^a« raaes aebot, S*»" ,n p.»¿nikar. PROSVETA j U rodni Aki In «pravniški prostori! SS67 S. Lawndale Ava. , t,*, except Saturday . SuSay® Holidaya. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Office of Publication: B8OT South Lawndale Ava. Telephone, Rockwell 4804 ta |s 16.00 SZfiSTiCHICAGO, Iu... PONDE1JEK. 1«. AVGUSTA (AUG. 10). 1M6. Subacription S6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 157 Acceptance for mailing at apeclal rate of poatase provided for ta» eectioa 1108, Act of Oct. 8, 1917, authoriaed on June 14, ISIS. ¡er zapreti! s prelomom odnošajev z madridsko vlado ¡j« bo podvzela drastično akcijo, če ne bodo ¡]cj nacijev kaznovani. Naznanilo, da bo Nemčija poslala več bojnih ladij (v ¿panike j, alarmiralo Francijo. Španska bojna oarica razdejala obrežno mesto Algericas, itično trdnjavo na jugu. Ruski delavci pevali milijone rubljev v sklad za obram-ipanske republike Grški premier '.j noče biti diktator 10. avg. — Osemsto i je bilo ubitih, veliko šteli in ujetih v devet ijoči bitki, ki se je vče-vrti;U v Navalperalu, 61 lieverorapadno od Madrida, ij vladno poročilo. Rebeli eli vse sile, da zasedejo to ! v guadarramskem gorov-[¡¡di lojalne čete so jih vrgle Polkovnik Julio Manga-eljnik vladnih čet, je de-i go izgube na njegovi stra-enkostne. Padli so samo i vojaki. 35 pa je bilo ranje-Vlada pravi, da je to ena lih največjih zmag v civilni ki traja že 21 dni. avg. — Francoska je bila informifana, da je Nemčija zapretila s nom diplomatskih odnoša-«pansko levičarsko vlado, i bodo morilci štirih nacijev vini. To svarilo je pred-nacijske vlade izrekel v skem razgovoru z nekim kom angleškega zunanje-iatrstva. erjeva vlada je že naslo-loiter protest Madridu, v ka-uhteva pojasnila v zvezi kucijo nacijev. "Narod se mora podvreči disciplini" Atene, Grčija, 8. avg. — Premier John Metaxas, kl je razpustil parlament in se postavil za diktatorja, je vseeno izjavil, d< nima diktatorskih ambicij. Grčija bo epet dobila ustavno vlado, leo ae bo napetost polegla in ko bo komunistična nevarnost odpravljena. Metaxae, ki ga imenujejo "močnega moža", je razpustil parlament in oklical obsedno stamje po vsej državi, ko so delavske organizacije pod pritiskom komunistov oklicale 24-urno generalno stavko. Premier-diktator je dejal, da je v Grčiji mir, odkar je razglasil obsedno stanje. Njegova vlada je odredila etrogo cenzura tiska in uveljavila več drugih Madri&Ur»ati6aUi "krapov v interesu > vlada je bila opozorjena, da dati odgovor takoj in biti zadovoljiv, drugače bo tija odredila drastično ak-*oti španski republiki, »varilo je dokaz, da bo "tiji podprla španske rebele ¡znala njihovo vlado. Po-iz Berlina, ki prihajajo v i jamo govorijo, da name-i nacijska vlada izrabiti kri-»ituacijo, ki jo je izzvala kucija nacijev v Španiji, pretvezo za oborožen napad ipan.sko republiko. Franco-i vlado je razburila tudi vest, [* Nemčija poslala večje šte-^ bojnih ladij v španske vode namerava okupirati Ka-otoke, da tako prepreči nje domačinskih čet iz ^»kih kolonij v Francijo v ju izbruha vojne v Evropi, "'lo iz briukih virov javlja, .Vmčij« j* pOM|aia 28 boj-w »psnikim fašistom, ^ne militaristične aktiv-v trenju smatrajo v Pa-.u nadaljnji dokaz, da se '1* pripravlja na vojno v !-i»t "Liberte" je ob-da je Nemčija poslala ataJjonov vojakov v Karls-^«Iwikshaven in druga gorenju. Vojaki so za-Í ,Jruga javna poalop-vm- vojašnice preñado v ijMMlnjem delu ¿ J" «daj okrog 90,000 •«n vojakov. V K »vg.-Nacijskl tisk fcr"itl »'l-n krik, da m0ra maščevati umor nacijev T> lK»udarja, da ao Uijnj, tnj<1 m,mék¡ dr_ v španskem in m-ka sedem Zeitnng.» |lit. k¡ w Z »""ral Hcrmann WM-premier Prusije ^ «d"»nnt,.r. je pozval Nr, . . "" »sij proti n anarhi-• r • ^ *o pahnili \.U'T\ " tvlf španska ' raj »H>m u . *M*lt'» mi-ato AJ-s , V rs *ia .' . , ' V razv*l*niah ' fašistične , . " • obrežju, k discipline, kateri se mora podvreči griki narod." Poročilo in Soluna af glasi, da sta tja dospeli dve bojni ladji in izkrcali pomorščake. Ti sedaj s sodelovanjem policije lovijo komunistične voditelje, da zatrejo "rdečo nevarnost" v tem distriktu. Atene, 8. avg. — Štirje pro-minentni politični voditelju med temi bivši premier George Ca-phandaris, so se oglasili pri kralju Juriju in protestirali proti vzpostavitvi diktature po premier ju Metaxasu. Kralju eo povedali, da so tudi oni za zatiranje komunistične nevarnosti, toda to še ne upravi-čuje razglasitve obsednega stanja in diktature. Velike poplave v Pueblu, Colo. Voda zajela državno umobolnico Pueblo, Colo., 8. avg. — Dvesto bolnikov iz državne umobolnice so morali odpeljati na varno, ko eo prihrumele vode in poplavile prostore okrog umobolnice. Zadnji četrtek se je u-trgal tudi oblak m je reka Fountani prestopila bregove. Voda je podrla osem poslopij v bližini umobolnice in napravila veliko škodo. V okolišu Waisenburga je poplava odnesla več mostov in razdejala ceste. Deftevni naliv, v osrednjem delu države traja-jo te trinajst dni. Samo v zadnjih dneh je padlo več ko Aest palcev dežja v tem kraju. Nek železniški most v bližini Wal-servburga eo morali pognati zrak s dinamitom, da je voda pognala predmete, ki so nakopičili Um, napr«j. S tem so preprečili poplavo Walsenbur ga. Voda iz reke Fountain je de loma talila tudi klavnice v Pue Mu. Poročila ne javtjajo, al je poplava zahtevala človeške žrtve. _ Domače vesti Nagla smrt Frontenac, Kana,—Nagle smrti je umrl 4. t. m. Frank Slap-šak, star 24 let in rojen v Ameriki. Ko je prišel z dela, ga je objela slabost in legel je v posteljo. Cez nekaj časa je vstal, da gre ven, ko pa je prišel do vrat, ee je zgrudil in kmalu potem je umrl. Tu zapušča mater n sestro, v Girardu, Kans., drugo sestro in brata v Detroitu, Mich. Spet povodenj Walsenburg, Colo.—Huda povodenj je zadela Walsenburg in okolico, ko se je utrgal oblak in e reka Cucharas prestopila bregove. Prizadetih je več članov SNPJ. V bolniSnlci Kemmerer, Wyo.—Verona Ka-išter, Članica SNPJ, j£ morala ti v bolnišnico. ^-Bratje in sestre, obiščite bolno sestro! MilwauAke vesti Milwaukee.—Rojak Tone Vidmar se je ponesrečil pri delu. zgubil je tri prste na roki.— Umrla je 2. t. m. Mary Sorčič, roj. Dobnik, stara 51 let.—Poročila sta se Melvin Nelson in i mnie Dollnar.—V sosednjem »ort Washingtonu je umrl Frank 3ernik, star 76 let in doma iz Škofje Loke. V Ameriki je bil 86 let in zapušča ženo ter dvoje otrok.—V Sheboygan u so pokopali Johna Krapška, vojnega veteran^starega 45 let. Novo glasilo SSPZ Cleveland.