožne bolezni so postale lahko ozdravljive. Prišči, hraste. Izpuščaji, lišaji, čiri ln slične kožne bolezni lokalne narave zdravi naglo »DERMOVAL«. 1 lonček din 20.—. PiSite Se danes na
GRADSKO L J E K A R NO,
ZAGREB, Gornji grad 5
M
co O) f-l
o S
Ci
03
bc
O
f

J
ftf*^ M
Motu joKiron avot
Občin> l.iuhlians	. „	.. . ,. . _......
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem pretužno vest, da nam je preminul naš iskreno ljubljeni soprog, oče,
stari oče, brat in praded, gospod
LUCIN TOMAŽ
bivši trgovec in posestnik
v 88. letu starosti.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 4. februarja ob 4. url popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Frančiška v Spodnji šiški v sredo, dne 7. februarja ob y27. uri zjutraj. LJUBLJANA, dne 2 februarja 1940.
APOLONU A LUCIN — soproga; TINE — sin; MARJANCA, FRANČIŠKA — hčerki; JERICA ZELENC — sestra, in ostalo sorodstvo.
MAgMŠS? 'SfeV-v-	• '■ ' ■'■'" ■J?!/..-' .?'-'-.•» • -'•'"■
i
a
64
Gospod Debeluhar je bil dobričina; odpustil je Arabcu ter ukazal enemu
izmed nosorogov, naj požene razbojnika v puščavo. Ali sta šla! Kar kadilo se je za njima! »Tega ne bo zlepa nazaj!« se je muzal gospod Debeluhar. Nato je vsa družba vesela in zadovoljna krenila proti domu.
v v -<x 'XV
Za zmeraj je nehalo utripati zlato srce naSe predobre
mame, babice in prababice, gospe
Kendove
roj* Levičnik
Njene zemske ostanke bomo položili k večnemu počitku na Žalah v Kamniku \ nedeljo ob 16. uri.
KAMNIK, dne 2. februarja 1940.
Žalujoče drnžine
KEND4, REGALT-V KRATNAR, BREZIGAR, dr. MAČEK



radi dolgoletnega dela v rudnikih. Izven vasi je zašel v globok sneg. iz katerega ni našel več poti in je po kratkem tavanju omagal in umrL
Zapustil je ženo in tri nepreskrbljene otroke od 7 do 13 let. ki bivajo v majhni koči Včeraj so ga pokopali na domačem pokopališču pri Sv. Duhu. Pokojnik je bil dolgo let rudar, pred leti pa si je kupil kočo in nekaj zemljišča, da je preživljal svojo družinico, kateri je bil skrben oče
Zadnja pot
Vinka Bona
Krško, 2. februarja
2e dolgo ni bilo v Krškem takega pogreba kakor v sredo popoldne, ko smo spremili uglednega gospodarja g. Vinka Bona k večnemu počitku. Prišli so sorodniki, znanci in številni pokojnikovi prijatelji iz vsega sreza. Videli pa smo tudi mnoge gospodarjev iz raznih drugih krajev Slovenije, ki so prišli kljub neugodnemu vremenu in slabi poti. Preden so ga odpeljali iz hiše žalosti, je pristopil k pogrebcem star vaščan iz krške okolice in povedal: »Čeprav sem prišel od daleč, sem se hotel le še enkrat hvaležnega izkazati umrlemu, ki mi je v življenju storil večkrat kaj dobrega. Pridem pred leti v Krško kupovat galico, pa je nisem mogel dobiti v nobeni trgovini. Slučajno se ustavim na domu Vinka Bona in mu potožim kako je. Rajnki je kot umen vinogradnik takoj uvidel, kaj pomeni, ako ob pravem času ni obdelan vinograd. Nič ni pomišljal ter mi je takoj odstopil potrebno galico in jo še tudi pelja! na moj dom.«
Ta primer je samo del pokojnikove do-brotljivosti in usmiljenja za vse one. ki so bili v stiski in so prišli k njemu Zrasel in živel je večinoma v krajih, kjer je imel od rane mladosti ves čas do danes posreden stik z delavci in kmeti. Zato jih je tudi dobro razumel. Pridobil si je z marljivostjo in vztrajnim delom pri gospodarstvu mnogo izkušenj. Njegovi nasveti so bili vedno dobri in zanesljivi. Kot podjeten mož si je z malim ustvaril vzorno posestvo, ki ga je ves čas oskrboval v pravem smislu varčnega gospodarja.
Pogreb je bil na bo!ni*ko pokopališče. V sprevodu je bilo zlasti mnogo Sokolov in gasilcev, slednji s praporom na čelu. 2alo-stinke je igrala gasilska godba iz Krškega, katere ustanovni član je bil pokojnik. Ob odprtem grobu se je od brata Vinka poslovil v imenu sokolskega društva v Krškem podstarosta br Debelak. Poveličeval je zasluge br. Vinka, ki je s svojo dobroto pripomogel marsikateremu revežu v stiski ter je bil naklonjen raznim društvom, predvsem pa Sokolu. Svojo naklonjenost je najlepše izpričal predlanskim ob priliki obi ska bratov Bolgarov v Krškem Zlasti veliko skrb pa je imel brat Vinko za naše severne brate. Društvo je izgubilo z bratom Vinkom plemenitega člana in ga bo zato močno pogrešalo V zadnji pozdrav je pred hišo in na pokopališču zapel moški zbor Glasbene Matice iz Krškega. S težkim srcem smo se poslovili od dragega Vinka. Naj počiva v miru!
