katoliški. j Mladenke naše, zbrane na dekliškem dnevu, pa so nositeljice teh idej. Prerodile bodo naš narod s tem, da bodo matere | čistih — treznih otrok. j Vzgajale bodo v smislu človeškega Občestva svoje j otroke ne le za sebe •— ampak za celokupnost. Da se za to usposobijo — treba jim nasloniti svoje j delo po navodilih slavnostne pridige: »na Križ, presv. j Evharistijo in Marijo« gojiti praktično in ne le nedelj- j sko katoličanstvo. f Podlaga za to je dana. Naša ženska mladina je j •zborovanjema bodočnost naroda združila z naiiskrenej- j šim verskim dejstvom — s tem, da je oblegala obhajilne ; mize. Pokazale so, da ~„oejo naprej v izobrazbi — vztrajale so pri pouku skozi celih 9 ur. Smisel, imajo za to, kar bi se nami skoraj bilo izgubilo, za junake naše slovenske kulture. Dvignile so ' svoje giave in zaiskrile so se jim oči, ko so slišale besedo o narodni pesmi, o narodnih običajih, o naših pradedih z vsem, kar je bilo bistveno njihovega. V Povdarile so svoje stališče kot bodoče vzgojiteljice svojih otrok — članov Občine — altruizem nasproti moderni sebičnosti. ! Vzgajale bodo državljane, brate slovanske in čio- j veka v najmodernejšem duhu. < Vzrejale pa narodu našemu — zdravo, krepko, za- j vedno, izobraženo potomstvo. ' i * * * To so bila zrna dekliških: dnevov. Vržena so v novo razorane brazde, obsevajo jih žarki božje milosti, za katero so prosile v zelenem vrtu ob podobi Najsvetejše-ga Srca, napaja jih rosa, ki so jo izprosile z veličastno , pesmijo »Ti, o Marija, naša kraljica« — sadovi ne bodo : izostali. j Apostolsivo vaše — slovenske mladenke, bodi le en : cilj, obnoviti sebe, družino, in s tem ves naš narod. — j Pota smo vam pokazali, delajte in ne ustrašite se ni- i česar! Z Bogom in lastnim delom dosežemo vse! RESOLUCIJE NA DEKLIŠKIH DNEVIH. j Prosvetni odsek. I. 1. Cilj ženske vzgoje mora bili vzgoja za dobre ma- j tere, ker je žena že po svoji naravi stvar j ena za ta po- j klic. j 2. Vsaka žena je poklicana k duševnemu materin- j stvu, to se pravi, mora hiti tako vzgojena, da v svojem j poklicu izraža tisto temeljito lastnost in sposobnost j ženske narave, s katero jo je Bog še posebno oblagodaril, j da se v udani ljubezni žrtvuje in pomaga bližnjemu ! 3. Po tej naravni sp osobi jen osti so za njo najbolj ■ primerni poklici, čijim je lastna materinska skrbnost in i požrtvovalnost, na primer: Poklic vzgojiteljice, učitelji- j ce, gospodinje, strežnice itd. 4. Ker pa ni mogoče v današnjih razmerah vseh žen | zaposliti v naštetih poklicih, moramo ženo vzgajati tudi \ za pridobitvene poklice, ki so sicer moškega značaja. S Vendar mora žena tudi v teh poklicih ohraniti svojo j žensko svojstvenost in se ne sme na vzeti moških na- f vad. 5. Naše dekliške organizacije morajo dohiti natančen načrt, kako naj dekleta splošno izobražujejo in jim nudijo potrebno strokovno izobrazbo za materinski in gospodinjski poklic. 6. Vsak okraj mora dobiti strokovno učiteljstvo za gospodinjstvo, ki naj po župniji prireja tečaje za bodoče matere in gospodinje. Naši ženski samostani, šolske sestre, usmiljenke in drugi naj si v bodoče oskrbe strokovnjakinj za vodstvo gospodinjskih tečajev in tečajev za 'bolniško postrežbo 7. Družina je naravna celica, v kateri raste deklica. Družina je za to po naravnem pravu poklicana, da vzgaja. Vzgoja dobre matere in dobrega očeta ne more otroku nihče nadomestiti. 