—Zadnje dni je izšla prva Številka tedenskega samostojnega glasila Slovenske svobodnomlselne podporne zveze z imenom "Napredek." Novi ist ima šest strani po sedem stolpcev. Urednik mu je Vatro Grill, bivši urednik Enakopravnosti, kjer ga je začasno nadomestil znani pisatelj in publicist van Jontsz. Dva neva grobova V Ix>ralnu Lorain, O.—Naglo je umrl ro-ak Frank Mačerol, star 65 let. Zadela ga je srčna kap. Bil je član SNPJ.—Dalje je umrl 28-etni Rudolf Kosten, samec, ro- Eksplozija v angleškem premogovniku i f 57 rudarjev izgubilo življenje —r Barnaley, York, Anglija, 8. avg. — V eksploziji, ki se je pripetila v p Wood, Moor fur je 57 rudarje1 ljenje. Reševalci, noč in dan, so doslej prinesli na površje 32 trupel 'ubitih rudarjev. Nekatere rudaSje je eksplozija vrgla več če^jev daleč in jih raztrgala, tri|gi pa so se zadušili v strupenem plinu. Ob vhodu v premogovnik se je zbrala velika mnoiica ljudi, žene in sorodniki rudarjev, da identificirajo žrtve, ki jih reševalci prinašajo na površje. Dr. James Hendeifcon, ki je vodil eno ekuplno reševalcev v premogovnik, js Ihjavil, da ni nobenega upanja, da bi kdo izmed rudarjev, kl »o bMi v rovu ob Času eksplozije, ostal pri življenju. t COUGHLINOV REKORD JE MREŽA NESOGLASIJ Radijski župnik tolče sam sebe po zobeh PRVAK DEMAGOGOV Sedem oseb ubitih v avtni nesreči St. Joseph, Mick, 8. avg. — Trije vojaki in štirje civilisti so izgubili življenje, ko sta avto-mobila, v katerima so se vozili, trčila skupaj v bližini Nilesa. Ubiti vojaki to Howard E. Kel-ley, Eugene Newby in Herbert Hizer, nvilisti pa Joseph HIN, Roy Warner, Lo Rene Barr in Richard Peüraoh. Vsi razen Newbyja so bili inrtvl, ko so l)udje dospeli na pozor išče nesreče. Sltdntjeg» as odpeljali v bolnišnico, kjsr pa je nekaj ur pozneje umrl. jen v Ameriki, ki zapušča brata in dve sestri. Pobrala ga je su-šica. Nova članica Hutchinson, Pa.—^Pri družini LindiČ se je oglasila štorklja in pustila zdravo hčerko—novo članico SNPJ. Nesreča v Calumet u Calumet, Mich.—Zena Matha Pintarja se je težko pobila na nogah, ko se je prevrnil avtomobil, v katerem se je vozila s svojim možem. Njemu se nI zgo dilo nič žalega. Washington. — (FP) — Pre-listanje govorov in izjav In sploh vsega rekorda, katenga je napravil zadnja let* "father" Charles E. Coughlin, pokazuje tega "nebeškega" gromovnika za bitje čudovitih nesoglasij. To delo je storila ustanova Farm Research Inc. in rezultat objavila v svojem mesečnem buletlnu Facts for Farmers. Analiza njegovega lastnega rekorda pokazuje Coughllna sa človeka, ki bije samega sebe pp zobeh in za največjega demagoga. Kako "visokega" razuma In kremenitega značaja je "father" Coughlin, je razvidno iz sledsfls godlje: Dne 8. aprila 1094 je Coughlin zatrdil svojim radijskim poslušalcem, "da ne bo nikdar spremenil svoje filozofijo, da new deal ni Kristusov deal." Komaj dva tedna pozneje pa je na nekem banketu v Washingtonu udrihal po NRA, češ, da je bila v celoti "izposojena od Mus solinija." Dne 3. marca 1935 je obdolžil Roosevelta, da je "nadhoovsrisl-ral Hooverja," dobra dva mess ca pozneje, U. maja, pa je ta-gotovll svoje poslušalce: "Jai vam ponovno proklamlram, da Imamo Izbirati med Rooseveltom ali polomom." V Jeseni istega leta se je zopet spravil nad "new deal," toda 1, decembra je bil zopet "za principe novega deala." ' Wall Street Journalu, glasilu vladarjev Amerike, je 18. junija 19.% omenil, da bo "s svojo uni jo za socialno pravičnost mogo Če podpiral republikansko strsn ko" pri predsedniških volitvah Ko je nedavno s par drugimi od rešenikl skotil unijsko stranko je v ekskluzivnem intervjuvu New York Sunu priznal, "da bo> do kot posledica nove stranke Izpadle volitve najbrž v prilog tandonu." Ta list je tudi dostavil, "da je duhoven dal jasno f Daljo na 8. atraai.) Pribk voditeljev NEVARNOST FASl- ADF na Roosevelta Želijo pojasnila glede spora v delavskih vrstah Washington, D. C., 8. avg. — Nekateri člani eksekutive Ame-rMke delavske federacije so sedaj pričeli pritiskati na predsednika Roosevelta, naj pojasni svoje stallSče glede raiskola, ki je nastaii v vrstah* organiziranega delavsvta. Charlton Og-burn, glavni pravni svetovalec ADF, je včeraj obiskal predsednika Roosevelta, ki se mudi v Hyde parku, N. Y., Podrobnosti razgovora niso bile objava ljene, naznanjeno pa je bilo, a je Ogibum v imenu eksekutive ADF apeliral na Roosevelta, naj da sagotovilo, da v konfliktu med Lewieovim odborom in ekeekutivo federacije ne bo podpiral Odbora za Industrijsko organizacijo. Deset unij, kl so včlanjene v Lewiaovem odboru, je eksekutive ADF še obvestila, da bodo suspendirane, Ae ne bodo v pri* hodnjih tridesetih dneh lsstopl-le Iz tega odbora, kl js sedaj zaposlen v kampanji, da organizira pol milijona Jeklarskih ln železarskih delavcev v Industrijski uniji. Civilna vojna msd organiziranim delavstvom Je dossgls še točko, ki onemogoča poravnavo. Arthur O. Wharton, Član eksekutive ADF, je včeraj aa-pretil a ustanovitvijo nove ru> darske unije, dualne organizacije, ki bo vodila boj proti Lewisovi rudarski uniji. STIČNE DIKTATURE V AMERIKI Mobilizacija delavstva v vojnem času FORMIRANJE VOJA-SKE MASINE Kepublikaanki *rak«*lo» je našel trdno Sfere ns HmHkaftm Ksifire IJsiMIsgs. (Nsrlsal JergsrJ Velik vihar ob čikaikem obrežju Chicago, 10. avg.-—Nenaden vihar je napravil precejšnjo škodo oh člkaškem obrežju in končal vročino, kl Je včeraj popoldne dosegla 98 stopinj Fahrenheita. Podiral je drevesa ln ogražal življenje ljudem, ki so se nahajali na ladjah na Jeseru, Zahteva) je eno žrtev; Ernests Blacka, uslužbenca Public Service Co., je ubil električni tok, ko je stopil na električno žico, ko Je popravlja) električno napeljavo na posestvu A. D. Laskerja v Lake Forestu, čikaškem predmestju. Socialistični kon- test v Wisconsinu Milwaukee.—Kampanjski odbor socialistične stranke v Wis-consfnu bo pričel z neke vrste literarnim kontestom o socializmu po radiu. Koritest Je name njen predvsem za mlade ljudi. Zmagovalci bodo dobili kot na-i grado priliko, da bodo svoj esej ali spis rszposlall |k> radiu bo> dlsl v Madisonu all Htevens Poln tu. __ Arabci por ate ni v bitki z angleškimi četami Jeruzalem, M. avg.—V arab-akem naskoku ns angleški voja.l ški oddelek, kl je bil na poti I* llaife proti Tel Avivu, Je bilo ubitih 23 Arabcev, se glasi aem dospelo poročilo. V bitki Je bil lahko ranjen tudi engMki čant.