fjpyicE LETO IV. - št. 6 V KOtEVJU 31. JANUARJA 1959 Z OBČINSKE KONFERENCE SOCIA CISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE SODRAŽICA POSVETOVANJE Delo oSčine naj 6o odprta knjiga Prvo posvetovanje predsednikov stanovanjske skupnosti v Ljubljani, ki je bilo te dni, je vodil podpredsednik OLO Franc Drobež. Obravnavali so nove naloge, ki stoje pred 25. januarja je bil za občino So- Povsod, kjer je dala pobudo za lem letu. Poudaril je, da bi moralo sveti stanovanjskih Skupnosti. Na dražico velik dogodek, tega dne je komunalno dejavnost Socialistična biti med občinskimi odborniki ter posvetovanju so poudarili, da mobile v Sodražici občinski konferenca zveza, so bili doseženi lepi uspehi, krajevnimi odbori in odbori SZDL rajo stanovanjske skupnosti nuditi SZDL. Poleg delegatov sta se udele- Med najboljše so se uvrstili lani or- večja povezava. Iz vprašanj, ki so splošno pomoč prebivalstvu tako v žila konference tudi sekretar OO ganizacije v Sodražici, Šegovi vasi, bila zastavljena na konferenci, je gospodinjstvu, v varstvu otrok, SZDL Janez Nedog in republiški po- Vinicah-Zapotoku ter nekatere or- bilo čutiti, da je premalo povezave, zdravstveni preventivi itd. Izvolili slan ec Matevž Hace. Poročilo o delu ganizacije v dragarskem predelu. Sekretar OO SZDL, Janez Nedog, so tudi več komisij. Sklenili so, da Socialistične zveze v preteklem letu V občini deluje 10 krajevnih od- je v daljšem govoru obrazložil vse- bo odslej več takih posvetovanj, je prebral predsednik Obč. odbora borov ZB, 10 organizacij LMS, 10 bino dela Socialistične zveze. Ko je SZDL, Srečko Stupica, tajnik Alojz odborov RK, 3 Združenja' VVI, 3 or- govoril o delu ObLO, je dejal, da NOVI KMETIJSKI STROJI Mestek pa je v svojem poročilu na- ganizacije Ljudske tehnike, 12 ga- nobena občma ne more dati več Konec decembra je KZ Draga na" kazal nekatere misli o dosedanjem silskih društev itd. Socialistična sredstev za razne potrebe, kolikor bavila nov traktor »Ferguson«. Do-delu in delu v bodoče. zveza se je trudila in nudila po- jih ima na razpolago. Dejal je tudi, bili so tudi nekaj priključkov — Iz obširnega poročila predsednika moč tem društvom, vendar ta pomoč naj bi bilo delo ObLO odprta knji- dvoosno prikolico, brano, dva tro-pomo posredovali nekatere najvaž- ni bila vedno zadostna. ga, da bi občani vedeli kaj in kako silca za gnoj, eden za umetni, dru_ nejše ugotovitve. To je bil prvi ob- V tajnikovem poročilu je bilo med dela občina. Govoril je tudi o tem, gj Za domač gnoj. Traktor bo upo-račun dela SZDL, odkar sta se ob- drugim navedeno, da je v občini da je zaradi tujih sovražnih vpli- rahljalo Zadružno posestvo Draga, čini Draga-Loški potok in Sodražica okrog 500 delavcev. Delavci, člani vov pobegnilo nekaj mladih ljudi v -ta združili v eno občino. SZDL, bi morali v vaseh, kjer živi- tujino. Ko je govoril o odnosih do Anketa je pokazala, da so organi- jo, bolj aktivno sodelovati v organi- cerkve je dejal, da smo do nje ko-zacije Socialist čne zveze v glavnem zaciji. Odbori naj bolj redno skrbe rektni. Ne moremo pa dopuščati, dobro delale. V občini je* 24 od bo- za pobiranje članarine. Razen ne- da bi kler izkoriščal čustva vernikov rov SZDL, članov pa 2is0. Lani se kaj organizacij, ki so članarino red- v temne namene proti današnji je vključilo v organizacijo 1060 no- no pobirale in odvajale, je precej družbeni ureditvi. Neaktivno poli- Res muhasta je letošnja zima. Topi o sonce je tudi tega obodarja privabilo iz hiše, kjer opravlja zadnja dela, pred odKodom na dolgo pot. Z6or proizvajalcev - triftuna žalitev delavcev v.«., UU1U v v _______ ... ,______ ___________ __ ___ V nedeljo, 25. januarja, je bil v O delu in sklepih kongresa teles- benega novega tarifnega pravilnika, vih članov, največ ob času tajnih organizacij, ki dolnujejo članarino, tično delo izkoristijo tuji elementi Kočevju redni letni občni zbor ob- ne kulture ter skupnih nalogah TVD ki ne bo vseboval poseben pravilnik volitev v odbore SZDL. Danes ie Tako je ostalo v letu 1958 nepobra- in napeljujejo vodo na svoj mlin, činskega sindikalnega sveta. Poleg Partizan in sindikalnih podružnic za stimulacijo večje produktivnosti v članstvu 67 odstotkov volilnih ne članarine za 86.000 d n. zato je potrebno več aktivnega po- delegatov iz skoro vseh sindikalnih je govoril Andre.i Arko. Zastopnik dela. Pridnost in požrtvovalnost upravičencev. V nekaterih vaseh v Razprava je osvetlila nekatere li ličnega dela. podružnic in drugih gostov, sta se gostincev je povedad, da bi se morali mora priti neposredno do izraza pri dragarskem koncu