Jeseniški Aerokfub je eden najdeta vnejših v državi
Jesenice, 2. februarja V sredo zvečer je bila v prosvetnem domu letna glavna skupščina Aero-kluba. Bila je izredno lepo obiskana, udeležili so se je tudi zastopniki krajevnih odborov z Lesc ln Kranjske gore ter predstavniki jeseniškega gospodarskega ln kulturnega ž.vljenja. Predsednik inž. Retoar je posebno pozdravil zastopnika oblastnega odbora g. dr. Staneta Rapeta ter zastop-
nika vojnega letalstva g. kapetana Malina. Spominjal s je mladega pilota Janeza Goloba, ki e smrtno ponesrečil pri poletu, Srd jana	ki se je smrtno
ponesrečil v goiuii ... ^op ja RizzoUija. Slava!
Društvo Šteje 304 :ie	so
znašali 37.000 din, o-n .mi promet 80.000 din. Uprava si je ob začetku minulega poslovnega leta nadela velik investicijski prograjn, ki ga pa zaradi nesreč Ln pomanjkanja denarnih sredstev ni mogla v celoti izvesti, predvsem Jo hotela zgraditi hangar na svojem letališču v Poljčah ter obnoviti letalski park. Vse to je morala preloži ti na poznejsSl čas, ker se je morala odločiti za gradnjo prapotrebne delavnice na Jesenicah, ki je v surovem stanju že dograjena. GovorniSc je omenjal lepo uspeli letalski dan. na katerem sta bili slovesno izročeni svojemu namenu novi jadralni letali »Kanja« ln »škorec«. Klub ima že 55 aktivnih letalcev, 4 jadralne skupine in 6 letal.
Prizadevanja Aero-kluba je krepko podtprala KID. Dne 20. avgusta klub priredil letalski dam v Poljčah. ki l* je udeležil tudi zastopnik Nj. Vel. kralja, dalje zastopniki oblasti in vojske ter vsi pokrovitelji. Prireditev, ki je sijajno uspela, je posetilo nad 7.000 ljucM. Uspeh je bil velika zasluga g. dr. Rapeta in g. kapetana Vukajloviča iz Ljubljane, ki sta veliko storila za propagando našega motornega letalstva.
Tajnik je prečital vdanostne tn pozdravne brzojavke Nj. Vis. knezu-na-mestniku Pavlu, letalskemu poveljstvu v Zemunu in osrednji upravi Aero-kluba v Beogradu, kar je bilo sprejeto z burnim odobravanjem. — Sekcija ima 6 jadralnih letal in 55 aktivnih letalcev ki so za Aero-klub žrtvovali skoraj ves prosti čas. Uspehi pa žal niso bili taki. kakor bi letalci želeli, ker klub še nima pr.merne delavnice in ne hangarja za shrambo letal. Močno pa je nagajalo hudo vreme in tudi nesreče so močno ovirale delo naših vrlih letalcev. Proračun za letos določa za nujne naprave 289.000 din, kar je blo brez debate sprejeto. Novi odbor je ostal skoraj neizpremenjen.
Naše gledališč®
DRAMA
Sobota, 3.: Neopiavičena ura. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 4. ob 15.: Profesor Klepec. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Na prisojni strani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Ponedeljek, 5.: zaprto.
Nestroyeva bur^a »Utopljenca«, kl ima pri vsaki ponovitvi živahen uspeh, bo igrana prvič v letošnji sezoni na pustni torek popoldne ob 16. uri. Ta vesela, smeha polna burka s Cesarjem, Kraljem, Levarjem, Rakarjevo in Vido Juvanovo v glavnih vlogah bo izvrsten uvod v pustno razpoloženje!
OPERA
Sobota. 3.: Lumpacius vagabundus. Izven. Nedelja, 4. ob 15.: Ero z onega sveta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Lumpacius vagabundus. Izven. Ponedeljek, 5.: zaprto.
Drevi bo v operi prva *epriza sijajne Nestroy-štritofove muzi kalne burke »Lumpacius Vagabundus«, ki jo je instrumen-tiral Samo Hubad, na oder postavil pa Drago Zupan. Odlična zasedba, Izredno zabavno dejanje ln spretno sestavljena muzikalna stran, v kateri naj poudarjamo predvsem, da vsebuje veliko število dovtipnih kupletov in duhovito parodijo iz vseh mogočih oper, vse to nam obeta, da bo štritofov »Lumjpacij« postal najuspe-lejša operetna novost poslednjih sezon. Ponovili ga bodo na pustni torek izven abonmaja.
u liEL 'EVACO:
28
ROMAN.
»Potem? ... Rekel sem vam, da mi je vsaka reč
še danes živo pred očmi... Ko mi je vaš velikodušni oče odkupil prostost, sem ga videl, kako je odštel poveljniku spremstva zahtevano vsoto.«
»Pha!. .. Stavim, da te alguazil ni cenil Bog ve kako visoko!«
»Dvanajst cesarskih zlatnikov, gospod!«
»Nu, čedna vsotica!«
»Evo jih!«
To je bilo tako nepričakovano, da je šlo celo donu Juanu do živega. Corentin je pri zadnjih besedah s konico bodala razparal robni šiv svojega suknjiča. Drugega za drugim je jemal rumene zlatnike iz razporka ter jih polagal na mizo.