| nik. Drugo |>orolilo iz lledera-ha javlja, da sla bila dva Žida ubita In trije drugi ranjeni v poulični bitki z Arabci. Kongresnik Zioncheck izvršil samomor Healtl* Wash., M. avg — Kongresnik Marlon A Zlon-rtark je sinoči akočil a 5. nadstropja poalopja Arctic in oMflal mrlev na ulki, V njegovi solil ¡¥ policija našla piiono, ki ga je Npisal Zloiieh«'k prodno si je končal življenje s akokom. "Kdino moje upanja v življenju je bilo iitailjSariJe položaja o-rah, ki so žrtvi* r^pravlinoga ekonomekoga sistema," je bilo rečeno v pismu. Mrliški ugled- Katonah, N. Y.—(FP)—Uničenje vseh delavskih pravic ln fašistična kontrola nad delavci bo uveljavljena na podlagi načrtov vojnega departmenta, kakor hitro se bo Amerika zapletla v krvavi konflikt. To svarilo je isrskla Rose M. Steln, pisateljica ln bivša asistentka ssnstnega odseka, ki Js vodil preisksvo orožne In muni-cijske trgovine, v svojem govoru pred dijski delavskega učlll-šča Hrookwood. "Načrt Industrijske mobilisa-clje, kl ga je sestavil vojni de-partmsnt, določa kompletno mobilizacijo delavcev ln satrtja svobode izražanja," js rekls govornica. "Ta načrt so ie odobrili vodilni smerlški Industrij-d. Na podlagi ssdmih zakon-skih osnutkov, k) so jih sssta-vili amsriški mllltartstt, bodo skušali privezati vss amsriški nsrod k mogočni vojaški maši-nl. V glavnem bodo skrbeli, da bodo vojns Industrije imsls dovolj delavskega materiala na razpolago, uvsljavll! bodo regi-mentaoljo delavcev in prepovedali stavke. One, kl bi agitiral! med delavci v tovarnah, bodo poslali na fronto In ss Jih Uko iznebll}. Agitacija na fronti nt dovoljana, kajti agitatorje ss lahks postavi pred vojno sodišče In potem pred fctrslsks oddelke." Steln je dalje rekla, da načrti milltarlstov uključujsjo tudi provizije glede kontrole Javnega mnenja. Ta naj bl bila "pro-stovoljna" cenzura tiska, filmskih stik in radia. "Ameriško delavstvo se mora zavedati te nevarnosti," js dsja-la govornica. "Ako ss bo Ame-rlka zapletla v vojno, bomo dobili fašizem, ki bo trajal ves čas krvavega konflikta, če ne dalj. Nihče ni Uko naiven, da bl verjel, da bi se fašizem odpovedal oblasti prostovoljno, ko bo prišel na krmilo." Bivši policaji v Tampi obsojeni Sodnik odklonil apel glede nove obravnave llsrlim, Fla., H. avg. — Hod. nik Robert T. DeWetf Je včeraj obsodil i*«t bivših policajev iz Tsmpe, Flo., kl so bili sposnanl za krive sodelovanja z drhaljo, kl Je ugrabila in pretepla tri delavske organizatorje v zadnjem novembru, na obravnavi, ki ae J« vrlllla v tem nuwitu pred nekaj tedni. Obsojenci, ki s«) dobili štiri leta zapora vsak, so C. A Brown, Juhn Bridges, J. W. Carlisle, Ham K. Crosby In F. W .SwlUter. Kden od žrtev drhaUk«ig* nanllja, Joseph Shoemaker, Je deaet dni po u-grabljenju in pretepanju pod leg«! |»oAko |,r»»»éaaa», S* M «M Glasovi iz nase IWIflfl Zaletavanje v znanost Slovenski frančiškani ae v svojem mesečniku Ave Moriji neprestano norčijo is znano-sti in onih, ki grade svoj limffi nazor nfc znanstvenih dejstvih in izkušnjah. Posebno hud je pater Hugo Bren, ki se vsak čas zaleti in bruha svojo mržnjo. Ne omenjamo tega zato, da bi branili znan-stvene resnice pred tem zaletavanjem. To nam še na misel ne pride, ker ni nobene potrebe. Moderna znanost je že davno prešla preko teh ljudi v črnem krilu in njih mizerno spotikanje je ne bo zadržalo niti za las ali ji količkaj škodilo. Dobro pa je, da se včaal ozremo na te ljudi in jim povemo, kako brezuspešno Je njihovo bruhanje. Pater Hugo, ki misli, da bo nekaj dosegel, če zapiše, da ml malikujemo znanosti, strelja miljo proč od cilja. Ce je kje roallkovanje, je pri njem, toda on s svojim klanom vred mali-kuje fantomom. Naša vera v pozitivno znanost ni noben kult In ne zahteva od nas škandaloznega človeškega poniiavanja kot zahteva religija. Edino, česar se zavedamo, je to, da pravo znanost rešpektiramo kot aredetvo, ki nam odkriva realnost, kakršna Je, in ki privede človeško drutbo do najvišje popolnosti, blagostanja in svobode, kolikor je to troje sploh Mi ne verujemo v nebesa nekje zunaj tega sveta, trdno pa verujemo, da znanost razvije "nebesa" na tem svetu — in vsa drugačna kot so pa ona, o katerih religionist! sanjajo za avo-je večno lenarjenje. Mi tega seveda ne bomo doti veli s patrom Hugonom vred, toda, če so nam enanstvene pridobitve, bogastva in resnice zadnjih sto let sploh kakšna priča, je znanstveni napredek te etotine let revna bajtica napram sijajni palači, ki čaka človeštvo 6es tisoč let. Kaj pa v milijon letih?! <—■ Dalje trdno verujemo — s čimer se pater Hugo ne bo nikdar strinjal — da bo znanost pome tla z vsemi religijami in cerkvijo. Yes-sir! On sam — In kje so drugi? — nam Je priča, da je cerkev v srditem boju z znanostjo in v tem boju cerkev doživlja pora« za porazom. Končno bo oblsAala daoela poražena In mrtva. Nasilna revolucija ne bo uničila cerkve in religije, čeprav obema lahko zada težke udarce, ali končni triumrf je rezerviran šele za /.|„,I,.M.|. kt |M)lnjmma te Miri t«. UM ruAi mor cerkve in enkrat v bližnji bodočnosti jo poruši popolnoma. Praznoverje ae ne more meriti z znanostjo, silo razuma — in cerkev reprezen-tira največje organizirano praznoverje na svetu. Cerkev daje koncesije naravoalovni znanosti že stoktja. Prvo veliko konceaijo je dala takrat. ko je molče priznala Kopernikovo odkritje glede okroglosti zemlje in vrtenja zemlje okoli solnca — potem, ko je tristo let prej barbarsko preganjala zagovornika tega odkritja. Kopernik je bil duhovnik, ali šele na svoji smrtni fxnttelji je privolil, da se njegova "krivoveraka" knjiga lahko tiska in cerkev je to knjigo takoj postavila na indeks. Bila je na indeksu do leta 1828. To Je tista cerkev, o kateri pater Hugo trdi, da ne preganja "pra-v«-" znanosti! Druga velika koncesija cerkve prihaja sdaj glede razvoja človeka. Tudi Hugo je priča, ki piše, da cerkev ni preganjala pristašev evolucijske teorije. Seveda ni, ker ni imela več one oblast! Ce bi odkritelji evolucije živeli v 16. in 17. atole tj u, bi prav gotovo zgoreli na grmadi kakor Je Giordano Bruno in tiaočs dragih; bi bili potiiiani in zasramovani kakor ata bila Galilei in Kopernik. Ae Hugo Je lahko prepričan o tem. T<»da znanost je dane« Se tako močna In razvoj človeka je že take trdno dokazan, da ee tudi pater Hugo ne boji več grmade In sato piše, da "ni treba vzeti biblije tako kol črke kažejo." Po njegovem se na primer vsa me. da je Bog ustvaril seme, ne t* kar doraslih rastlin. živali in človeka 1 To pomeni, da "uetvar-jenja" v šestih dneh ni bilo trebal — Ali ni to krimoran, ds vrstic v Prosveti v korist SNPJ in Prosvete, kar so vseli vsi "z veseljem na znanje." Ampak e-na cekurja" me je pa le vprašala, "kaj po, če ti bo zmanjkalo, kaj boš potom pisal r "Hm," sem odgovoril, ^bom pa lagal, pisal neumnosti tako zvito, da boste vsi verjeli, ksjti takega p^ aarenja sem se dobro naučil Amer. Slovencu, milwauškem žurnalu "Obzoru" itd. Za danes bom hitro zgotovil zate, ker sem ie prepozen, uredništvo tudi nima časa "ekstra" same Kar tem govoril ns seji ln vam priporočal, kot samemu sebi tudi, ne pozabite. Glejte, da dobite nove člane društvu 16 SNPJ. Glejte, da dobite nove člane naši organizaciji v Mil-waukeeju, št. 16 SNPJ. Jaz vam bom šel na roke. Vi veste, do je meni nemogoče biti tako aktiven kot bi bil rad. Kakor še rečeno, lahko vni verjamete, da bom storil vse, ksr bo mogoče. Pripomniti moram še, do tem imel obitk od družine Staut in zraven je bil tudi Kopušar, ki v vseh letih poprej ni videl mojih proetorov, to Je 6 let.