sov Vsi volivci probleme, ki so bili nakazani v po1- Ljudski poslanec, Matevž Hace, je zbora udeležila tudi predsednik vsi zavzeti za boljše izobraževanje osebnih prejemkih delavcev. Ni mo-člani Socialistične zveze, slabše pa ročilih. Raznrava pa ie bila p omani- poudaril, da je konferenca najvišji okrajnega sindikalnega sveta Ljub- gostinskih delavcev. Gostinska pod- g oče dovoljevati zvišanja tarifnih so se odrezali na Gori, v Globeli in kljiva v tem ker so delegati pre- forum, ki ocenjuje in pregleda delo Ijana Uroš Rupreht in predsednik jetja ustvarijo premalo sredstev, da postavk, če se istočasno ne poviša na Slemenih. malo obravnavali politično delo in preteklega leta na vseh področjih ObLO Kočevje Janez Rigler. Po po- bi lahko sama štipendirala učence tudi produktivnost dela in s tem Radio 'n tisk imata važno vlogo v vlogo organizacij SZDL Tehten ie dejavnosti. Nadalje je govoril o tem, ročilu o delu občinskega sindikat- v gostinskih šolah. dohodek gospodarske organizacije, prosvetljevanju ljudi. Zvedeli smo, bil' v razpravi prispevek predsed- da se je pri nas v 13 letih r.o osvo. nega sveta, ki ga je dal predsednik O naraščanju delovnih nezgod v Ce pa se to poveča, se morajo povoda je v občini 450 rad'oanaratov. nika ObLO Daneta Samse ki je od- boditvi več naredilo kakor prej v sveta Feliks Vidmar in poročilu bla- rudniku je govoril tovariš Obrč in čati tudi osebni prejemki m to brez 745 izvodov »Kmečkega glasu«, 656 govoril na vrsto vprašanj o go- 100 letih. Tudi letos so namenjena gajnika ter nadzornega odbora, se poudaril, da je za nezgode kr,va tuj- omejitve. izvodov »Novic« itd. spodarstvu ter delu ObLO v pretek- velika sredstva, tako n. pr. za šol- je razvila živahna diskusija. Po- di inšpekcija dela, Povedal je, da so Stališče sindikatov naj se dve P stvo za zdravstvo — gradnjo bol drobneje o poročilu poročamo na imeli lam v rudniku tudi smrtno tretjini razpoložljivih sredstev upo- nišnic in drugo. Ko je govoril o delu drugi strani našega lista. nesrečo in sicer pri stroju, ki je bil rabi za družbeni standard, pa mora ObLO ie med drugim dejal da mo- Zaradi rednega delovnega dneva v 12 let nezavarovan in se m nihče biti uresničeno dejstvo, od katerega rajo ’hiti državljani seznanjeni z rudniku in še nekaterih občnih zbo- poprej dobro zavzel dokler ni pri- sindikati ne smejo odstopiti. S to „ . J u vspm delom nbLO z dohodki in -ir rih ki so bili v istem času, ni bila šlo do nesreče. Podjetje je bilo za- nalogo pa je treba v prvi vrsti pro- Kmetijske zadruge na območju pirja v kooperaciji obsegala na ob- ^em aeiom um- ao ou. m-tz- ^ zadovoljiva. Zato radi tega kaznovano z 1,800.000 din. dreti v zbor proizvajalcev, ki mora občine Kočevje bodo v tem letu po močju zadruge na površini 15 ha, '. zadružništva o sredstvih k so v začetku največ diskutirali iz O dosedanjih nalogah sindikatov, postati tribuna zahtev delavcev, predvidenem planu sode.ovale v KZ Osilnica 5 ha, KZ Fara 5 ha, KZ 5od 9 ložena 7a razv()j kmetijstva Podružnic javnih uslužbencev. Pove- ki so še posebno odgovorne in tež- Na koncu zbora so izvolili novi kooperaciji s kmetovalci v pridelavi Banja loka 19 ha in KZ Predgrad °' U dan0 ie biia da 1e pomanjkljivo ali ke, je govoril predsednik okrajnega 25 članski plenum Občinskega sin- krompirja, koruze in travništvu, to 24 ha. Koruzo pa nameravajo nri- ln °™9®™' , . ... ce]o ZQrešeno vprašanje pravilnega sindikalnega sveta. Poudaril je, da dikalnega sveta in nadzorni odbor tosss-surtsjr« sr,' usrzt&sg® gfcjSMSsps. predvideno, da bo pridelava krom- Fara na 5 ha ter KZ Predqrad na SZDL mora bit[ v bodoče večja po- like med osebnimi prejemki usluž- _ . — 6 hektarih. vezava, nadaljevati je treba vklju- bencev občine in sodišča. Vedno več v kooperaciji POSOJILA V GOTOVINI Hranilna služba je že precej razvita posebno v Sloveniji. Tokrat mislimo govoriti o gotovinskih potrošniških posojilih. Mestne hranilnice so gotovinska potrošniška posojila dajala tudi doslej in jih še vedno dajejo. Tak način dajanja posojil bi bilo treba razširiti tudi na ostale hranilnice. Potrebe po takem načinu poslovanja postajajo vedno večje. Pot do sedanjega slovesa hra. n Inic je bila težavna. Večino sredstev hranilnic sestavljajo vložena sredstva vlagateljev. Zato so si morale hranilnice s svojim pos'o-vanjem pridobiti močno zaupanje med ljudstvom, da so krog vlagateljev lahko razširile na sedanji obseg. Zbiranje gotovnskih sredstev posameznih državljanov pa na drugi strani zahteva tudi dajanje gotovinskih sredstev državljanom nazaj. Potrošniški krediti so sodobna oblika