Don Juan je bil vstal in ga je gledal...
»Leta in leta sem varčeval, da sem si jih prihranil od plače,« je nadaljeval Jakomin. »Ponuditi jih donu Luisu bi se mi bilo zdelo grdo Mislil pa sem na to da je sreča katerikrat čudno opo-teča in da utegne priti dan. ko bo to zlato, ki ie nekoč meni rešilo življenje, koristno Tenoriovi hiši. ..«
Tedaj so se vrata odprla in mojster Faireol je oseDno naznanil:
k»Vaša-svetlost, srnje stegno ie pečeno!«
Oko mu je obstalo na vogalu mize, kjer je ležal
kupček zlatnikov. Sključil se ie v dve gube in zadenski odšel, mrmraje sam pri sebi:
»Bogme, ali nisem rekel, da mora biti velik gospod? Saj jih poznam!«
XV.
Znamenita bitka med mojstrom Fireolom in donom Juanom
Don Juan je stopil k slugi, odprl mošnjo, ki jo je nosil Jakomin ob pasu in spustil zlatnike vanjo.
»Corentin,« mu je rekel, »kar je don Luis Tenorio podaril, don Juan Tenorio ne more vzeti nazaj. Da bo moje velikodušje enako tvojemu, ti lahko kmečjemu obljubim: če zaidem kdaj v takšno stisko, da me bo mogel rešiti samo poseg v mošnjo resničnega prijatelja, nu, tedaj se obrnem do tebe...«
»Zdi se mi, da ste rekli .prijatelja', gospod?« je dejal Corentin in glas mu je zadrhtel.
»Zakaj ne bi rekel, živina telebanasta! Ali misliš tehtati moje besede, kakor tehtaš moja dejanja? Vrag te vzemi s tvojim zavzetim obrazom vred!«
»Gospod,? je odločno rekel Corentin, »ker vas vidim tako dobre volje, se drznem prositi še pa nekaj. A saj mi ne boste hoteli obljubiti.«
»Kako moreš vedeti, če ne poveš, pa kaj gre?«
»Nu, obljubite mi torej, da me ne boste več s -^' ^o tepli, kadar boste hudi.«
j bo. Obljubim. Ne bom te ve* tepp1 *
»T" gospod, zanesem se na vašo besedo. Ali... ker ^ a vite, da za zdaj še niste y takšni stiski, da
bi se morali zateči k moji mošnjo: kako mislite torej plačati?«
»Že spet?... Kaj ti nisem rekel, da sam ne vem? ... Tiho, nekdo prihaja. Drži svoj zanikarni jezik za zobmi.«
Don Juan se je obrnil k oknu, zabobnal po Sipi in s čudnim glasom zamrmral:
»Aha! Srnje stegno je pečeno?... Mhm! Srnje stegno ... deset proti eni...«
Ta čas je prišla strežajka in hitro pogrnila mizo, nato pa z ljubkim prikionom odšla. Ko je zaprla vrata za seboj, se je don Juan obrnil, sčdel in se posvetil večerji; stregel mu je Jakomin, ki je pri vratih sprejemal jedila, kakor so jih prinašali. To je znova potrdilo mojstra Fairčola v prepričanju, da mora biti gost nenavadno visoka osebnost
»Gospod,« je brbljal Jakomin, »tole je mastna jetrna mašteta z gomoljikami. Samo v Perigueuxu znajo pripravljati takšne. Tako vsaj trdi mojster Gregor, gostilničar pri .Vedeževalki' v ulici Svetega Dioniza, edinem kraju na svetu, kjer človek resnično je!... Oh, gospod, menda niste bolni?«
»Kaj s eti meša?... Zakaj naj bi bil bolan?«
»Niti enkrat niste vrgli oči na strežajko...«
»Mar mi je strežajk!« je rekel don Juan in skomignil z rameni.
»Oho! Kaj pa tista Bergeracu, ki še danes čaka, da jo vzamete za ženo? In tista v Marmandu, ki ji niste mogli drugače uiti kakor s prisego, da greste po kočijo, ki vaju odpelje v Pariz? In tista v Daxu s katero ste ...
»Kaj pdješ?« ga je ustavil don Juan. »To nfso bile strežajke, ampak krasotice, reči hočem, princese,'
ki so imele pravico do občudovanja vsakega pametnega človeka ... Tale pa ni princesa, marveč grdavž. Ali je nisi videl?«
»Niti pogledali je niste! Kako morete vedeti?«
»Treba ti je gledati, da razločiš lepotico od grdega rilca!«
»NSte zdaj šibika strnadov in škrjančkov, ki se mi vidi na moč spodobna. Verjemite ali ne verjemite: ves čas me je gledala.«
»Ta šibika?«
»Ne, strežajka. Samo zame je Imela očL«
»Nu, pa bi jo bil za začetek poljubil.«
»Saj veste, gospod, da je nemogoče...«
»Aha ... zaradi tvoje neomajne čednosti!...«
»Ne, gospod: zaradi mojega predolgega nosu. še nikoli nisem z ustnicami dosegel ženskega lica. Poizkušal sem na vse načine. V Sevilji sem si za vajo pripravil vrečo, ki sem jo napolnil s plevami, da je predstavljala glavo. To vrečo, gospod, sem sicer z nosom predrl, a da bi jo poljubil, mi ni uspelo. Zato sem obljubil večno devištvo.«
Jakomin si je žalostno poškilil na nos.