—Vse podrobnosti in drugo sledi prihodnji teden, ako me ne bodo ob-glavili v petek t. avgusta. Se enkrat rečem odkrito: Stout ln Kopošar, zginlta s svojih stolčkov takoj, ko bosta zagledala luč v dvorani, ali pa me obtcftita. Jat to zahtevam, ali pa vaju bom smatraj za "fajka." Vlctor Puneer. 16. Zahvala „. Kana. — Vsem prijateljem In znancem se iskreno zahvaljujem ta obiske začaaa mojo bottoni v girardski bolnišnici. Sedaj ae počutim boljše in se na-ha jam doma. (*pa hvala vtem »trac!Je francoaktli delavcev proti fašizma na pariških I skupaj! Mary Aadrottt. Komoji—naši sonoči ne dado miru. se skrivajo pred svetlobo v gozdno ser liste, v jame in temne kote človeških tei skih bivališč. S svojimi rilci prebodejo SLoveku kakšno podkožno žilo in se s pomočjo sesalne aparature v svojem] kivl. To kri prebovljajo dva do tri di kri se napijejo šelo po koncu prebave. S svojimi piki morejo komarji, pose nastopajo v fvelikih (množicah, človeka nadlegovati do skrajnosti M H len kos bo krvi bi na zadnje še prenesli, toda pride v ranico vedno malo komarjeve» ta ima za posledico izpuščaje, ki srbijo« po več dni. Po številnih pikih pride la) oteklin in bolezenskih pojavov druge zgodile so se ssvoljo strupenih snovi t odi te prav resni primeri zastrupitvi Posebno hudi so piki v veke in v zgorn nioe. - — • Proti komorni nadlogi se borimo na načine. Predvsem je treba odpraviti' potrebne mlake, ribnike, močvirja in obirališčo vode, kamor odlagajo samice zalego. Pozimi je treba v temnih, p< kletnih prostorih uničiti vso svojat tu prezimufjejo. Poleti gre za uničen več ličink in bub. V ta namen upora oljne tekočine, ki jih vlijemo na vodne ne, kjer ličinke in bube žive. Olje, petrolej, nafta itd se razširijo plasti naglo čez vodno površino. Ce se in bube o avojimi dihalnimi odprtinami nojo to plosti, vdere več ali manj oljne ne v «jih dfhala in živaUce poginejo i pomanjkanja zraka. Poleti je treba to duro večkrat ponoviti. Važne pomočnice ju proti komarjem so mnoge domače vrt ki irejo njih jajčeca, ličinke in bube, tud uničujejo mnogo nerazvitih živali. NeU izvrsten lovec na komarje. V Ameriki dijo posebne stolpe za netopirje, ki poi« uničevati nadležne živali, kose odprsvUj lov. Pred dvajsetimi leti (b Prosvete s dne 10. svgusU 191« DtnrnUe vosft. — Msth Morsvec. eden nsseljoncev v Elyju, Minnu je umrl » v želodcu. Stsr je bil 69 let. Dslje je ti umri Joalp Grebene, star 29 let. - \ t M in tu sto bili Angels Krivec in Fsnw logar obsojeni v plačilo $10 vsaka, ke ldopotci obmetali krdelo skebov, ki «> lo v Jame, O^fc, - V K»II»»» CltJI»»; pri »Uvboih delih . «Uvko "voje^ pol cent» priboljik» n» porotajo o »toni-kih Z rudarji. - ilenifn' » " aa tcleuilik« drulbc. Svetovna vojna. - Ns nadaljujejo divje tekme z ^ ^ aki fronti še vedno trajt krjo■ « Stohodu v severni Galicija kimi izgubama osvojili na^t P^^ f j" (Dal* Is prrt v- ^ s pooorttčo Zgodovine P^1"0^, 4<* tem trdno prepričani, čep^ " ¿„ta) teh slavnih dni; to ni nobeno ^ -podlogi golih želj«, temv* , lagi dejstev Is erra- da znanosti ln todalni prr^ «* — » -____konfliktu » te*»« pa v un tus» tamr»»»" m jima trtafflfœte v W™J* — avgusta (Iivinu poroMk it LJuMJam..) GLAVNE NOVICE NA KRATKO pie Wvi KamniAkih P*»®*»- >ofrešsna akademika »z Taline Mikšiia in Janto «o v Kamniikih plani-nad žagano 'tL nesrečs v planinah, — vTriflavski severni steni ata « iuiija smrtno ponesrečila ¡£»! akademika Domi-^¡n Latner, ki sta z goadov-S uborilapod Martuljkom. Splavila sta sredi stene v £pad in obležala takoj mrtva. ^Ustator Arnavtovic, ki je -treijal v skupščini na vladnega tednika dr. Stojadinoviča, je bil obsojen na 15 let robije, -Jije drugi poslanci pa na roki«, poldrugega do petih let., V« «eveda tudi prenehajo biti joilftnci. Avtomobilska nesreča. — Med Črnučami in Trzinom v ljubljanski okolici se je z avtomobilom smrtno ponesrečil 17 let-|i dijak Boris Tomažič iz Lj Ub-ljl Dt. ., , . V flUGLAVSKASKVERNASTE-NA ZAHTEVALA DVE SMRTNI ŽRTVI Akademika Domicelj in Latner k Maribora strmoglavila a severne stene Ljubljana, 26. julija 1936. Snoči so prispele v Ljubljano [»vice, da so planine zahtevale dvoje življenj. Iz Moj-grane je prišlo zvečer zanesljivo poročilo, da sta se v severni ¡¿¿svaki steni ubila dva akademika, ki sta skušala steno preplezati. Sta to slušatelj )nva Savo Domicelj, rojen »12 v Zagorju, stanujoč v Mariboru, in Egon Latner, akade-nik v Zagrebu, stanujoč v Mariboru, rojen leta 1917 v Ino-•tu. Pod Martuljkom taborijo v nlikih šotorih gozdovniki, med ijimi tudi več Mariborčanov, največ akademikov in akade-aičark. Ob lepem vremenu hodijo na izlete v planine pa tud: na plezalne ture. Tako so rva dva sta srečno Izplezala steno, druga dva, domicelj in Latner, pa sta ne-V obtičala in iz neznanega Jiroka strmoglavila v prepad, W «ta mrtva obležala, Ovalna ek.spedicija iz Je-Je bila takoj obveščena in » odšli rtwevaici po trupli. v Ljubljani pokopavali Kamniških planin, ■ncAica Jn Janšo, Letos so ne-v planinah zelo pogoste. Z avtomobilom ae ubil J7 to™ «¡n ljubljanskega in-«rtrijca Boris Tomažič, dijak Z* ^"nnazije, »e je med in Črnučami ubil z av-m je še mlad, a ■J* vsi otroci 'Watih »Ur-J« imel tudi on na razpeli' česar «i je poželel. . 