kredit ranja posameznikov, ki se je uveljavila po vsem svetu. Vendar pa v sedanji obliki — s teki, boni in podobnim — ni naj-M j primerna. Kred tne čeke je težko zamenjati, vezani so za do-točeno območje in čas, na drugi strani pa lastnika čeka izdajajo kot dolžnika. Za mnoge, ki morajo potrošniško posojilo sprejeti je ta zadnja, ugotov tev dokaj neprijetna. Gotovinska potrošniška posojila imajo seveda višjo obrestno mero, . vendar so kljub temu zelo zanimiva za potrošnike in tudi za trgovce. Gotovina v žepu daje po trošniku vsaj na vdez lepše spri~ ievalo, kupna moč denarja je neprimerno širša od čeka. Taka qo. tovina tudi ni vezana na noben rok. Se to: posojilojemalec v tem primeru vrača gotovino za gotovino, medtem ko v primeru s čeki, Vrača gotovino za vrednostni pa-pir. Gotovinska potrošniška posojila doslej niso uzakonili. Hranilnice — kakor da so igrale le stransko vlogo v našem denarnem sistemu. Pobuda za to uzakonjene prihaja . prat> iz Sloven je in pomeni le majhen korak naprej v hranilni-Ski zakonodaji, ki je Še vedno zelo pomanjkljiva. Izboljšanje živinoreje je poveza- čevan-1u novih članov v Socialistic- Sindikat trgovcev je na svojem no z izboljšanjem travniških povr- no zvezo' tako da 50 vključeno v zboru sklenil, da se sprosti nagra-šin. Teh površin je v občini precej or9anizacU° 80 odstotkov volivcev, jevanje in tistim, ki to zaslužijo, da Ureditev pa je mogoča le v sodetlo- organizacije SZDL naj izdelajo let- ne glede na število plač nad tarif-vanju med zadrugo in kmetovalci. ne Plane dela. V počastitev 40. ob- no postavko, lenuhu pa tudi manj Za leto 1959 je predvideno, da se *etnice KPJ naj se organizirajo pro- kot znese minimalni osebni doho-v kooperaciji izboljšajo travniške s*av8 skupno z ostalimi političnimi dek. površine. ln družbenimi organizacijami. Po- Na območju KZ Kočevje 100 ha ckl be*-' bo treba za prostore, kjer b travniških površin, KZ Predgrad 50 Ss sest3.iali člani SZDL in drugih ha, KZ Fara 10 ha, KZ Banja loka organizacij. 30 ha in KZ Osilnica 20 ha. Skupno Na konferenci si bili v novi Ob- na osnovi sodelovanja 210 ha travišč. ,ski odbor SZDL izvoljeni: Naj še omenimo, da imata v načrtu „ Ivan Cuderman, Mirko Cvar, Kmetijsko posestvo Kočevje in Dr- Cmahja Cetinski, Fran Faidiga, Mai-žavno posestvo »Snežnik« v Kočev- da Ivanc, Ivan Kovačič, Slavko Koški Reki v tem letu izboljšati 1100 f- s£nko Kovačič, Jože Košmrlj. ha travišč. Marija Košmrlj, Franc Kalič, Ferdo --------—-------------------------- Kateren, Alojz Lenard, Janez Lesar. ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE kad? Levatek; A'°jzMestek. Karel Orazem, Danilo Fetch, Stanko Rus, Na rednem občnem zboru Zveze Danilo Samsa in Franc Žagar, prijateljev mladine okraja Ljubljana V nadzorni odbor so bili Izvoljeni: je bilo poročano, da deluje v okraju Vence Drobnič, Alojz Car In Stanko 72 društev prijateljev mladine s Vesel. Za delegate za okrajno kon-17.682 člani. V prihodnje se bodo ferenco SZDL so bili izvoljeni: Ivan društva Zveze prijateljev mhdine Cuderman. Mirko Cvar, Franc Kalič se bolj približala staršem, in sicer ;n j0ge Košmrlj. v obliki razgovorov v okviru sta- Po izvolitvi se je novi odbor ta-novanjskih blokov in mestnih nase- jo na dveh kra- Cjja n\ intervenirala, tako da so daviti še eno moč. Misliti bo treba na jih v mestu in na Rudniku. lavci lahko razvili svoje transpa- to, da se pošlje v dvoletno knjižni- članj syeta SQ nato razpravijaii 0 rente. V tovarnah so plače usluž- čarsko šolo enega mladega človeka del(j komjsije za varstvo kulturnih bencem povišali, za delavce pa so kot štipendista, ki bi se po končani 9pomenikov (komisija deluie v dobili posebna navodila, da plač ne šoli zaposlil v kočevski knjižnici. yim sv0ta) Tovariš Podlogar je v smejo popravljati. V Predgr du in Osilnici naj bi imenu komisije poročal o njeni de- V Indiji so praznovali deveto obdelovali potujoči knjižnici. V ta na- javnosti. Namen komisije je zašči- letnico republike. Ob tej priložnosti men so nabavili dva potujoča kovč- ta kulturnih spomenikov. Komisija so bile v tej deželi velike proslave, ka in tako upamo, da bodo v teh predlaga, da se zaščitijo med dm- V glavnem mestu Indijr( v New krajih potujoče knjižnice začele gjm: cerkvica na Mlaki, ker ima Delhiju, je bila veličastna parada kmalu z delom. zgodovinsko vrednost, predhodno pa indijske vojske kateri so prisostvo- V Livoldu bi bil zelo potreben bi bilo treba še urediti lastništvo vali na j višji i držaVni voditelji ,nal kulturni dom. Začeli so z adapta- cerkvice, kostanj pred poslopjem čelu s predsednikom