»Prav ti je«, je rekel don Juan. »Kolikokrat sem ti ponujal, da ti ga polovico odrežem, a nisi maral, češ da se potem ne bi mogel smrkati... Torej ne misliš res nikoli skočiti v zakonski jarem?«
»Nikoli, gospod.«
»In dobro veš, da še nisi bil oženjen?«
»Kako ne bi dobro vedel!...«
Don Juan je za trenutek pogledal slugo, nato S7 je zleknil v naslanjaču in buhnil v brezumen smeh, ki je zvestega Jakomina na moč osupiL
Kuhinja se pelje na saneh
Posnetek s severnega bojišča na Finskem
Cfeleka in morala
Med primitivnimi ljudstvi imata prav malo skupnega
Nagibi, ki vodijo utodo
Neki znameniti etnolog je nekoč dejal, da je nravnost pnm tivnih ljudstev v obratnem razmerju k popolnosti njih oblačila. Zdi se, da je pretiraval, kajti po bližjem ogledu prihajamo do zaključka, da imata obleka in morala med primit vci kaj malo skupnega opravka. Tako nimajo ženske zamorskega plemena Mangbetov ob Kongu razen komaj opaznega predpasnič-ka ničesar na sebi, v bližnji Nigeriji pa se ženske tako oclevajo v blago, da j m je videti le obraz in še tega zakrijejo z roko, če se jim kdo bliža. Navzlic temu pa morala med Mangbeti nikakor ni na nižji stopnji nego med Nigerci.
Kar zapovedujeta moda in običaj, postane pač kmalu nekaj samo ob sebi umevnega. kar ne zbuja nadaljnjih misli. Starim Grkom je bila popolna golota prav tako naravna kakor našim kmeticam nekoč nešteto kril n spodnjih kril, ki so se vanje oblačile. Samo izjeme k pravilom so videti »neprimerne« in »nespodobne«.
V	špan ji baročnega časa je veljalo že to. če je kakšna ženska pokazala svoje stopalo, za nezaslišano pregreho proti spodobnosti n neki francoski princesi, ki tega ni vedela ter je svojo, seveda obuto no-žico pokazala izpod širokega krila, je neka dvorna dama dejala v strogem tonu: »Španka nima nog«.
V	večini primerov pa so modo pri njenih odkritj h vodili povsem drugi razlogi nego moralni. Veliko vlogo je imel nekoč n. pr.
poudarek odličnosti, ki naj bi takoj poka zal, da nosilec neke mode ne pripada delovnemu sloju. Tako so nastale n. pr. pohabljene noge Kitajk, kakor jih še danes prakt cirajo v notranjosti ogromne dežele. Dama, ki s takšnimi nogami ni mogla niti prav hoditi in ki se je gibala naprej prav za prav samo v nos lnici, je s tem podarjala najboljši dokaz, da ji hoja »spJoh ni potrebna«. Podobno je bilo s predolgimi nohti, ki so jih nekoč gojili v Orientu Mož s takšn mi nohti, da so se mu zavijali v dlani, je bil nesposoben za vsako koristno delo. Za ljubo nečimernost je treba pri tem marsikaj pretrpeti in ljudje so zg to tudi pripravljeni.
Na Borneu nosijo elegantne »dame« ogromne klobuke, vel ke kakor dežnike pri tem pompu na glavi pa se jim vid povsem naravno, da so jim noge bose. Največjo norost v martiriju mode pa predstavljajo menda izbijanje in piljenje zob pri nekih primitivnih rodovih, vsakovrstne bolestne tetovacije in znane, po 15 in več centimetrov široke lesene plošče v predrtih ustnicah pri zapadnoafriškifc Ubangih. Znak odličnost; naj ba bil tud: monokel. »Elegantna« nošnja takšnega monokla zahteva dobro obvladanje obraznih mišic. Samo kdor zna ohraniti popol no negibnost svojih potez v vseh življenjskih položajih kakor so to zahteval; od gentlemana, ni padel v nevarnost, da b mu na oko pritjsnjeno steklo padlo na tla
g&jena sončna fci-pl.ia
Kako skušajo izkoristiti sonce ameriški inženjerji
Ce bi mogli izkoristiti samo delec toplote, ki jo tako radodarno trosi sonce, a je n;hče ne porabi, bi si svet prihranil marsikatero skrb. Neprestano se pojavljajo ljudi, ki izumevajo stroje za izkoriščanje sončne toplote, a še nobeden ni postavil sveta na glavo, kakor bi se zgodilo. če bi se ta problem kdaj zadovoljivo reši. Ameriški inženirji so zgradili hižo, v kateri hočejo poskusiti ,aa bi sončno toploto izkoristili, kolikor se da. Senčna energija naj bi tej Ira pozimi ne dajala samo toplote in poleti hladu, temveč tudi električni tok.
Polovica nove naprave predstavlja ne-
kakšno plosfko pfločevinasto škatlo s čr nim dnom, ki je pokrita z več stekleni -mi ploščami. Ob tleh so mnoge ozke in tenke cevi, v katerih kroži voda Voda se v sončnem žaru seveda segreje ali s preprostejšimi besedami: toplota prhaja sicer sikoza stekla v škatlo, 1z nje pa ne more. Cevi, ki so dobro izolirane, odvajajo vročo vodo v zbiralnik, ki je s svoje strani tako dobro 'Izoliran, da bo svojo toploto hranil po mnenju inženirjev cele tedne, če ne mesece. Iz tega zbiralnika bi potem po potrebi jemali potrebno toploto. Vpraišanje je samo, kako bo stvar v resnici funkcionirala.