0 * Je naučil tudi šofirati « J« večkrat kar sam odpe-T «vtomobilMke izlete. Ta-^^ dne 24. juIija. Qdpe-Zkl} \Kriinb od tam se je * ¿Tm Polja J oz Mengeš v Ljubljano. tar n r n0Čin med Trzi' je fant naj- »lirh ^ BVt0 P«*"*1 fyHV to JH povzročilo ^ 1 Uvozil j« v kup gra fau ' J" vr*]o v jarek, fc kr Je vrgel na ce-l iJ ' J*' oble/.al nezavesten pranji ml i>oškodbe- nik ? Ka J" na**l « nofer in odpeljal v ' f"lnišnico, kamor Posbcali špecijalisU bilo vse zaman. *JulrHJ Ulegel hudim * Godbam. '""i leti pojas-smo poročali J* izvršen v trgo-<>«nwarja ne v Ljubljani. Te-ni vlomilci odnesli « 60 tisočaki. "B* A« mogla pojas- niti. Zdaj ga je vlomilec sam pojasnil. Pri Marenbergu blizu avstrijske meje so namreč orožniki aretirali znanega vlomilca in tatu Albina Jevšjaka, ki je afcer star komaj 19 let, a ima £e več kazni za sabo. Ko so ga aretirali in zasliševali, je priznal več vlomov in tatvin, za katere je bil osumljen, priznal pa je tudi nekaj dejanj, za katere ga doslej niso obtoževali. Predvsem je pranal, da je on tisti, ki je s tremi pajdaši vlomil v Cešnovarjevo trgovino in odnesel denarja za 60,000 dinarjev. Pobegnil je tedaj proti Brežicam. Ves ta čas je vlamljal in kradel, zdaj s temi, zdaj z drugimi pajdaši. Z nekim pajdašem je še ta mesec vlomil pri kmetu Nebcu na Or-laih pri Ljubljani, nato pa sta peš preromala vso Slovenijo do avstrijske meje, kjer je enemu uspelo ubežati pred orožniki, drugi pa je bil aretiran. , * »o »in __________ LETALSKA NESREČA OSTA-NE NEPOJASNJENA? Kdo je bila ponesrečen ka giacherjeva? Bru- Oddelek za civilno letalstvo pri komandi vojnega letalstva je po svoji uradni dolžnosti u-vedel preiskavo glede letalske nesreče v Hrušici pri Ljubljani, ki se je dogodila ta me-86C in zahtevala sedem človeških iivljenj. Zdaj je ta oddelek preiskavo zaključil in izdal komunike. Ta Komunike pa je prav za prav Idavern, ker ničesar ne pojasnjuje. Zakaj je nesreča nastala, tega komunike ne pove. Komunike le na dolgo in široko pripoveduje in prepričuje, da je bila služba na letališču v redu, da so bili motorji v redu, da je konstrukcija letala naj-boljša in motorji prima roba, da je bil pilot Jarošenko eden najboljših pilotov, da je bil usodno jutro spočit, da'je beii-cin dober, da je meteorološko poročilo bilo sestavljeno točno, da megla ne more biti vzrok nesreče — skratka da je bilo vse v redu in da se je moral zgoditi torej čudež, da je prišlo do nesreče. Pač, nekam prav za prav poročilo le pokaže s prstom: da je pilot takoj zavil na desno, namestu na levo, temu pravi poročilo "usodni obrat". Tudi pravi poročilo, da je morda.v megli videl pilot greben hriba dalj, kakor pa je bil v resnici. Ko je posnel drevo, je bilo ie prepozno za dvig. Ob Času nesreče je bilo letalo visoko kakih 60 metrov. Poročilo pravi, da je morda pilot nalašč zadrževal letalo v tej višini, da bi obdržal greben hriba pred očmi in bi laže kontroliral višino. To pa je malo verjetno, ker je pač pilot moral vedeti iz izkušnje, da se mora dvigniti na najmanj 100 metrov do 200 metrov v prvih treh minutah, če hoče preleteti hrib, proti kateremu je letel. Vse torej kaie, da bo ostala ta nesreča prav tako nepojasnjena kakor nesreča pred tremi leti. Komunike je sestav ljen, komisija ga je podpisala, dolžnost je storjena. Glede nemške potnice Bru-glacherjeve se je zdaj dognalo, da je bila namenjena v Grčijo. Imela je naročilo, da kot slika-rica rtaslika vse važnejše kraje, skozi katere bodo leteli tekači z ognjem iz Olimpa za berlinsko olimpijado. Dr. Horn pa jo je spremljal, ker je znal več ori-entskih jezikov, da bi ji bil za vodnico in pomočnico. Nemške oblasti so že pooblastile nekega ljubljanskega odvetnika, da doseže zavarovalnino, ki jo je naša družba za zrač-' ni promet dolžna plačati pokoj-ntčim sorodnikom in ki je za inozemske potnike večja kakor za domače. Seveda s§ bo stvar z zavarovalninami vlekla še precej časa, saj menda še zavarovalnine za prvo nesrečo 193& niso izplačane niti priznane. Mariborska vlomilca in morilca aretirana Iz Avstrije je prišlo poročilo, da so tamkaj pri Leobnu aretirali orožniki in v Leobnu zaprli Mariborčana Ivana Kolar-ja in Karla Šterna, ki sta bila osumljena, da sta izvršila roparski umor nad financarjem Strajiiškom v Mariboru sredi mesta in odnesla kakih 30,000 Din. Po dejanju sta se nekaj dni klatila po mariborski okolici, nato pa jima je uspelo zbe-žati Čez mejo. Tamkaj pa sta bila aretirana. Oba sta p r iz n a 1 a umor Strajnška. Štern ga je zadavil, Kolar pa je oropal stanovanje. - Samomor z možnarjem. —-Nenavaden način samomora si je izbral 29 letni hlapec Jakob Sčavničar iz Nunske gr&be pri Ljutomeru. V nedeljo 19. julija si je zjutraj pognal izstrelec iz malega možnarja v prsi. Molžnar, kakršne rabijo pri streljanju ob slavnostih, je nabil v sadovnjaku svojega gospodarja, ga nameril v svoje prsi in oažgal. Strel mu je prsi razmesaril popolnoma, a se je mučil še dve uri, preden je podlegel. V smrt je šel zaradi tega, ker je neko dekle z njim zanosilo, ko pa je otroka rodila, ga je vrgla1 v potok. Dekle so izsledili in izpovedala je, da jo je k temu detomoru nagovarjal oče pričakovanega otroka, hlapec Ščavničar, s katerim sta skupaj služila. Nesreča motodkliarta. — Na Dunajski cesti v Ljubljani se je zgodila v nedeljo «večer o-krog polnoči huda nesreča. Na motociklu se je vr*čaJ domov v mesto 24 letni uradnik Franc Gradišnik. Pred njim je vozila kočija, a je bil voznik najbrže vinjen, ker je kočija merila cesto z ene strani na drugo. Mo-tociklist se je umikal jo dajal znamenja, a prav v. hipu, ko je hotel prehiteti kočijo, je ta zavila spet v stran in tako ee je motociklist zaletel z vso ailo v kočijo. Dobil je hude poškodbe po vsem telesu, posebno nevarne pa so poškodbe na trebuhu, ki si ga je preparal, vendar pa drobovje ni ranjeno. Nezavesten je obležal. Pijani kočijaiž se je hotel ranjenca lotiti z bičem, a so ljudje to preprečili. Konj se je aplašil, odtrgal in zdrvel v noč. Voznika je etražr nlk odpeljal, poškodovanca pa je reševalni avto prepeljaJ v bolnišnico, kjer upajo, da bodo PKOSYBT* Polom delavske stranke v lowi Razkol prihaja valed in-dorsiranja Lemkeja Des Moines, la.