republike Pra- cijo stare zgradbe, iz katere name- kočevske banke, ta je med najsta- sadom in nredsedn kom vlade Neh- ravajo preurediti kulturni dom. Za rejšimi na Kočevskem, nadalje raz- rujem. Indija je v teh devetih letih ta dela je dal ObLO 300.000 din. valine gradu Friedrichsteina, Zeljn- napredovala na vseh področjih de- Programski sveti pri kinomato- ske jame ter Eleonorino jamo, jamo javnosti te ogromne dežele, grafih so bili lani precej neaktivni. Treh bratov in Ledeno jamo, Tišin Zdi se, da plamen upora, ki je Ti sveti naj bi se večkrat sestali, slap pri Fari, hišo v Konca vasi, začel tleti pred nekaj tedni v Bel- Na seji sveta so razpravljali tudi kjer je bil ujet Jože Šeško ter vse gijskem Kongu v Afriki, ne bo tako o glasbeni šoli. Prava glasbena šola spomenike iz NOB in spominske hitro pogašen. Pred kratkim je spet v Kočevju zaenkrat zaradi objek- kraje iz teh časov. prišlo do večjega incidenta. VSEM NAROČNIKOM! Te dni bodo pismonoše na območju Slovenije obiskali naročnike našega lista in pobirali naročnino za prvo polletje 1959. Naš list je med najcenejšimi in prepričani smo, da 200 dinarjev, kolikor znaša naročnina za 6 mesecev, ne bo tako velik izdatek. Prosimo vse naročnike, da s hitrim vplačilom pomagajo p:smonošem pri pobiranju naročnine. Vse one, ki so morda med tem, ko smo mi pisali položnice, že na kakršen koli način poravnali naročnino, pa prosimo, da potrdilo o vplačilu pokažejo pismonoši, ta Pa bo na hrbtni strani prinesene položnice napisal, da je znesek že poravnan in kdaj ter kako je bil vplačan. Naročnikom iz ostalih krajev, pa prilagamo v tej štev*ki poštne položnice in jih prosimo, da vsaj za po' leta takoj poravnajo naročnino. UPRAVA Zunanjepolitični komentar -■ V ČIGAVO KORIST? V Florenci se nadaljuje sodna obravnava, ki služi vse prej kot na čast demokraciji v Italiji. — Proces je naperjen proti približno petdesetim bivšim iparuza-nom, pripadnikom Beneške čete. To so borci, v glavnem pripadniki slovenske narodnostne manjš ne, ki so se po kapitulaciji Italije vključili v partizanske odrede in se ramo ob rami z drugimi zavezniki borili za zmago nad fašizmom. Zdaj tem borcem sodijo . ■. Reš, čudna so pota »demokracije«. Namesto, da bi te junaške partizane, ki se niso ustrašili dobro oboroženih fašista,v, ampak so prijeli za puške, odi kovali, jih danes posojajo na zatožno klop. Dolžilo jih »umorov«, »ropov« in »veleizdaje«. »Umori« so pobiti sovražnki, »ropi« so vojaške rekvizicije v vojnem času, »veleizdaja« pa je boj na strani zaveznikov in tedaj tudi Italije, saj je ta oktobra 1943, po kaptulaciji, napovedala vojno Nemčiji. In tudi če tega ne bi bilo, koga naj bi torej »izdali« beneški partizani? Mar fašistično Ital'jo, oziroma točneje: nacistično Nemčijo, ki je tedaj okupirala te predele? Mar se potemtakem današnja Italija postavlja na iste pozi-c'je, v položaj Mussolinijevega im_ perija ali Hitlerjevega Reicha? Da bi bil nesmisel te razprave še očitnejši, je treba opozoriti na mirovno pogodbo z Italijo. Člen 16. te pogodbe izrecno prepoveduje sodno preganjanje vsakogar, kdor je izražal simpatije ali se boril za skupno zavezniško stvar. Sodišču v Florenci je ta člen dobro znan in vendar obtožuje nekdanje beneške partizane za njihov boj proti fašistom. Komu in čemu služi tako smejanje v brk temeljnim določilom slovesno podpisane mirovne po-godbe? V čigavo korist je takšen nesmiselni sodn: proces, ki skuša kaznovati protifašistične borce za n j hov boj na strani zaveznikov? Če skušamo najti odgovor na to vprašanje, potem si lahko odvrnemo samo tako, da so za to sodno obravnavo v Florenci skrite sile, ki si prizadevajo znova vzpostaviti fbšizem v Italiji, ki jim niso pri srcu dobri sosedski odnosi z Jugoslavijo, ki se vztrajno borijo proti demokraciji, pravici in naprednim težnjam. Mar ni potemtakem jasno, da nadaljevanje takega sramotnega procesa škoduje sami Italiji, njenemu ugledu, njeni demokratični ureditvi. Posebej pa bo nada’jnje pogrevanje nesmesil. nih obtožb proti nekdanj m beneškim protifašističnim borcem lahko prizade'o dobre sosedske odnose med Jugoslavijo in Italijo. Jugoslavija si je v vseh povoj-nh letih pr zadevala, da bi čim-prej napravila križ čez neprijetno preteklost in da bi s sosedno Italijo vzpostavila čimtesneiše odno. se prijateljskega sodelovanja. Ko so ti napori obrodili prve rezultate. j h je pozdravila tudi vsa italijanska napredna javnost in tud' rimska vlada. Težko si je zdaj misliti, kako more dovoliti vlada v Italiji, da se na njenem ozemlju od’grava sodna komedija, ki spodkopava dobre odnose z