8. Glavnemu vzgojnemu učitelju, družini morajo služiti vse pomožne uredibe za vzgojo ženske mladine: Materinska društva, roditeljski večeri, šole, mladinske dekliške organizacije itd. 9. Vzgoja v nadomestnih ustanovah družine (otroški vrtec, mladinska zavetišča itd.) nikdar ne doseza dobre družinske vzgoje. Taka vzgoja je upravičena le tam1, kjer starši svojo dolžnost Zanemarijo, ali je vsled socijalne okolnosti dejansko ne morejo vršiti.. 10. Naj se izdajo življenjepisi najvzornejših slovenskih mater. Naj se ponatisne Bieiweisov pouk krščanskimi staršem, Jegličeva knjiga »Dekletom ter staršem v pouk in vzgojo.« II. 1. Glavno izobraževalno sredstvo so predavanja in govori v društvih. Predavanje še posebno v ženskih društvih ne smejo obračati pozornost samo na razum, kakor je to navada v naši racionalistični in mehanistični dobi, temveč predvsem na srce. Taka predavanja poslušalk ne bodo Samo pregovorila, ampak tudi prepričala. Vzeta morajo biti seveda predvsem iz ženskega delo kroga. 2. Imenitna izobraževalna sredstva so: dramatične predstave, ki pa morajo ponazorovati resnično življenje. Izražati življensko idejo, ne pa briti samo kake plehke burke ali 'surovi prizori. Najboljše igre so tiste, ki predstavljajo ljudsko življenje, narodno zgodovino, narodove lastnosti, posebno vernost in požrtvovalnost slovenskih žen. Zato prosimo slovenske pisatelje, da napišejo dobre ljudske igre. Smisel za dramatiko se naj goji z dramatičnimi tečaji za podeželske odre, s tečaji za režiserje itd. 3. Velike važnosti v današnjih časih je dobro knjižnica. Knjiga mora služiti ljudski vzgoji in izobrazbi. Tudi vsaka dobra knjiga ni za vse. Zato ne eme biti knjižničar samo razdeljevalec knjig, temveč mora občevati z izposojevalci, spoznavati njihovo mišljenje in čustvovanje, in z izposojenimi, izposojevalcu primernimi ‘knjigarni vplivati na njegov zna...,. Osebnost knjižničarja je v današnjih časih velevažna, ker mora biti knjižničar duševni oče, zdravnik, svetovalec v eni osebi; zahteva torej temeljite vzgojslvene, znanstvene in nravne sposobnosti. 'Potrebni so posebni tečaji za knjižničarje. 4. Velika narodna škoda je, da propadata narodna pesem in umetnost, ker z njima propade tudi narodna duša, in važno sredstvo za ljudsko izobrazbo. Žena, ki ima globokočuino dušo, je posebno poklicana, da čuva te ljudske zaklade. III. 1. Prosvetna delavka mora imeti poklic, to se pravi, čutiti mora veselje na vzgajanju, dozorevanju mladine, kakor ima vrtnar veselje na razvoju rastline, ki jo je vsadil. Kdor tega poklica nima po naravi in si tudi ne prizadeva, da si ga pridobi, ne spada v mladinska društva. Pogoj uspešnega prosvetnega dela je temeljita sa-movzgoja. Le disciplinirana osebnost vzbuja disciplinirano življenje. Prosvetna delavka mora postopati individualno, to se pravi, ozirati se mora na značaj in svojstvenost društvenih članic. 5. Drugačna je Vzgoja pri društvu z .malo članicami, kot pri društvu z mnogo članicami. Drugačna pri izobraženih, kot pri priprostih dekletih. 6. Odbornice, zlasti predsednice in načelnice pri Orlicah morajo biti svojim članicam najlepši vzgled. IV. 1. Glede na važen naravni poklic materinstva in sploh, ker danes pripada telesno zdravje med ženstvom, je tudi telesna vzgoja potrebna. 