—TiiP—Far-marsko delavska stranka v lowi bo mogoče pridobila nekaj gift-sov med farmarji, ker se bosta na njeni glasovnici nahajala glavna kandidata Coughlinove u n i j s k e stranke Lemke In O'Brien. Toda izgubila bo med delavstvom, in sicer toliko, da bo ostala le na papirju. S postavitvijo Lemkeja O'Briens za predsedniškega podpredsedniškega kandidata Že izgubila socialiste iz svo, srede in izgubi lahko tudi unij*, ki so sodelovale v tem gibanja. Lemke in O'Brien ste bila no-minirana na avit način, kar le pokazuje, da je farmarsko delavska stranka v rokah neskru-puloznih politikov demagolkega kova. Ko se je vršila regularna konvencija, so socialisti in unij-ski elementi preprečili indorsi* ranje Coughlinovih kandidatov. Komaj pa je bila ta konvencija končana, je dominantna klika sklicala izredno konvencijo stranke t namenom, da postavi kandidata za zveznega senatorja radi smrti senatorja Murphyja. Ta konvencija, ki se je vršila dober teden po regularni, ni Mla reprezentativna, vsled česar se je reakcionarni kliki, ki predstavlja skrajne oportuniste, posrečila glavna nakana: indorsi-ranjevLemkeja in O'Briena. S tem je bila enotnost farmarsko delavske stranke v lowi ubita. Za zveznega senatorja je bil postavljen kot kandidat bivši senator S. W. Brookhart. Couffhlinov rekord je mreža nesoglasij (Nadaljevanje s 1. strani.) razumeti) da bi raje videl izvolitev Kansasčana (Landona) kakor pa Rooscvelta." BuletiH 'te raziskovalne ustanove tudi omenja, da imata Coughlin in Landon zveze s Hearstom. Detroitskega župnika podpira vse Hearstovo časopisje in Coughlin je bil že tudi na obiskih pri Hearstu na nje- Oi leve proti desni: Harold Ickes, notranji tajnik, G. C. Peer?, guverner VJrfMje in Merria L. Ceoke. « fantu rešili življenje, če ne nastopijo komplikacije. Vojak utonil v LjvUJanfel. — Na tako imenovani "dpfci" (kjer se odcepi Gruberjev kanal od Ljubljaničine struge, ki zavije v mesto) je ljubljansko ljudsko kopališče brez vstopnine, dostopno vsem. Tu sem se je hodil kopat tudi srbski podnarednlk Ni kola Stankovič, doma iz Caribroda v Srbiji. Služboval je v ljubljanski vojaški bolnišnici. Bil je dober plaval, rad je skaka) v globino Ljubljanice in pri tem za šalo klical na pomoč. To ga je stalo življenje. V nedeljo 19, julija popoldne se je prav tako spet kopal. Ker pa je še ves rasgret skočil v vodo in spet za šalo zaldical na pomoč, nato pa izginil pod vodo. Ko se le ni več prikazal, so zaslutili kopalci nesrečo, skočili so za njim. a ga je etruja že odnesla. kovem vele posestvu v Ctlifor-niji. "V kampanji za Inflacijo ga je podpiralo vse Hearstovo Časopisje. Hearst lastuje rudnik Homestake, najbogatejši zlati rudnik na svetu ; kontrolira tudi bogate srebrne rudnike v Peruju. Vsak ukrep, ki bi pognal kvišku cene arebra aH zlata, bi bil v prilog Hearstu," pravi bu-letin. Veled tega je Hezrzt podpiral Coughlinov inflacijski program, ker bi z uresničenjem tega postal še bogatejši. Coughlin se je pričel zanimati za politiko cenenega denarja po konferenci, kl se je vršila v New Yorku 13, oktobra 1932 med njim, Georgem LeBlanoom, bivšim predsednikom velebanke Equitable Trust Co., In znanim špekulantom s srebrom Rober torn M. Harrisonom. In ko je spomladi leta 1934 zakladniški department objavil listo ftpeku lantov s srebrom, je bila Cough-linova privatna tajnica Amy Collins na vrhu te liste. Coughlin je takrat pojasnil, da je špekuliral v prid svoje—çerkve. Prav tisti čas. ko je špekulira) na borzi, pa je silno grmel proti wallstreetarjem. Sllčna je vsa njegova kariera zadnjih let. Ko so se prošlega junija sestali strategi unijske stranke za planiranje kampanje, se je ta sestanek vršil v poletni rezidenci Francisa P. Keelona, newyorškega Špekulanta s srebrom. Na tem sestanku je bii seveda tudi Coughlin in njegov predsedniški kandidat Lemke. Ako bi kdo razpisal nagrado za demagogijo, bi jo sigurno odnesel Kristusov namestnik in zaveznik ameriškega fašista št. 1 VVilliama Randolpha Hearsta. ? J^rrH? . VUa, »In ■ pred K K K K «i "Nestrankarska" politika vodjev ADF Washington, — Kampanjski odbor republikanske stranke je Izbral za predsednika republikanskega delavskega odbora Wm. L. Hutchesona, predsednika tesarske unije. Enakemu odboru demokratske stranke nače-luje Daniel Tobin, predsednik vozniške unije. Oba sta člana eksekutive Ameriške delavske federacije in vneta zagovornika "nestrankarske" politike. "Me jake veseli, da je Hutch dobil to mesto," je Tobln komentiral to imenovanje. "Midva se vedno dobro razumeva In on (Hutche-son) tudi zasluti to pozicijo." Kako fin delavski vodja je llut-eheson, je razvidno is tega, da ni vedel ničesar o enomesečni stavki gozdarskih delavcev v Idahu, čeprav spadajo v njegovo unijo In čeprav je bila proti njim poslana državna milica. Vprašan Je bil, ruij komentira o nji, toda atavka v lastni uniji vnu Je bfla špznaka vas. 'j* Slik. kU. Mkupin» br«p.-e.nlh » pr.«-yK-«4.l •>» » «"*•»>• ' šz državnega Poletna Ma v Gillespie ju Gilleepie, IJI —Od 24. do 30. avgusta bo v tem rudarnkem mestu poletna socialistična šola, ki bo v glavnem namenjena za treniranje organizatorjev, IJčni predmeti bodo socialistična teorija, delavska zgodovina, mark* s i stična ekonomija, farmski problemi In sodobni dogodki. Kna-ke socialistične šole ae bodo vršile tudi v Colorad u in Califor-ni j i« Hitler sapretil • prelomom odnoiajev s madridsko vlado (Nadaljevanje a 1. sireni.) se razteza od tega mesta do Tarife In tudi topničarko "Dato." V teku bombardiranja Je bilo veliko Število rebelev ubitih in ranjenih. General Franclseo France, vodja fašističnih rebelev, Je včeraj od lete I Is Tetuane, španski Maroko, proti SevilH, kjer ho prevzel poveljstvo rebelne armade, ki ae pomika proti Madridu. Njegova armada je sedaj odrešena od Maroka In ae ne more vrniti nasaj. To pomeni, da ae bo glavna bitka vršila v bližini Madrida in U bo odločila usodo republike. Caaablanca, španski Maroko, 8, avg.—španske bojne ladje ao včeraj bombardirale meato La-roche, španako-maroiko pristanišče ob Atlantiku, ki Je v rokah rebelev. Poročilo ae «laai, da Je bilo večje število rebelev ubitih in ranjenih. Berlin, 8. avg. — RksekucIJa štirih Nemcev v San Martinu, predmšatju Barcelone, d|NtniJa, je izzvala vihar ogorčenja v Berlinu. Trije izmed teh so bili člani nacijake mladinske organizacije in nacijsko časopisje sedaj silovito napadu španske "boljše-vike in teroriste." - "španska vlada, ki ne more ščititi življenja tujcev, ne more biti še nadalje priznana kot po stavna vlada," naglašajo naciji v svojem časopisju. Nemški konzul v Barceloni je že vložil formalni protest, v ka terem zahteva temeljito preiskavo ozadja ekaekucije, IstoČas no je berlinska vlada protestirala pri španski vladi zaradi bombardiranja nemškega |>arnl ka "Sevilla," ko Je priplul v La-racho, pristanišče v španakem Maroku. 