Jugoslavijo. V interesu nadaljnjega sodelovanja med obema soseda ma deželama, v interesu svetlega lika protifašističnega boja in v imenu nevrednih, demokratičnih teženj današnje Italije je zares skrajni čas, da se prekine sodna obravnava prot Beneški četi pred porotnim sodiščem v Florenci. Martin Tomažič S POROČILA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA KOČEVJE Uspehi in naloge sindikatov v kočevski občini 0 otroškem vrtcu v Kočevski Reki O vrtcu v Kočevski Reki se več- sprejemali otroci od 2. do 7. lete Uvodoma je poročilo občinskega mesto predvsem v velikih podjetjih, podjetij, ki z lastnimi sredstvi sama krat razpravljali. No, pred letom starosti, sindikalnega sveta zajelo dobre in še posebno v Rudniku in KG P, kjer ne opravijo ničesar. dni je le začel delovati. Pokazalo se Vrtec je začel z rednim delom 3. slabe strani dela večjih podjetij v imajo 16 obratnih delavskih svetov. Ko je referent govoril o vzgoji .1®> da. je bil vrtec zelo potreben. Se- januarja 1958. leta. V začetku je občini. Lep primer uspešnega rese- V ostalih podjetjih pa je delavsko delavcev, je omenil, da je poleg daj so odstranjene težave staršev, bilo v vrtcu 26 otrok, ker pa se je vanja proizvodnih problemov se je upravljanje le delno našlo obliko oblik izobraževanja za pridobivanje kam z otroci, ko so v službi. V Ko- oskrbnina za otroka v februarju pokazal v Rudniku, ko je zaradi svojega dela, sklepi se ne izvajajo višje kvalifikacije, zelo važno iz- čevski Reki so pretežno uslužben- dvignila od 1.000 na 1.500 din me-nezdravih odnosov v jamskem obra- dosledno in samo upravljanje se obraževanje s področja delavskega ®ke in delavske družine, zaposlene sečno, so nekateri starši prenehati tu trpela tudi proizvodnja. Na po- jemlje preveč lahko. in družbenega upravijanja. Čuden Pr> Državnem posestvu »Snežnik«-, pošiljati otroke v vrtec, budo rudniškega komiteja ZKS so Po analizi o dobrih in slabih stra- je odnos nekaterih kolektivov, ki Upravnik vrtca, Franc Gabrič, je Otroci v vrtcu so v polni oskrbi sklicali skupen sestanek in stvari n eh delavskega upravljanja v osta- svojega predsednika delavskega sve- našemu dopisniku povedal nekaj iz 12 ur in poleg kosila prejmejo še so hitro uredili, plan proizvodnje lih manjših podjetjih je tovariš Vid- ta niso mogli pogrešati za 14 dni, dela in življenja otroškega vrtca v dva obroka malice. Vsakdo bo ver-pa celo presegli, kljub zmanjšanju mar poročal o tarifnih in premijskih ko bi ta obiskoval seminar, na ka- Kočevski Reki. jel, da prvotni prispevek ni zado- števila zaposlenih. pravilnikih. Vloga sindikatov pri ob- terem bi globlje spoznal pravice in Starši, ki so pretežni del dneva v stova* n'ti za hrano. Posebno dobro delajo in to v stalni ravnavanju tarifne politike je vsak dolžnosti upravljavca in s tem ko- službi, so želeli, da bi vzgajali nji- Ker tudi z dosedanjo ceno vrtec povezavi z organi upravljanja, sin- dan večja, še posebno ob uvelja- lektivu lahko veliko, koristil. Cilj hove otroke v vrtcu. Ko so bile te ne mofe shajati, je uprava prisilje-dikalne podružnice na Kmetijskem vitvi novega tarifnega sistema, na^ sindikatov mora biti, delavca vzgo- želje postavljene pred javnost, je na zvišati prispevek, in to že z ve-gozdarskem posestvu in posestvu grajevanja po enoti proizvoda. Sta- ji ti v resničnega gospodarja in kmalu bilo veliko pristašev. V juli- iJav0 °d novega leta, na 2.000 din »Snežnik« v Kočevski Reki. ra miselnost, da se ta način ne da upravljavca podjetja s socialistično ju 1957. leta je bila ObLO Kočevje mesedno. Kljub temu pa so v zad- »Ključavničarstvo« je v povojnih uveljaviti, je zgrešena, kar najbolj zavestjo. dostavljena prošnja za ustanovitev ni?m času pokazali starši nekolike letih zraslo iz majhne delavnice v potrjujejo uspehi, ki so jih dosegli Nadalje je poročilo zajelo delo z vrtca. Prošnja je bila decembra is- večje zanimanje za vrtec, oravcato tovarno in pri tem doseglo na kmetijskih posestvih. Po urni vajeniško mladino, delo zbora pro- tega leta ugodno rešena. Trenutno je v vrtcu 14 otrok, na- tudl že lepe uspehe. Toda pri vsem postavki so kmetijski delavci za- izvajalcev, delovne nezgode in hi- Na prvi seji upravnega odbora je Javljena pa sta še dva. Vrtec v tem je čuden in nesocialističen od- služili do 8.000 dinarjev na mesec, giensko tehnično zaščito ter drugo, bilo sklenjeno, da se bodo v vrtec 9Javnem zaživi spomladi, ko se zač-nos vodilnih ljudi v podjetju, ki v sedaj, ko so plačani po enoti proiz- _____________________________________________ ne sezonsko delo na posestvu. voda, pa zaslužijo v