2. Telovadba je zato nujen činitelj za zdravje in telesno vzgojo v mestih, trgih in industrijskih krajih., Ker pa daja telovadba prožnost in gibčnost človeškemu telesu, je priporočljiva tudi kmečkim dekletom. 3. ženska telovadba naj bo primerna ženski naravi, ne pa posnetek moške telovadbe. 4. Naloga prosvetnih delavk je, da širijo med slovenskim ženstvom smisel za Orl iške krožke. V. 1. Upoštevajoč pomen žene za narodno kulturo, povdarja dekliški dan važnost ženske prosvetne organi- zacije. ženska prosvetna društva imajo v naši dobi še posebno nalogo, ker današnji kulturi manjka ženskega elementa, ljubeznivosti, požrtvovalnosti, iskrenosti — Zato je namen ženskih organizacij, da poživijo sedanj® kulturo s isto iskrenostjo, ki izhaja ia soglasja med! človeškim razumom: in srcem. 2. Temelj za tako plodosno žensko udejstvovanje mora biti družina. Vse žensko društveno gibanje mora biti družina. Vse žensko društveno gibanje mora zato prevevati družinski duh, ker iz njega izhajajo največje prerajalne sile za človeštvo. Sestanki s prisrčnimi nagovori, deklamacijami,, društvenimi prazniki, obletnicami, morajo izražati družinski duh domačnosti. 3. Srčni izobrazbi na— deklet naj služi tudi estetska vzgoja. Sredstva za to so po domače, a umetniška opremljena društvena soba. Gojitev ročnih del, vezenin* rož in posebno vrta. Proti moderni kulturi, ki ruši stara izročila, mora ženska povdarjati posebno slovensko narodno samobitnost. Največjo vzgojno moč v našem narodu so nekdaj tvorili stalni običaji po izročilu posvečene šege in navade. Ker je žena predvsem poklicana varhinja morale in narodne poštenosti, je njena posebna naloga, da jo zaščiti. Da se nadomesti ženski spol po nižujoča moderna noša, naj se ,po vseh krajih stare narodne noše in se vpeljejo zlasti še za-slovesnejše prillile. Za primerno žensko nošo se priporoča posebna priloga za žensko modo v naših mladinskih listih. Tudi naj se popišejo vse lepe, krščanske navade po naših krajih. 4. Za žensko prosveto se posebno priporočajo: Družinski list »Mladika«, »Vigred«, »Naš dom«, «Zbirke pravljic«, čitanje ljudskih pisateljev, na primer: SloM-šeka itd. Versko-obnovitveni odsek. I. 1. Namen versko-nravne vzgoje je notranji preporod človeka v otroka božjega, ki ljubi svojega nebeškega očeta in rad voljo božjo izpolnjuje. Taka otroška ljubezen nastane najlažje v ženskem srcu, ki je že po naravi nagnjeno k vdanosti in ljubezni. 2. Samovzgojo ljubezni do Boga naj podpirajo verska sredstva, kakor so molitev in sv. zakrameti, predvsem obiskovanje službe božje, izpoved in sv. obhajilo. 3. Iver pa žena nagiblje k čustvovanju, naj se tembolj varuje kakor zunanje, tako sanjave pobožnosti. Njena pobožnost naj izvira iz trdnega verskega prepričanja in se kaže v dobrih delih krščanske pravičnosti t. j. v izpolnjevanju božje volje. 4. Da bo takšna pobožnost napredovala in vstajala, naj se sili v javnost, pač pa naj ljubi domačnost in sramežljivost. Priporočajo se ji: Geščenje Srca Jezusovega in Marijinega ter angelov varuhov, duhovne vaje, čitanje dobrih knjig, zlasti,, sv. pisma. 5. Želeti bi bilo, da se poleg Čadeževe knjige »Most v življenje« čimprej izda tudi poljubna knjiga, ki ho žensko mladino navajala k versko-nràvni samovzgoji in k pravi pobožnosti (Filotheja). II. 1. Vsaka večja obnova človeške družbe se je zvrši-la po versko prenovljenih ljudeh. Zato je temelj družabne obnove posameznika. 