1'ernik Je po berlln skih trditvah obstreljeval špan ski rušil«* "Almirante Valdes." Sedaj Je bilo naznanjeno, da bo Nemčija poslala večje število bojnih ladij, ki se nahajajo ob južnem obrežju Španije, v Bar celono In zahtevala zadoščenje od španske vlade. Hitler Je Ukoj, ko Je bil In-formiran o obstreljevanju par-nika, pozval admirala Erlcha Raederja, poveljnika nemške bojne mornarice, na sestanek, na katerem sta razpravljala o situaciji, ki Jo Je ustvaril U incident. Poročila v naeijskem tisku se glasijo, da so skušali trije naciji in njihov prijatelj pobegniti is Apanije v avtomobilu, ko ao Jih prijeli obmejni stražniki. Val so Mil potem odvedeni pred "markaiatično" sodišče, ki Jih Je obsodilo na smrt. Italijanski diplomatje izrabljajo ta Incident in priporočajo Nemčiji, naj nastopi proti madridski vladi. Svojim naeijakim prijateljem svetujejo, naj ped prejo španske fašista In Jim pomagajo, da bodo prišli na krmilo, da as tako sada smrtni udarec "boljševizmu in židovstvu v ftpeniji," lUplomatje odprto namigujejo; da bo n*mške kolonialno vprašanje rešeno, če bosta Italija In Nemčija skupno na stopili proti španski levičarski vladi. To vlado je treba vseka kor strmoglaviti in pomagati f* šlstom na krmilo, ti pa bodo tako zaposleni s reorganlziranjem Španije, da se ne bodo mogli brigati sa španske kolonije, katere bo lahko okupirala Nemčija. To bo njeno plačilo, če bo pomagala španskim fašistom pri zatiranju "rdeče nevarnosti." Španski Maroko, kjer je nemlki kapital pred svetovno vojno kontroliral večje število indnstrij. naj bi dobila Nemčija kot nagrado za svojo Intervencijo v Španiji v sedanji civilni vojni. Madrid, 8. avg.-Ljudska armada Je včeraj ZMedi» Cadls, rebelno trdnjavo na jugu, po vroči bitki, v kateri Je bilo večje število fašiatov ubitih in ranjenih. Vest ae glasi, da so ljudske čete ujele nad dva tisoč rebelev. Po bitki so ljudske čete odrinile proti Earagoil, Madridska vlada je tudi naznanila, da ao njene čete okupirale Bae-no, strateglčno mesto v provinci Cordobl. Druga vest ae glaal, da ao rabel! po petuml vroči bitki v gi-b ral ta rs k I ollnl Izkrcali 6000 Maročanov na Jutnem ozemlju Španije. TI ao ae aedaj pridružili vojakom tujske legije, ki ze tam nahajajo. • Juan Caaanova, premier Katalonije, je reorganlilral svoj kabinet, katerega Je formiral 81, julija. Is vlade Je fsključll levičarske aoclaliste in Jih nadomestil z republičanl, saeno pa je naznanil, da bo njegova vlada še nadalje Izvajala staro politiko, ki med drugim uključuje program jiodržavljenja Industrij, Avtoritete so aretirale 1X1 menihov na obtožbo sodelovanja s rebell. Vsi so bili prignani v Madrid Is KI Eacorlaia, kjer je njihov samostan. Proeeeijo menihov, ki ao bili močno laatraže-nl, Je opazovala velika mnoMca, ko so korakali v ječe. Policija je aretirala tudi grofa Urquija, velebankirja in načelnika direk-torlja telefonske kompanije, ki Jo lastuje ameriški kapital. Klga, N. avg,—Z geslom "Roka proč od španska republike," Je sovjetska vlada pozvala prebivalce, naj sodelujejo pri demon-a t racija h proti Špenekim fašistom in tako israsijo svojo soli-darnost s španskimi levičarji, ki brsnijo republiko in demokracijo v Španiji. Masni shodi se vrša po vsej Rusiji in delsvci so bili pozvani, naj prispevajo v sklad španske ljudske fronte. N. M. flvernlk. komisar sovjetskih strokovnih unij, Je naznanil, da so ruski delavci že sbrall trinajst milijonov rubijev (okrog $8,600,000), katere bodo poslali španski vladi. Vsote, ki so Jih sbrall drugi sa obrsmbo š|wnske republike, znašajo nsdsljnje milijone rubijev. GIsmíIo ruske komunistična stranke J« obdolžilo nemške na-eija in italijanske fašiste odgo-vernosti sa izbruh civilne vojne v Španiji, "Porazimo eovrašitl-ke ljudske vlade v Španiji," piše glasilo. "Ktrstl moramo fašizem. ki skuša zanetiti pošar nova evropske vojne." List dalja opozarja komuni-etične organizacij* v vseh drft*-vah, naj izvajajo inatruketje, katere prejemajo Is glavnega stana komunistične internado-naie. Te Instrukcije ao, da morajo komunieti v vaeh državah stalno pobijati fašizem kot največjega sovražnika demokracije In miru. A citirajte m PreereUl Nepremično sem obetal. Tik pred mano, le dva koraka stran, je stal gospodar sam, bres suknje, bres klobuka in gledal skosi ključar niško luknjico v družinsko itbo. Neslišno je zamahnil s roko, nsj obsUnem pri miru in je spet pogledal skosi luknjico. Pri tem se je smejal. „ "Stopite Sem!" je ssklical šepetajo. Po prstih sem se mu približal. "Poglejte skoči !" je rekel in se smejal s brezumnim, raxburjenim smehom. "Poglejte tu noter! Hihi! Kako ležita Um! Ali ste videli starege, kaj? AU lahko vidite starega?" Notri na postelji, tik pod Kristusom v oljnati barvi in ravno pred sabo, sem opazil dvoje postav, gospodinjo in tujegs mornarja. Njene noge so bleščale belo ne temni kote ni ni pregr-njene postelje. V postelji ob nasprotni steni pe je sedel njen oče. hromi starec, in je gledal na onadva, s povešeno glavo, vase sključen, kakor ponavadi, ne da bi se mogel geniti .,. Okrenil sem se proti svojemu goepodarju, ki se je ne veo moč trudil, ds bi se ne zasmejal glaano.. ........... . VAli sta videli eterega?" je zašepetal. "Ah Bog, sli sls videli starege ? Na poetelji sedi in ju glede!" In epet se je sklonil h ključavnični luknjici. del sem mimo njegs k oknu in sedel. Pogled na to Je neusmiljeno razmetal navzkriž vee moje misH In poveem uničil moje bogato ras-položenje. No, kaj pe me je stvar prav se prav brigala? Ce si je njen mož dal dopaeti to, da, če mu je vrh vsega bilo le v zebavo, prav res nisem imel povoda j sa, da bi si jemal zadevo k srcu. Kar pa se tiče starčka, — no, etarec je starec. Saj nemara niti videl ni; nemara je epal; bog sam vedi, če ni bil že mrtev; prav nič bi ae ne Čudil če je mrtev. Vsekakor pa je jaz nisem imel na vesti. V tel sem epet svoje pepirje v roke in hotel odpoditi vse nepozvane vtisks. Sredi stavka sodnikovega govora sem bil obetal : "Tako torej ml veleva Bog In postava, tako torej md veleva nasvet mojih modrih mož, tako torej veleva meni in moji lastni vesti ..." Pogledal sem skosi okno, da bi preuderil, kaj naj mu pač vslsvs njegove vest Poleg mene is izbe se je čul tih šum. No, kaj to meni mar, to meni prev nič mar! Mir! Mir! — "Tako torej veleva meni in moji lastni vesti ..." * ~ Tods vse se je bilo zarotilo proti meni. Tisti človek pri ključavnici nikakor ni hotel stat! pri miru ; od časa do časa sem zaelišal stisnjeno smejanje in videl, da se je vee tresel; na ulici ss Je takisto nekaj vršilo, kar mi je raz-tresslo misli. Doli na trotoarju je sédel majhen dečko v solncu In se igrsl ; mislil ni nič hudega, hotel js neke papirne odrezke in nI storil nikomur nič žalega. Hipoma pa je poskočil in zaklel; stopil je zadsj ns prizidek in opazil moékega, dorselega moškega s rdečo brado, ki Je ležel na oknu v drugem nadstropju in mu pljunil na glavo. Mali je jokal od srda in klel onemoglo proti oknu, tisti človek pa se mu je smejal v obraz; na ta način je minilo nemara pet minut Obrnil sem se vstran, ds bi ns vide! dečkovih sok. 