povprečju 16 tisoč, nekateri posebno: pridni pa tudi 20 tisoč dinarjev. Premalo* se po naših kolektivih uporablja sistem premiranja, ki bi v marsičem pomagal dvigniti storilnost dela in zmanjšal stroške proizvodnje. Povsod, kjer so možnosti, bo sindikat tudi v bodoče podpiral sistem premijskih pravilnikov, vendar v takšni obliki, da se bodo premije odreievale za konkretne primere opravljenega dela, kar __ bo omogočilo zajeti pri premiranju širši krog delavcev. Vse preveč, je poudaril poročevalec, vidimo življenjski standard samo v osebnih prejemkih, kar je nekoliko zgrešeno, saj je za dvig življenjske ravni še vrsta drugih primerov, ki tudi prispevajo k udobnemu bivanju. To so v prvi vrsti stanovanja. Kljub znatnim sredstvom za gradnjo stanovanj, jih v Kočevju še hudo primanjkuje. Občina bo ob podpori podjetij pričela graditi letos tri stolpnice s skupno 51 stanovanji, trenutkih, ko je podjetje v kritični KGP bo izven Kočevja zgradilo še točki, postavljajo na prvo mesto 12 stanovanj; gradila pa bodo tudi še svoje osebne interese s parolo izsi- druga podjetja. Ijevanja »če mi ne ugodite, pa vas Stališče sindikatov, da naj se dve pustim na cedilu!« ' tretjini sredstev, ki ostajajo gospo- Tudi pri podjetju »Avto« niso bili darskim organizacijam za družbeni brez težav, predvsem zaradi pre- standard, mora postati stvarnost. Feliks Vidmar bere poročilo Nov občinski sindikalni svet V p enum Občinskega sindikalnega sveta Kočevje so bili izvoljeni: Franc Oberč, Rajko Jenko, Feliks Vidmar, Bruno Ciglič, Pepca Rudolf, Feliks Žagar, Rudolf Orel, Vinko Hude, Zdravko ing. Šaubah, Ana Dombi, Jože Juh, Milan Jarc, Julij Šimenc, Janko Pezdirc, Hed-viga Debeljak, Franc Mrhar, Oto Vodušek, Karel Premrl, Marija Kramer, Ivan Metelko, Jože Kuzma, Mira ing. Bižal, Martin Rački, Tilka Kovačevič, Ludvik Zadnik. Nadzorni odbor: Alojz Kcmerički, Blaž Volf, Jože Černič. Delegati za občni zbor Okrajnega sindikalnega sveta: Feliks Vidmar, Rudi Orel, Zdravko ing. Šaubah, Janko Pezdirc, Franc Oberč, Franc Mrhar, Rajko Jenko, Feliks Žagar, Julij Šimenc, Pepca Zajc, Vinko Hude, Jože Juh. Gospodarske vesti Kdo je finančno podprl vrtec? Za začetek je prispeval Zavod za socialno skrbstvo ObLO Kočevje 70.006 din ter oskrbel vrtec s kuhinjsko posodo in hrano v paketih. »Snežnik« je prispeval 186.500 din, preskrbel najmodernejšo opremo, kril stroške preureditve in drugo. V letu 1958 je ObLO Kočevje dal nad 300.000 din dotacije. Pa še o težavah, ki smo jih imeli v prvem letu delovanja vrtca. Ena glavnih težav je pomanjkanje dobrih vzgojiteljic. V teku leta je uprava večkrat menjala vzgojiteljice, kar je zaviralo razvoj vrtca. »Snežnik« skuša te težave premostiti tako, da v la namen štipendira vzgojiteljico v Ljubljani. Vrtcu bi bile zelo potrebno tudi igrišče. Na letni konferenci SZDL je bilo sklenjeno, da se bo začelo z urejevanjem igrišča pomladi. Delo bode opravili prostovoljno. Ker vrtec finančno ne more samostojno delovati, je v načrtu, da ga v tem letu prevzame »Snežnik* in sicer v okviru stanovanjske skupnosti. S tem bodo rešene mnoge težave, s katerimi se bori uprava vrtca. Uprava vrtca je s starši v tesnih stikih. Na roditeliskih sestankih, ki TRGOVSKO PODJETJE drug Hrib, Travnik in Draga. S po- iih večkrat skličejo, z njimi rešu- S sklepom ObLO Sodražica je bilo slovanjem je začelo 1. januarja probleme, ki se pojavljajo. šrsSSS s 'stsTS »L ar. s tstsss s, ts uspehe, ki jih je dosegel kolektiv čini naj bi se formirali skladi, v ka- podjetje združuje vse trgovine, ki trgovine. Zidarja po uvedbi prisilne uprave, tere bi se stekala sredstva manjših so bile pod upravo Kmetijskih za— 33 milijonov izgube, ki je nastala zaradi slabega gospodarjenja pred uvedbo prisilne uprave, so do konca tretjega četrtletja zmanjšali za več kot polovico. Za letos pa so sklenili, Na drugi seji zadružnega sveta D. 5. ob Novem letu. Otroci iz vrtca se Dedku Mrazu prikazali pester pro-AKCIJSKI PROGRAM KZ DRAGA Uram, potem pa jih je Dedek skup-Na zadnji seji zadružnega sveta z drugimi otroci lepo obdaroval, pri KZ DRAGA (ZS šteje 35 članov, . a starega leta dan so v vrtcu pri-predsednik pa je Franc Ješelnik iz zqa!J tudl novoletno jelko. Ob te« .... „_______________„______________ Na 2. rednem zasedanju zadruž-bi jih izvršili v kooperaciji s kme- Podpreske) so sprejeli akcijski pro- I”11*1 J®.