2. Cilj družabne verske obnov^-je medsebojno ljubezensko občestvo otrok božjih. Kal za to nadnaravno občestvo je krščanska družina, kjer jrcfšptlšujejo že naravna nagnjenja medsebojno vzajemnost'. Àko hočemo prerod družbe, moramo spraviti duh krščanskih družin v župnijo, občino, narod, državo, človeštvo. 3. Ker je žena kot mati žarišče družine, ima posebno ženski spol velike naloge, da obnovi človeštvo. 4. Povdarjamo za družabno obnovo posebno važnost župnije. V župnijskem občestvu morajo župljani doživeti tisto družinsko skupnost, ki jo daje vera v skupno nebeško občestvo. Sredstva za to so: Skupna služba božja, evharistije, liturgija, cerkveno leto, procesije, romanje, verske šege, liturgični molitveniki itd. III. 1. Krščanske mladinske organizacija naj si prizadevajo vcepiti naši mladini zmisel za karitativno delo s predavanji in drugimi primernimi sredstvi. 2. Dobrodelnost naj tudi dejansko izvršujejo. V vseh mladinskih organizacijah naj se napravijo dobrodelni odseki, ki se naj zopet združijo v eno karitativno korporacijo v dotičnem kraju. Ta prevzame skrb za zapuščene bolnike, zanemarjene otroke, ima skrb za one, ki zapuščajo domači kraj, sodeluje prLvseh dobrodelnih akcijah, posebno pri tistih, s katerimi se podpirajo naše dijaške ustanove, ali posamezni ubogi dijaki. 3. Osnuje naj se osrednji škofijski karitativni od- bor, ki bo dajal smernice za karitativno delo in ga nadziral. 1 4. Ker je delo za misijone predvsem karitativno delo s katerim se lajša dunovna in telesna beda poganskih. narodov, naj sc poprimejo 'naše .krščanske mladinske organizacije iiavddšeno dela za misijone. Skrbijo naj, da se naše' ljudstvo oklene od cerkvene oblasti priporočene družbe za razširjanje svete vere. in se naroči razne misijonske lisle. JA, IY- * n V ti 1. Smatramo za svojo dojžnost in poljrebo, da. sodelujemo pri delu za združenje vseh Slovanov v katoliški cerkvi. Zato naj mladinska društva širijo zmisel za takozvano unionistično gibanje, ki stremi za zdru-1 ženjein pravoslavnih naših bratov š katoliško'cè’rkVijč>; Z dekliških dnevov v Mariboru so bile odposlane sledeče brzojavke: Apostolskemu nunciju Hertnenegildu Pelegrinetti-ju! Beograd. Nad 7000 slovenskih mladenk, zbranih, na mladinskih dnevih v Mariboru, izražajo svetemu očetu Piju XI. čuvstva verne vdanosti in ljubezni. Prosimo, «poročite to Njihovi Svetosti. Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru. Bled. Slovenske mladenke na mladinskih dnevih v Mariboru pozdravljajo udano Njihovo Veličanstvo kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, kraljico Marijo in prestolonaslednika Petra. Dr. Korošcu, ministrskemu podpredsedniku. Beograd1. Velikemu voditelju slovenske mladine pošiljajo iskrene pozdrave slovenske mladenke na mladinskih dnevih v Maribora. a««*** —■žBESBBffiKBBBB Ooozicila in vlada. Ko se je zjlutraj po sestavi nove vladle Pribičevič zbudil, pogledal skozi okno ter’videl, da se po ulicah svet kreta po svoji vsakdan j i navadi in poslu, je gotovo vzkliknil: Kako to? Jaz nisem več na via dii, svet pa še obstoja! — Pasic in Pribičevič sta propadla v svoji politiki, naenkrat sta z le teka iz vlade, svet pa ni propadel in itivi jen je v državi gre mirno napjrej svojo pot pa če je še toliko novih ljudi na vladinih mestih. Na vladini spremembi in novih ljudeh rii prav nič strašnega in ‘posebnega, posebna in sicer zelo smešna je pa mala Pribičevičeva