Ica iz cvetja
Svojevrstna nova moda v Ameriki
V Ameriki se je pojavila pred kratkim svojevrstna nova moda, ki je šla kakor blisk po deželi. Uvedla jo je igralka Eliza-beth Day, ki je nekega dne v javnosti nastopila z ogrlico iz kristalnih členkov, na katere so bile spredaj z nevidnimi zaponkami pritrjene rumene vrtnice. Takšne ogrl.ee nosijo sedaj povsod.
Cvetlice se spreminjajo po toaleti in letnem času, in sicer po načelu, da se morajo skladati z barvo oblačila, a ne z letnim časom. Cim težje je dobiti tiste cvetlice,
Racioniranje živ na Angleškem
tem bolj so seveda same in nj hove nosilke v čislih. Nova moda ima to dobro stran, da daje ubogim prodajalkam cvetlic, ki skušajo zvečer oddati svoje b lago v vseh lokalih, priliko za večji zaslužek. Cvetlice ostanejo sveže namreč kvečjemu štiri ure. tako da je nos lka, ki hoče prebiti večer zunaj doma, prisiljena, da si jih vsaj en krat obnovi
Tudi na Angleškem so zaradi vojne nvedll racioniranje nekaterih živil, predvsem masla, mesa in maščob
Riba z umetnimi zobmi
Pozneje so trdili, da so se kapitanu Trau terju iz Miami Beacha od začudenja da je pri ribarjenju končno nekaj ujel, usta tako odprla, da mu je padlo umetno zobovje v vodo. Kapitan Trauter zagotavlja, da je zobovje izgubil na popolnoma drug na čin. Naj si bo to res ali ono. zobovje se je izgubilo pred Miamijem in zaman so ga iskali. V ribiških krogih je šla zgodba od ust do ust. zato se neki ribič ni prav nič začudil, ko je nekaj časa pozneje v bližini mehiške obale ujel lepo, veliko ribo in je v njenem želodcu našel umetno zobovje. Kapitan Trauter ima to zobovje danes spet v ustih, a na kakšen način je od Floride priplavalo do Mehike, to se ne bo nikoli dognalo.
»Ženski individualizem" v kopalni obleki
Mlada in mična miss Rhoda Shafterjeva. slušateljica newyorškega vseučilišča je prišla te dni k predavanju o etiki in logiki. Bila je zavita v krznen plašč. Ko je pa stopil profesor filozofije, ki bi moral predavati, v dvorano, je plašč odložila in se je pokazala v kopalni obleki Seveda ji je ogorčeni profesor ukazal, naj takoj odide iz dvorane. Lepa Rhoda je to z nasmehom storila, toda na vratih se je ustavila in dejala svojim tovarišicam, da je hotela na ta način protestirati proti profesorju, ki je v nekem svojem predavanju menil, da so ženske čreda ovac. Hotela mu je dokazati, da je zastopnica ženskega lndividualizma.
Klobuki v podobi granat
»Tribune de Geneve« kritizira z vso potrtostjo zadnje pariške modele klobukov, kl sta jih »navdahnila« vojna in vojaška uniforma. »Ti modeli so grdi in smešni obenem,« piše list. Tako so si n. pr. izmislili model klobuka v podobi granate, dtugega, ki gre skozenj sablja, in tretjega, kl poskuša posnemati črte bombnega letala. Skrajno grdo je krasiti žensko glavo z modeli vojnih strojev, t katerimi v istem času ubijajo vojake, rušijo hiše, ženejo mostove v zrak in pošiljajo ladje na dno morja«, zaključuje švicarski žurnalist svoj članek.
Oženjenemu ni potrebna pismenost
V Middlesexu v Zedinjenih državah se je 79-letni Thomas Rouse poročil z ženo, ki je približno 40 let mlajša od njega. Ta poroka je zbudila precejšnjo pozornost. Zanimiva je bila ob tej priliki ugotovitev, da je mož nepismen ln da sploh ne misli več na to, da bi se branja in pisanja naučil Cas je že pa takšen, da ga zanima vse, kar vedo listi poročati. Poskusil je pač, da bi se naučil branja, a poskus je bil brezuspešen. Zato se je odločil za preprostejšo pot poročil se je z ženo, ki zna pisati in brati 2ena ima sedaj nalogo, da mu takoj pri prihodu najnovejših časnikov prebere vse brzojavke o vojni. To je bil pač svojevrsten povod za tako neenak zakon.