™' j?1™’’ da podjetja spravijo na redno pot nega sveta pri Kmetijski zadrugi tovalci in zadrugo. Za območje za- gram in pravilnik o delovnih raz- otroškemu vrtcu v Kočevski r*. poslovanja in izvolijo organe uprav- Hrib so imeli precej obširen dnevni druge Hrib je bilo predvideno, da mer jih za zadružne delavce in , . „„ „r_na v . k b Ijanja. ' red. Med drugim je obsegal poro- bi posadili v kooperaciji 39 ha uslužbence. Akcijski program je dQ sed^ kliub težavam d'0Lzal, da Na območju občine je 11 večjih čilo upravnega odbora o prevzemu krompirja. V živahni razpravi so takle: . . _ ohstoi unravičen podjetij, ki imajo voljene delavske zadružnega vodstva, potrditev pra- ugotovili, da sadijo na 35 "/o krom- V letu 1959 naj se poseje v pri- ■ svete in 15 manjših podjetij, v ka- vilnika o delovnih razmerjih zapo- pirjevih površin krompir delavci, na vatnem sektorju s pšenico 5 ha, z terih je ves kolektiv delavski svet sl eni h delavcev in uslužbencev v katere ne morejo računati za sode- ječmenom 4 ha, z ovsom 12 ha, s ko. ZA SOCIALNO VARSTVO in imajo izvoljene upravne odbore, zadrugi in drugo. Razpravljali so o lovanje v kooperaciji. Na kmečka ruzo 3 ha, krompir pa naj se po- NgSa dru^ba daje precejšnja sred Delavsko upravljanje je našlo pravo pomladanski setvi in planih, ki naj gospodarstva odpade 65"A> njivskih sadi na površini 30 hektarov. Za stya za socia|no varstvo' y kočev- površin, zasajenih s krompirjem ali Zadružno posestvo Draga pa pred- skj občj , . bilo , t jggo b_ 58 ha. Tako računajo, da bodo letos videva akcijski program setev ovsa te namene 11 600 000 dm 7B uspeli zajeti pridelovanje krompir, na 8 ha ter posaditev krompirja na ^"s pa na^bTse odobrim 13 7nn’nn2 ja v kooperaciji na površini 10 ha. 8 ha. Na posestvu bodo tudi letos [j “ pa naj bl se odobril° 13,700.006 Na zasedanju so izvolili gozdar- nadaljevali s selekcijskim pridelo- Predvideno ie da se bodo snloš-ski in živinorejski odbor, odbor za pnbhzn° "a ^ ne socialne podpore, katerih je se- poljedelstvo In sadjarstvo. Obravna- vrs,m 1 eKtard' daj v občni 80, zmanjšale na polo- vali so tudi ureditev potoka od nnpnr Nit mi prtspfvpiz vico ali celo več. Podporo bodo pre- Šegove v?si do Travnika. Ta potok DOPOLNILNI PRISPEVEK jemali le tisti, ki resnično nimajo zamočviria plodno zemljo. Zadevo Na zadnji seji obeh zborov Ob- sredstev niti sorodnikov ki bi jih pa bo treba reševati skunno s KZ čInskega ljudskega odbora Kočevje preživljali. Takim osebam naj se Travnik in Vodno skupnostjo. so odborniki sprejeli sklep v dopol- dodeli podpora v višini minimalne Govorili so tudi o nabavi mo- nilnem proračunskem prispevku, pokojnine. Podpore oz. znesek pod-tornega vozila, ki bi bilo zadrugi Plačevanju tega prispevka bodo poro za šolanje otrok padlih borcev zelo potrebno. Člani so predlagali, podvržena vsa podjetja, razen ti- in žrtev fašističnega terorja se je naj bi zadruga nabavila tudi trak. stih, ki imajo obveznosti do družbe zmanjšal zaradi tega. ker je veliko tor. Seveda, vse to je odvisno od pavšalizirane ter kmetijska posest- otrok uveljavilo posebni invalidski usnešnega poslovanja zadruge in za va. Računajo, da bo dobil ObLO v dodatek. Na druni strani pa so po-zadrugo na Hribu moramo reči, da letu 1959 na račun dopolnilnega trebni višji zneski za oskrbnine za je na dobri noti in predstavlja moč. proračunskega prispevka 9,000.000 m'»doletne in odrasle, za šolske kuno socialistično gospodarstvo v tem dinarjev. hinje, za rehabilitacijo in prekvali- Z občnega zbora Občinskega sindikalnega sveta Kočevje kraju. K. O. fikacijo invalidov itd. 40 let zgodovinske poti na višku. Vsi so pričakovali ustano- stoječi družbeni red, so vlili strah zumeti z Okrajnim glavarstvom v vitev Sovjetske repu bi ke. vlastodržcem, tako da so zahtevali Kočevju. Trboveljska premogokopna druž- vojaštvo za postavitev miru in reda, Za poverjenika za notranje zadeve ba zahtev rudarjev ni sprejela. Stav- da se zatre upornost komunističnih predsednik ka je trajala do 11. januarja 1921. elementov, kakor pravi zahteva V Ljubljani 17. decembra 1919 Okrajno glavarstvo: V stavki so prišle do izraza popolna Predsedstva poverjeništva za notra- Predsedstvo poverjeništva za notra-enotnost rudarjev , vodilna vloaa nje zadeve v Ljubljani: nje zadeve komunistov in solidarnost ostalih v Ljubljani 17. dec. 1919 štev. 12734/pr. delovnih ljudi. Stavka se je končala Predsedstvo poverjeništva za notra. Zaleznik Andrej, komunist veleizdajniško početje razžaljenje Nj. Veličanstva VODJI ‘GOSPODOV OKRAJNEGA GLAVARSTVA v Kočevju Na poročilu z dne 15. decembra 1919 Ste d, 19349 v vednost in na-daljno ukrepanje. Po pr hodu voja- Organizirano politično delo kočevskih rudarjev in enotnost poli- ime nečitljivo tičnih akcij je razvidna iz borbe, ki Sledijo lastnoročni podpisi so jo vodiii takratni