skupina, ki skuša sedaj' Srbe pretresti in razvneti, češ: glejte, država bo vam razpadla, ko mi nisriro več na vladi. Za razna strašila so se Pri-bičevci dobro pripravili' ter komaj čakati na pinüiko, da jih razpostavijo in razvpijejo. Pred sestankom skupščine so začeli plakatirati neke Radičeve pozdravne telegrame cesarju Francu Jožefu ob začetku vojne in pri debati o vladini izjavi so na vse kriplje iskali »avstri-janščino« in »protidržavnosti« v vrstah strank, ki tvo-rijri in podpirajo sedanjo vlado. Svet pa ni neumen in je za Vse te napore in poskuse tako pogodil pravo sodbo in oceno. Najprej leži na dlani, da izhaja; vse to iz «žaljenega samoljubja in iz jeze nad izgubo obliasti, potem so pa razni izbruhi in plakati zelo smešni radi tega, ker je svetu dobro znano, da bi se lahko plakatirali tudi mnogi Radičevi govori proti Avstriji in njegovi Mici: Doli Habsburg! — radi feiler ih je Radiča v hrvat-iskem saboru s povzdignjenimi pestmi napadel Wilder, današnji velepatrijot, dočim ga je nekdaj in sedaj isto-*ako velepatrijotičiii dr. Edo Lukinič izključil iz seje. Oni, ki vsega tega ne vedo, pa vidijo smešnost Pribi-«evičevih plakatov na tem, da je v Beogradu vse polno rojenih Srbijancev, ki so v dobi avstrijske okupacije Srbije verno služili tujcu-zmagovalcu, in kočmo na tem, da so bili mea vojno ovaduhi in zatiralci Srbov in Hrvatov tudi mnogi Srbi, ki so danes najbolj vneti radikali in Velikosrbi. Proti novi vladi se je mobilizirala tudi domišljija, ki zna biti ravno v Beogradu zelo bujna. Ko so svet preobdali z glasovi o Radičevi paralizi In smrti, so začeli napovedovati njegovo vrnitev z velikimi protidržav nimi manifestacijami, potem velikanske zahteve Ra-dičevcev v državni upravi in ko je ml'svet vsega tega že sit, so ga pa začeli pripravljati na strašen »narodtni vihar«, ki ga hočejo uprizoriti Pribičevci z razbijanjem klopi in glav. Iz vseh priprav in groženj »narodne burje« pa ni bilo nič. Opozicijski tisk je pričel z mikroskopskim raziskovanjem vladne deklaracije. Pričela je velika akcija: iskanje dlake.v jajcu. In vendar: kako velika je razlika med izjavo novega režima in tistimi limonadnimi, vseskozi nejasnimi deklaracijami bivših režimov! Vlada je jasno, brez obrabljenih frgz o narodnem edinlstvta, naglasila potrebo praktičnega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci, ki se pa mora izvršiti »odkritosrčno, lojalno, brez rezerve in brez zahrbtnih misli z vso bratsko ljubeznijo, ki nas navzlic vsemu veže.« — Takih besed še po osvobojenju nismo slišali, in če sta jih kadarkoli v danih momentih uporabila Pašič ali Pribičevič, je bila to navadna blasfemija. Pašič je povedal v Bjelini prav razločno, kako si on predstavlja praktično izvedbo »narodnega« in »državnega« edin-stva .... V debato so z vso strastjo posegli Pribičevičevi ljud je, Wilder, dr. Grisogono, Vukosavljevič in drugi, svoji pajdaši ji je pa pridno sektmdiiral Pribičevič, ki ga je veselje gledati. Ves čas nervozen grize ustnice, sedi vés nemiren in vedno dela neslane medklice, ki razodevajo, kako težke dni preživlja, d« ne more več izvrševati Icmiiškega poklica v vlati i-: Obema st je smehljala cela zbornica, neizvzemši večine radikalov. «S ' ■ I, Obnašanje radikalov je vredno vise pokornosti. — Radikali so precej; prožnejši in pametnejši od' svojih bivših vladteih zaveznikov. Pred otvoritvijo skupščine'5 