Zemeljski flin
na dnu morja
Med vrtalnimi deli v danskem pristani-ču Aarhusu so v globini 12 m zadeli na lahajališče zemeljskega plina. Z velikansko silo je plin potisnil vrtalno napravo stran in je dvignil s kamenjem in blatom oomešan, 10 m risok vodni steber v zrak Z veliko težavo je uspelo izvirek zemeljskega plina globoko pod morsko površino •amašiti. Zvezali so ga z manometrom in igotovili. da sili s pritiskom 22 atmosfer i višino. Ce bo ta pritisk ostal bodo poskusili to nahajališče zemeljskega plina zkoristiti. V zadnjih letih so na Jutlandiji >e večkrat odkrili podobna nahajališča Mnogi ljudje so takšne izvirke z navadnimi cevmi zvezali s svojimi stanovanji ln so prišli na ta način poceni do kuriva
Ptice se u lz govoriti
O italijanskih trgovcih s pticami ir ejcih ptic pravijo, da imajo poseben talent, da naučijo ptice govorjenja. V resni-ri izvirajo najzanimivejši eksemplarji te vrste iz Italije ali pa vsaj iz rok italijanskih strokovnjakov, ki uče ptice govoriti V novejšem času uporabljajo sicer drugod kot učilo čedalje bolj gramofonske ^ošče in tako izgubljajo italijanski učitelji ptic tudi čedalje bolj svoj privilegirani položaj Najboljše »govornice« so slej kakor prej papige in vrane, a tudi druge ptice se lauče nekoliko besed ali celih stavkov. Seveda ni govora o tem, da bi živali smisel besed, ki jih izgovarjajo tudi razumele Sčasoma sicer lahko po izpolnitvi kakšne svoje želje sklepajo, da vsebuje stavek, ki ga izgovore, določeno vprašanje, a to je lj stvar privajenosti nego pa umevanja
Prva vožfj« na ledu
Princesa Beatrika, prvorojenkn hnlandskt princese F ''ijane. je nedavno preizkusila svoj »ledeni krst«
A N E K D 0 T A
Sloviti slikar Msx Kinger je 1. 1876. v Lipskem služboval kot enoletni prostovoljec. Pri pregledu ostremu navednikove-mu očesu ni ušlo. da se nabojnica enoletnega prostovoljca Klingerja ni tako bleščala, kakor bi bilo po predpisih. Srdito je sprehajal svoje oči od nabojnice do vrha šlema. dokler se ni njegova ogorčenost sprožila v zan'čliive besede: »In to se imenuje slikarski mojster!«
¥ S AS DAN EN t
SPOR?
Prvi dan v Planici
Včeraj so v lepem vremenu in ob številni udeležbf tekmovali v tekih za mladinska drž. prvenstva
Rateče, 2. februarja.
Ves dan v četrtek in še v noči na danes je po malem drobno snežilo, teda zjutraj na praznik se je vrh Ponce vendarle kopal v zgodnjem zimskem soncu. Megle so se polagoma razvlekle in za smučarski mladinski praznik se je napravilo krasno sončno vreme.
Naš JZSS je vsakoletno smučarsko prireditev za mladino, ki jo je tudi letos prevzela v izvedbo ljubljanska Ilirija, povzdignil v državno prvenstvo, in tako se je v teh dnevih v skrajnem gorenjskem kotu bral pisani živžav vseh bodočih smučarskih veličin od pritlikavega fantička, ki ga je še sama polhovka in številka tja do samozavestnega juniorja, kl z enim očesom že škili za saveznim tečajem in sanja o državnem grbu.
Za tek, ki se je vršil danes, so tekmovali v štirih skupinah, in sicer Juniorji iz letnikov 1921 in 1922, ki so tekmovali na 10 km naraščaj iz letnikov 1923 in 1924 na 6 km ter mladina, ki je tekmovala na 3 km, ločena še v dve kategoriji, v letnika 1925 in 1926 posebej ter one najmlajše, rojene leta 1927 in pozneje.
Sonce, ki je rahlo zapadlo vrhnjo plast snega razmehčalo, je povzročilo tekmovalcem veliko preglavic, ker se je sneg trdovratno lepil na smuči. Bolj Izkušeni so kar po svojem znanju proučili razne plasti maž, mlajši pa so se seveda zatekli k svojim gospodom učiteljem, ki so skrbno stali ob straid svojim varovancem.
Z neznatno zamudo so šli mladi tekači na progo,
vsega 74 po številu
najprej seveda najstarejši in tako vse naprej do najmlajših še preden so zadnji odšli s starta, so že pričeli oni z najkrajše proge spet prihajati na cilj. Dramatični prizori so se odigravali posebno v zadnjem delu proge Prehitevali so se med seboj, prekopicavali se od razburjenja, na eni smučki so prihajali na cilj in eden najmlajših je celo priiezdii tja na ptičih uslužnega funkcionarja. Precej časa je trajalo,
da so se vsi zvrstili pod ciljem. Nato se je vsedla stroga konusija za zeleno mizo in takšni so
rezultati prvega dneva
mladinskih smucai sluh Lertem za oizavno prvenstvo:
Juniorji: 10 km (12 na progo, 8 na cilj): 1. Hrovat (Ilirija) 46:27, 2. Pogačnik (Bratstvo) 48:42, 3. Stana (B) 49:04,
4.	Podlipnik (Bohinj) 50:51, 5. Klinar (I) 53:44.
Naraščaj: 6 km (13 na progo, 9 na cilj): 1. Bem (Ljubljana) 28:36. 2. Polda (Dovje-Mojstrana) 3:47, 3. Cvetek (I) 30:56, 4. Razinger (B) 33:10, 5. Rožič (I) 33:18.