'Tako torej veleva meni in moji lastni vsstrr.r - Nemogoče nadaljevati. Nsposled se mi je vse pričelo mešati ; zazdelo se mi je, da je vse, kar sem napisal, neporabno, da, ko da je vsa moja ideja qstuden nesmisel; v srednjem veku sploh ni bilo moči govoriti o vesti ; vest je odkril šele plesni učitelj Shakespeare, iz česar sledi, da je bil ves moj govor neistinit Ali torej ti listi niso vsebovali prsv nič dobregs? Preletel sem jih znove in spet so izginili moji dvomi, našel sem veličastna menu, cele dolge odlomke velikega pomena. In spet sem občutil opojni nagon v svojih prsih, naj pričnem Ae enkrat in dovršil evojo dramo. Vatel sem in Šel k vratom, ne da bi pazil na besne snake gospodarjeve, s katerimi mi je tolmačil, naj bom pri miru. Trdno odločen sem Žel skozi predsobo, po etopniceh v drugo nadstropje in stopil ta» v svojo staro sobo. Saj mornarja ni bilo tam, bil je spodaj pri tisti ženski v družinski hfri, kaj me je torej oviralo, de ne bi poeedel tu par hipov? Njegovih atvari se ne dotaknem, niti za njegovo mizo ne sedem, marveč kar na stol zrsven vrat in bom čisto zadovoljen. Urno sem si razprostrl papir po kolenih. Zdsj js ftlo nekaj minut prav izvrstno. Replika za repHko se mi je oblikovala v glavi in pisal sem neprestano. 'Polnil sem etren za stranjo, hitel čez drn in strn, vriekal tiho ves očaran nad svojim dobrim razpoloženjem in koma/ da eem ie kaj vedel o sebi. Edini zvok, ki gs čujem v tem hipu, je moje lastno veselo vriskanje. Prišla mi je na misel tudi neka poerečena ideje s cerkvenim zvonom, ki naj bi pričel zvoniti na nekem mestu v drami. Bilo je porazno lepa Tedaj sem začul korake po stopnicah. Vztre-petal sem in bil malone ves iz sebe, sedel kakor pripravljen na skok, pialen, buden, poln etra-hu, do skrajnosti raoburjen od gladu; nervozno sem prielulkoval, držal svinčnik tiho v roki in poslušal, bres moči, da bi napieal samo še beeedlco. Vrata so se odprla, vstopila je dvojica od spodaj iz izbe. Preden sem le našel časa, da bi prosil opro-ščenja za to, kar sem napravil. Je zakričala gospodinja, ko da je pala iz oblakov: "Ne, Bog me varuj, le spet sedi tu!" "Oprostite I" eem rekel in bi dejal ¿e več, a nisem prišel dalje. Gospodinja je odprla vrata na etežaj in zakričale: "Ce ee pri tej priči ne poberete, hudič me vzemi, pokličem policijo!" Vstal sem. "Samo zbogom sem vam hotel reči," sem za mrmral, "in sem vas moral čakati zeta Saj se nisem dotaknil ničesar, samo tu na stolu sem sedel . . ." "Kaj za to!" je rekel mornar. "Kaj pa je za to, vraga? Pustite vendar človeka pri miru!" Ko sem prišel po stopnicah, me je hipoma objel blazen gnev do te dsbele, brezoblične ženske, ki mi je sledila za petami, da bi me od-strsnila kar najfeltrsje; obstal sem ca hip pri miru, s najstrašnejšimi psovkami na ustnicah, priprsvljen, da jih jI zalučlm v obraz. A premislil sem se pravočasno, molčal iz same hvaležnosti do tujca, M je iel za njo in bi bil vee slišel. 2enska ml je neprestano sledila in neprestano peo vala, dočim je hkratu naraščal moj gnev pri veakem koraku, ki sem ga napravil. Dospeli smo doli na dvorišče; stopal sem zelo počasi in le «nerom preudarjal, ali naj se spustim z gospodinjo v boj, V tem trenutku sem bi! vee blaten od razljučenosti in sem mislil ns nsjstrahovitejšc krvoprelitje, na sunek v njen trebuh, da bi se na mestu zgrudila mrtva na tla. Skoai vrata je stopil mimo mene postrelček in posdrsvil; nisem mu odsdrsvil; obrnil se je do tonske zs mano in slišal sem, ko je vprašal po meni; kljub temu se nisem okrenil. Nekaj korakov od vrat me je postrešček zopet ddhitel, pozdravil in me nagovoril. Izročil mi je pismo. S silo In z ne vol jo sem ga odpri, desotkronski bankevec je pel iz kuverte, dru-gegs nič, nobsne besede. (Daüe nribodnJtt.l /V. Careo: V obmorski krčmi Zares ni bilo nemogoče, ds gospod Jsck ni bral časopisov, v katerih je bilo te dober teden vsak dan po dva in pol stolpiča poročil o umoru v Moloh-baru. Tod« začudeni glas, s katerim je zakričal, ko sv« sr dotaknila tsgs predmeta, «e mi je zdel vendar malce neumesten. "Torej prav nič ne veste?" sem ga vprašal. M"ž se Je sbral. "Seveda vem!" mi Je odgovoril z glasom, ki se je trudil, da bi bil naraven Neki Maspre. kajpads. neki čkivek Is M«r-seiHa? In policija? Ile? Nor je tprašal gnapod Jack. in zmačkat ob mizico svoje krčns cigsreto, ki mu je ugasnila med prsti. "Kakšne neumnosti i točne vendar policije.** Treba je bilo pgcnaU bezntco ob morju, levo od pristanišča v Nini, kjer smo »odeli tisti večer. da si priznal, da Je bila prava razbojntSk« jama, Petrolejka brez senčnika «• Je kadila na točilnici in kozarci, iz katerih «mu sd«j pa «d«J erk-ju i. poti rek vtihotapljenega \ehyskyja, so bili oškrbljeni kot stara žaga. Gospod Jack je dostavil: "Saj vendar nič ne dolene, ali le?" "Policija?" "Glejte," je nadaljeval in se oziral po Širnem morju, "ta Moloh^bar . . . tega lokala ne bi nikakor hotel očrniti, ampak med nama povedano . . ." z.mignil je z rameni. "... To je preva . . ." "Ah!" se je tedajci oglasila debela Maud, ki me Jo s svojimi ne«|>o*obftimi izrazi spomnile vselej ns zgodnje otroške vtise. •'Rekel je . .." "Jezik za zobe!" je za kJ i cel s drugega konca mlse nekdo le drutbe, v kateri sva sedela s M«odo "Georgina bo pele. Prinesi malo kitaro, Jack! Je kaj prida?" Georgina je imela lep glas. T«»da vse prevač je bila zmerom pripravtjena, da prične a petjem ne prvo prošnjo kogarkoli, da bi nas mogla očarati. "He." se Je vmes oglasila M «ud. . .*le malo 1k>IJ čuv-»tveno. Georgina?" Prvi evokt kitare «o tadrhte-II: "Ob url, ko po nočnih kri-'mah plavolaak« It.ta . , Jo pri-Rele pevka. Jim, ki se mu je uprl tango, je sevzdihnil: "Spet ta stara lajna!" "Beti no," je zašepetala Maud in se sklonila k meni, "o čem ei pa poprej govoril s gospodom? ..." ¿J "Ooepod," to je bil Jack, je blagovolil odvrniti: "O Moloh-baru. O čem ven-der neki? Pat! . . . Dajte no. de bo mogls gospodična peti! Čudovita |ievka, kaj?" "Ampak ta Moloh-oar . . .", je vstrsjAl« Maud. Okoli ust se je gospodu Jarku 'sačrtala čudna gub«. Toda zdelo ee je. da je ponovljeno vprašanje, katero mu je stavila Maud. preslišal in oči. ki jih je Imal obrnjene proti Georgini, so mu sijale In razsvetljevale hledičm obraz. "Molči!" sem po tihem dejal Meudi. Vroč v