so gami tiho za, sebe obdržali svoje sejedn Pribičevičevci kd zastonj moledovali zri objasnila in nrivodila. Zavezništva je konec, pota gredo narazen. Pribičevičevo plakatiranje je naletelo na mrzlo apatij.p radikrilskih vrst in hujskajoči govori Wilderja, Grisogona in drugih so k večjemu razvpeli kakega Radičeviča, ki ,lšp, ni pavajep na take metode, radikali so pa ostali hladni in vsi njihovi pogledi so dejali Pribičevcem: Delaj le, kakor veste in znate! Radikali'še vedno rešujejo edinstvo- svoje stranke in Pašiču pripravljajo časten urnik, ker se zavedajo, da bo treba iti z Ljubo JovanbviČem. Temu se seveda prav nič ne mudi. Njegov račun je: Naji Davidovičeva vlada Je dobro pritisne v pogledu rèdìa in zakonitosti, naj prime tudi korupcijo in koi'ripcijöniste v naši stranki, da meni ne ho treba, ali pa, da bo vsaj lažje delo. Ko bodo pri nas ostali samo oni boljši, bo še dovolj prilike, da se razgovorimo. Večina radikalov dobro vidi, da se. utrjuje novi režim zakonitosti in poštenja ter s tem režimom ali z novo pob o naše države, katero on pomeni, tudi računa. V la račun seveda ne spada ne opozicija, kakoršno vodi Pribičevič, — in ne dobro znana družba, ki se zbira -okrog Pašiča. Pribičevičev način 'opozicije so radikali takoj na kratko odklonili in sedaj jih skrbi to, kako bi se rešili za bodočnost neprimerne družbe brez velike škode za stranko. ki je sicer ni poslušal, a vendar je dal vlado bloku. Zaključek tega Cirvaničevega sklepanja je ta: Vatikan je lahko zadovoljen, on je porazil Pašiča, v katerem je perzonifičirano pravoslavje in v naši državi je. zavladal dr. Korošec, v kojem je poosebljeno katoličanstvo. Taki logični zaključki, kakor zgoraj omenjeni, bi bil poleg Cicvaričevega organa še edino mogoč v »Narodu«, ki tudi kliče vsikdar na odgovor Rina, ako-dobijo,naprednjaki kako prav mastno — a zasluženo klofuto. Pogajanja v Solunu. Med našim in grškimi predstavniki ■ je došlo ; do. pogajlanj gleRe _ skupne akci je -proti komlitski nadlogi, ki ogrožajo našo, š'e hujše pa grško mejo. Pogajanja se virše v Solunu. gr Najboljša ocena nasprotnikov vlade. Notranji minister, radikal Petrovič je dejal Pribičevcem in korup-cijpnistom iz radikalne stranke: Izguba oblasti vam je omračila um, pa ne veste več, kaj delate in govorite! — Na vpitje Pribičevcev: Hrvatska ne dobi niti makovega zrna! — Ne priznamo ne. Hrvatske, ne Srbije! — je odgovoril eden Hrvat: Izdali sle eno in drugo! —, drugi pa pravi: Škoda -besed za to družbo! Brez oblasti se bo itak sama izgrizla in uničila — nestalo vlasti, nestalo masti, — naj se izjejo kot škorpijoni. — Iz vrst Pribi-čevičeve iri Pašičeve opozicije se je toliko vpilo o slučaju »Balkanovega« urednika Saviča, ki je moral iti, dri obsedi že davno prisojeno kazen, na to vpitje se je pa odgovarjalo iz vrst vladnih strank: Seveda, za Saviča ste vsi, nihče se pa ni zganil od vas, ko je bila v zaporu ubita nedolžna Ljubica Ljubičič in trpinčenih sto m sto nedolžnih ljudi! Dosedanja »socialna politika«. Sedanji minister dr. Behmen razkriva javnosti, kaj vse je našel kot zapuščino svojih prednikov. Na tisoče nujnih aktov je nerešenih, še vpisani niso, — in tudi -drugače je vse polno dokazov, da je prejšnje ministrstvo in cela vlada popolnoma spregledala vsa silno važna in pereča vprašanja. Zelo značilno za «socialno politiko« prejšnjega režima je na primer