Mladina A: 3 km (19 na progo, 19 na cilju): 1. Malej (Bohinj) 18:00 2 Lichten-eger (Dovje-M.) 18:00 (po žrebu), 3. Ur-bas (D-M) 18:16, 4. Makovec (I) 18:25,
5.	Petrič (I) 18:43 itd.
Mladina B: 3 km (30 na progo. 28 na cilju): 1. Dovžan (D-M) 19:32. 2. Krzna-rič (D-M) 19:55, 3. Selan (Bohinj) 19:55 (po žrebu), 4. Magnik (D-M) 20:24, 5. Vojvoda (Bohinj) 20:46 itd.
Za klasično kombinacijo je vrstni red po današnjih tekih naslednji:
Juniorji: 1. Hrovat 160, 2. Podlipnik 134.5, 3. Klinar 119, 4. Kajžar 115, 5 Ke-lih (I) 67, 6. Magister (I) 59 točk.
Naraščaj: 1. Polda 160 2 Cvetek 159, 3. Razinger 145.5, 4. Rožič 145, 5. Zavrl (D-M) 144.5 točke.
Mladina: 1. Lichteneger 160, 2. Urbas 158, 3. Makovec 157 5. 4. Petrič 156, 5. Bemič (Ljubljana) 154 točk itd
Za glavno darilo, pokal direktorja »Politike«. ki ga bo prejel najuspešnejši klub iz vseh disciplin, bosta najmočnejša konkurenta Ilirija In Dovje-Mojstrana, vendar močno računajo tudi z jeseniškim Bratstvom, ki bo svoje »kanone« poslalo na lutrišnj' slalom
Spored se nadaljuje jutri dopoldne s slalomom v skupni kategoriji za vse udeležence Današnji obisk gledalcev in izletnikov sploh je bil v Planici kljub krasnemu dnevu zelo pičel, računajo pa, da bo jutri in v nedeljo bolj živahno.
SK Ilirija in drsalna zveza
»Pokaži, da si dobro vzgojen otrok d ponudi dami svoj prostor!«
(Judgei
SK Ilirija nam Je poslala s prošnjo za jbjavo naslednji članek, ki naj tolmači stališče klubovega upravnega odbora nasproti Vrhovnemu drsalnemu savezu v Zagrebu:
»Nesoglasje ki je zavladalo med drsalnim savezom v Zagrebu ln SK Ilirijo, je zbudilo mnogo pozornosti ln športne rubrike skoro vseh večjih listov v državi so v zadnjem času o njem obširno razpravljale. Upravni odbor SK Ilirije je na svoji zadnji seji sklenil objaviti naslednje:
»Jugoslovenski drsalni savez« v Zagrebu je bil ustanovljen leta 1936 po dogovoru in sporazumu med Zagrebom ln Ljubljano. Ustanovljen je bil kot skupna organizacija klubov z nalogo, da pospešuje drsalne športne panoge po vsej državi. Tako obliko organizacije je SK Ilirija smatrala za koristno ln ji je lahko pritrdila zlasti zaradi tega, ker je bila za sedež saveznega tehničnega vodstva po dogovoru določena Ljubljana, kot glavno središče športov na ledu v naši državi.
Na skupščini dne 29 oktobra 1939 so hrvatski klubi preuredili savez po znanem načelu narodnih zvez. Klubi so bili s tem Izločeni lz članstva ln neposrednega vpliva na delovanje saveza. Za približno 20 klubov, kolikor jih je bilo takrat včlanjenih v savezu, so nova pravila predvidevala tri narodne zveze, razen teh še »Vrhovni drsalni savez« v Zagrebu ln podzvezo v Vojvodini. Dosledno smo poudarjali, da tako pretiravanje organizacije ne more koristiti športu. Zlasti smo opozarjali, da Je taka preureditev formalno ln stvarno nemogoča ker se Je od predvidenih treh narodnih zvez ustanovila edino hrvatska (z 8 klubi), dočim slovenska ln srbska zveza ne obstojata. Zastopali smo pač pravilno stališče, da se sme osnovati vrhovni savez šele tedaj, kadar bosta obstojali še ostali dve narodni zvezi ln samo z njunim sodelovanjem in soodločanjem.
Iz teh razlogov je SK Ilirija kot glavni predstavnik drsalnega športa v državi odločno odklonila reorganizacijo, ki jo je sprejela Izredna skupščina saveza dne 29. oktobra 1939. Zal so vsi naši dobromišlje-ni predlogi naleteli na popolno nerazumevanje odnosno na nasprotne argumentacije, ki niso imele ničesar skupnega s športom. Zaradi tega smo bili primorani apelirati na ministrstvo za telesno vzgojo.
Pred začetkom drsalne sezone je SK Ilirija zastopala mišljenje, da notranja nesoglasja v savezu ne smejo ovirati športnega delovanja na ledu. Na konferenci s predstavniki savezne uprave dne 8. decembra 1939. v Zagrebu je napravila začasni sporazum s ciljem, da za sezono 1939/40 zagotovi normalno športno delovanje. V Zagrebu tega žal niso znali ceniti. Vsak dan bolj je bil očiten namen Izločiti Ljubljano, glavno središče drsalnega športa v naši državi, lz vodstva saveza. V tem smislu je treba tolmačiti tudi nezaslišano postopanje savezne uprave proti g. V. VodišVu. brez vsakega dvoma zelo delavnemu in zaslužnemu delavcu pri klubu in pri savezu. Prav tako je treba razumeti tudi dosledno zapostavljanje g. E. Betetta ljubljanskega podpredsednika saveza. Na podlagi vsega tega je upravni odbor SK Ilirije ugotovil in sklenil naslednje:
1)	Ker je bil tehnični odbor saveza v Ljubljani zaradi zadržanja savezne uprave v Zagrebu prisiljen podati ostavko nI mogoče izvesti sporazum z dne 8. decembra m. 1. Zaradi tega smatra SK Ilirija, da je postal ta sporazum brez njene krivde brezpredmeten.