to, da je tipografska strokovna organizacija v dveh letih za svoje brezposelne člane več izdala kot pa vlada za brezposelne delavce v celi državi. Revizjijh uradniškega -zrikona. Pravosodni minister je poslal koncem prošloga tedna vsem uradniškim organizacijam in uradom razpis, -da mu naj čimpreje predlože vse svoje pripombe, kako bi bilo treba izpre-meniti uradriiški zakon. Ta razpis je v zvezi z vladno namero, da se bo revidiral nazadnjaški zakon, kakor ga je prinesla Prišiceva vlada. Ministrski svet je odločil, da se uredba o razvrstitvi državnih uslužbencev v najkrajšem času temeljito izpremeni, in sicer še preden bo prišla v pretres v zakonodajnem odboru. Ta vladin sklep bo gotovo razveselil vse, ki se čutijo kakorkoli prizadete pri razvrstitvi. Ko bo uredba izpremenjena, pride v zakonodajni odbor, da jo še enkrat pretrese. — Tam bo posebna komisija predelala uradniški zakon, tako, da bo v septembru, -odnosno »Prav sinoči smo se klubu menili,Ida je treba ljudstvu dali nekaj novega. Dali smo jim novo ustavo, nove postave, celo nov koledar, ki se začenja z letom ena slavne velike revolucije. Treba je le še, da damo ljudstvu tudi — novo vero. Nova vera pa potrebuje tudi noVega boga —. In prav moja misel je biia, da jim damo boginjo, boginjo razuma. In ko jo upostavimo, ko jo predstavimo ljudstvu, takrat priredimo slavje, veliko, sijajno slavje, narodni praznik, in novo »boginjo modrosti« •bomo slovesno ustoličili —.« Robespierre si je oddahnil. Ni rad veliko govoril in izgubljal praznih besed. Pa ogrel se je topot. Mirneje je nadaljeval: »Za to poosebljeno boginjo modrosti pa potrebn- \ Stra* 4. jemo žensko. Velika čast bi-doletela ženska, ki jo izberemo za to vlogo. In ženske so ničemurne —. Kaj pravite, Chauvelin? Ge res potrebujete žensko, čta dosežete svoje namene, kaj mislite, da bi taka ponudba ne podžgala častihlepja, ničemurnosti —? Pohabite to misel!« »Hvala vam, državljan!« je pravil Chauvelin mirno. »Vedno sem upal, da se me bo revolucijonarna vlada spet spomnila. Priznam, izpodletelo mi je lani —. Anglež je iznajdljiv, prekanjen. In bogat je. Ne verjamem, da bi se mu bilo posrečilo, če ne bil imel denarja, zlata —. Korupcija in podkupljivost je v polnem cvetu pri nas, v Parizu prav tako kakor na mejah, posebno še na onih, ki leže proti Angliji —. Ušel mi je skoz prste prav v trenutku ko sem mislil, da ga že čisto trdno držim. — Priznam vse to, pravim. Pa tule sem da popravim, kar sem zagrešil in —. Toda mislim da je dovolj besedi. Pripravljen sem —. Poiskal si je površnik in klobuk ter si hladnokrvno popravljal ovratnik. Pa Robespierre ga je zadržal. •Nenasitni krute? je imel posebno veselje, če se je mogel naslajali na mukah svojega bližnjega. In ni še še dovolj naužil, ni še dovolj mučil Chauvelina. Chauvelin je,ob svojem času užival mnogo zaupanja proti voditeljih revolucije. Saj je celo sam bil član »desetorice«, ki je Z Robespiernom na čelu hotela v »deseterice«, ki je z Robespiernom na čelu hotela vladati Francijo s krvavimi postavami in brezprimerno krutostjo. Njegove zasluge za revolucijonarno vlado so bile zares velike. Posebno veliko je storil kot izredni poslanik in zaupnik zunanjega ministrstva. Pa Robespierre se -ga je naveličal. In povrh se mu je Chauvelin 'zdel tudi nevaren. Cjhauvelin je bil nadarjen, brihten, prebrisan. In imel je razun tega ludi lastnost, ki