2)	SK Ilirija (kakor sploh vsi klubi izven banovine Hrvatske) je prenehala biti član »Vrhovnega drsalnega saveza« z finem ko je banska oblast banovine Hrvatske Dotrdila nova savezna pravila — ker priznavajo ta pravila za člane samo ( narodne zveze ln ne posameznih klubov, i Preko teh pravil ne more dati savezna ■lprava nikakih koncesij ln je om njeni sporazum tudi zaradi tega brezpredmeten.
3)	S športnega stališča smatra SK Ilirija za škodljivo vsako hipertrofijo upravnih športnih organizacij, to zlasti še v danem primeru, ko obstoja v vsej državi le približno 20 klubov in še del teh le na papirju. Izvensportni razlogi ne opravičujejo sprememb dosedanje organizacije drsalnih športov, s katero so bili klubi zadovoljni.
4)	SK Ilirija smatra, da je sedanji »Vrhovni drsalni savez« v Zagrebu dovolj očitno dokazal, da je nesposoben voditi športe na ledu in združiti pod svojim okriljem vse drsalne klube v državi po njihovi svobodni lastni odločitvi.
5)	Glede na sedanje nove razmere v državi bo SK Ilirija pač pritrdila neobhodnim spremembam v športnih organizacijah, če ne bodo v bistvu škodijive za razvoj športa ter je pripravljena podpirati vsako koristno akcijo v tej smeri.
Upravni odbor SK Ilirije
Razpis
drž. prvenstva v vztrajnostnem teku na 30 km v Mojstrani
JZSS razpisuje državno prvenstvo v vztrajnostnem teku na 30 km: dne 11. februarja t. 1. v Mojstrani. Izvedba tekmovanja je poverjena Sm. klubu Dovje-Moj-strana. Tehnično vodstvo imata JZSS in Smk. Dovje—Mojstrana. Prijave je poslati do 8. t. m. JZSS. Tekmuje se po pravilnikih JZSS in I. W. O. Prijavnine ni. Start ln cilj je v Mojstrani v bližini hotela »Triglav«. žrebanje in razlaga proge bo v ho^ telu »Triglav« v soboto 10. t. m. ob 19., nakar se opozarjajo vsi tehnični vodje klubov in tekmovalci. Start bo v nedeljo ob 9. Državni prvak v vztrajnostnem teku postane lahko samo jugoslovenski državljan. Tekma se ocenjuje ločeno za državno prvenstvo in z mednarodno udeležbo. Prvi trije v vsakem tekmovanju prejmejo darila. Opozarjajo se vsi klubi, naj se glede prenočišč in prehrane obrnejo na Sm. k. Dovje—Mojstrana in si pravočasno rezervirajo cenejše bivanje v Mojstrani.
To tekmovanje je bilo prvotno razpisano za 4. t. m., pa je zdaj preloženo za teden dni pozneje.
★
V Mojstrani to nedeljo nI tekem. Moj-
stranske tekme za to nedeljo so preložena Glej gornji razpis!
Zanimive In žalostne čestitke. Tiskovni
urad pri organizacijskem odboru za XII. olimpiado v Helsinkih nam je — razumljivo z nekaj zamude — poslal lepo, toda tudi žalostno novoletno čestitko, kjer piše: »Z najboljšimi željami za novo leto ln prisrčno zahvalo za prijateljsko sodelovanje, ki smo se ga mogli veseliti z vami pri pripravah za XII. olimpijske igre«. Čestitki je priključena grozotna slika krasnega prostora za olimpijski trening, kl so ga razdejale bombe iz ruskih letal.
SK Ljubljana. Jutri v nedeljo ob 14.30 obvezen trening vseh nogometašev na igrišču. Bertoncelj, Smole, Perko, Legat ln Cankar sigurno.
Medklubski slalom na Črnem vrhu preložen. Medklubski slalom ASK Gorenjca ki bi se moral vršiti dne 4. t. m. na Črnem vrhu nad Jesenicami, je zaradi odsotnosti nekaterih tekmovalcev preložen na poznejši čas.
Zimsko-športna akcija SK Litije priredi v nedeljo 11. t, m, propagandni smučarski tek za seniorje na 18 km in za juniorje na 10 km. Prijave se sprejemajo najkasneje do 9 t. m. — Tajništvo.
2SK. Hermes (centralni odbor). Obveščamo vse klubovo članstvo, da bo redni 'etni občni zbor v nedeljo 18. t. m. ob 9. v salonu pri »šestici«. Po pravilih je treba vse eventualne samostojne predloere za občni zbor v predni^nem roku predložit* ti-jništvu. — Predsednik.
(GLEJ TTTni POHOCTT.A 17 PA NA DRUGEM MESTU!)
Urejuje Davorin ftavljen, — Izdaja za konzorcij >Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno usKaiuc d. a. aoi uakarnarja Fran Jeran. - Za inseratnj del je odgovoren A.'ojz Novak. — Vsi v Ljubljaut