je je sebičnemu »nacionalistu« Robespierru občutno manjkalo. Chauvelin je bil požrtvovalen, odkrito nesebičen v svojem delu za domovino. Da se mu ni posrečilo, spraviti nagajivega Angleža »Dušico« pred sodni dvor in pod guillotino, to je bil začetek njegovega padca. Niso ga sicer nadlegovali z očitanjem, pa postavili so ga v kot, niso se več brigali zanj. Izginil bi bil v popolno pozabljenost. Tisti večer mu je bila usoda še enkrat mila. (Dalje prihodnjič). Sprejmejo se dijakinje ali dijaki na stanovanje in hrano. Električna luč. Zaveršcik, Gospojna ulica 2. 458 Sprejmeta se: trgovski pomočnik za trgovino z mešanim blagom in kočija*, ki opravlja tudi postranska dela. Nastop takoj. Naslov v upravništvu. 461 2—1 Sprejmemo tskoj kot strojevodjo (mašinista) poštenega, ne-oženjenega moža (tudi invalida), ki ima izpit za kurjača, se razume na električne motorje in je toliko vešč ključavničarstva, da labko opravlja najvažnejša popravila v hiši Šolske sestre v Mariboru. Gotove moške obleke, perilo za moške in ženske, moške hlače in delavske obleke kakor tudi vse drugo manufakturno blago od najcenejše do najfinejše vrste, nadalje gotove obleke za birmance kupite v trgovini F. Starčič, Maribor Vetrinjska ulica št. 15. 319 Premog k svojega premogekopa pri Veliki Nedelji pro daja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1—I. 107 IZJAVA. Raznašalca neresničnih vesti o operaciji, ki jo je na meni izvršil g. dr. Majcen, imenujem) obrekovalca ia podlega lažnjivca. Dotičnega gospoda, katerega ime mi je dobro znano, nočem objaviti, ker nisem škodoželjna. Izjavljam, da sem z operacijo zelo zadovoljna, popolnoma zdrava in da o kaki ohromelosti in gnojenj» noge po trebušni operaciji ni govora. Maribor, dne 9. avgusta 1924. Ivana Ve4na, posestnica. üLüiSOtvoritveno naznanilo ! krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih eenah A. Arbeiter. Maribor, Dravska ulica 15. Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in villino. Z Mim STROŠKOM VAM NAPRAVI yjH/fyy P. n. občinstvu uljudno naznanjam, da otvorim dne j 14. avgusta 1924 Ì trgovino z maskirni in ženskimi klobuki ter sprejemam v popravilo in oblikovanje vse v to stroko spadajoče predmete izključno samo na Aleksandrovi cesti 32. V zalogi imam vedno najmodernejše klobučarsko blago. Popravila se izvršujejo hitro, solidno in ceno. — Za obilen obisk se priporoča : švan Kvas klobular NAJBOLJŠO HRANO ! MASKI -jeva zabela dopolnjena za 25 do 50 odstotkov ceneje ! s Ne zavržite torej Vaše izpraznjene MAGGI-jeve steklenije, temveč pustite si jo od Vašega trgovca po znižani ceni zopet napolniti. — Za to so pripravne samo MAGGI-jeve steklenice št. 0, 1, 2 in 3. Pazite na to, da se Vaša seboj prinešena prazna steklenica samo iz te velike MAGGI-jeve steklenice dopolni. Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Irani in Kamni gorici. Plasss*. žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Telefon Mersrban: Podnart 3. Brzojavke: Zadrug« Kropa. u čevlje, žlebe i. t. d. čepi. Verige. irsi ‘ir »saio «trt ko ejidsjcè ni fzfiellcf jps» vrzopoils ina s»®fetoal» •Mu»Jcs®*b.®J©« BC* Iluatneovrebnl ceaaSIsi jas®. t Zadružna gospodarska bauka d. d. v Mariboru» V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Naj višje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu. Pooblaščeni prodajalec srečk državu« razr. loterije.