oblastniki in Pripomba: rudarji. Ko so zaprli zaradi komu- Izjava: gori imenovani so v urad- s porazom za družbo, ki je morala nje zadeve nizma rudarja Zalesnlka, se je na ni pisarn' sadeče izjavili: Mi vsi zvišat; mezde za 30 do 50 odstotkov, štev. 12734/preds. okrajnem glavarstvu priglasila de- zahtevamo, da se Zalesnika izpusti in s cer kljub »Obznani«, s katero Za'esnik Andrej, komunist putacija in zahtevala takojšnjo iz. iz zapora, ker je množica tako raz- je oblast prepovedala Komunistično veleizdajalsko početje pustitev. Dokument priča In govori burjena in brez njega ne gremo partijo. Vpliv komunistov se je za- razžaljenje veličanstva takole; preč. Saj ni nič naredil, sicer je pa radi uspešno vodene stavke močno KOMANDI DRAVSKE DIVIZIJSKE OKRAJNO GLAVARSTVO SHS slaboumen, kar se je pri vojak h povečal. OBLASTI V LJUBLJANI —----- . . V KOČEVJU dokazalo. Tov. Čuk, pripoveduje o vplivu V prigfbu se pošilja komandi štva je na vsak način vnovič izvesti 14. grudna 1919 Državni vladni koncipist: komunistične stranke na Rudniku v dravske dl sind!kat v vo- v Kočevju z dne 14. decembra 1919 Okrajno glavarstvo Kočevje org. fJSDS) stavko. K organiziranemu nastopu po’noma drugih rokah. Odraz vpliva številka 35 ad z nujno zanrosbo, da OROŽNIŠKI POSTAJI Anton Kng — predstavnik str. rudarjev z odločno zahtevo po iz- komunistčne stranke se je zrcalil v se v smislu današnieaa dogovora z v Kočevju *trank fJSDS) boljšanju življenjskih pogoiev pa ni novem sestavu de’avskih zauvnkov. zastopnikom tukajšniega poverie- Komun sta Andreja Zalesnika je Jožef Zupančič — predst. »Svo- prispeval samo njihov izredno težak Prisostvoval sem tudi velikemu ništva nemudoma pošlje v Kočevle zopet aretirati in oddati sodišču tu. bode« gmotni položaj, ampak tudi velika zborovanju rudarjev, na katerem je četa vojaštva, katera naj bi štela Poročajte še danes. Anton Hauptman — odbornik pol. revolucionarnost, ki je pod vnlivom govoril tudi Djuro Dhkovič, kote- vsaj 50 mož. Kočevje, 20. 12. 1919 in strok. org. oktobrske revolucije in revolucio- rega je monarhofašističen režim Asistenca voiaštva je v Kočevju Dr. Oorin 1. r. Anton V’dmar — isto narneoa trenja v svetu prevevala 1929 zahrbtno umoril.« neob^odno potrebna, da se zopet Kakšen odmev je imel prihod vo- RudoH Črešnik — kot odposla- tudi kočevske rudarje. Komunistič- Strah pred borbenim duhom ru- vzpostavi mir 'n red in zatre upor- jaštva v Kočevje pove naslednji akt. nec delavstva na stranka je Imela prevladujoč darskeoa proletarata v Kočevju je no st komun‘stlčnih elementov. Okrajno olavarstvo v Kočevju Franc Wo'flng, Rudo’f Pavšič, vpliv. Samo na Rudniku je imela oblastnike na Okrajnem glavarstvu Mord-< bi kazalo vzeti volaškn če- štev. 19754 Andrej Blazuti, vsi kot odooslanci mnooo članov in simpatizerjev. Ka- v Kočevju anal še dalje. Nenehna to od Do’enlskena odreda v Ribnici, Zalesnik Andrej, komunist delavstva. ’ kor druood 00 Jugoslaviji in v za- zahteva rudarjev po zvišanju plač, ki n' daleč od Kočevja. velelzdalniško početje Obljubim, da bom posredoval, da savskih revirjih je bilo tudi v Ko. ureditvi prehrane in zahteve za os- Glede nastanitve in prehrane vo- in razžalienie N1. Veličanstva; bo jutri zjutraj zaslišan. čevju revolucionarno razpoloženje kr bo z oblačili, protesti zoper ob- jaštva bl se bilo neposredno spora- DEŽELNI VLADI ZA SLOVENIJO pov. za notranje zadeve v Ljubljani Z ozirom na nalog z dne 17. 12 in 20. 12. t. I. štev. 12734 pr. se poroča naknadno k tukajšnjemu brzo-javu z dne 22. 12. št. gornja. Gornji na1og je došel sem 20. 12. in ukaz za zopetno aretacijo Zalesnika se je dostavil še dopo’dne Orožniški postaji, ki ga je imela takoj žvršiti. Se isti dan pa je odgovorila, da ukaz ne more več izvršiti, ker je Zalesnik že 18. 12. po. begnil. Ta dan okrog 13. ure je pri-š o v mesto zaprošeno vojaštvo, toda Zalesnik je najbrž že prej ubežal. Po pogovoru rudarjev je šel v Sarajevo, kjer je neki glavni sedež komunistov. Ni izključeno, d« se bo ustavil v Zagrebu al 'ce’o Beogradu. Radi lažjega zasledovanja se priloži opisi. Voiaštva so se vsi sloji v Kočevju razen delavstva sVno razveselili, ker se zovet čutijo vame. Zahteve delavstva. Posebna deputatu'ta je bVa že pri deželn' plodi — da se mora vojaštvo zovet umak_ n- Kočevje znana po vsej Sloveniji. Po- dobno je stanje s kmetijsko - teh- bil v lanskem in letošnjem letu iz- mogoče dati nobene prognoze. Ce ke jn pogumno stopilo na nov3 pot, znane pa so tudi težave, ki jih ima ničnim krožkom in se ni našel člo- veden moštveni turnir društev, na na se hočejo ekipe sindikalnih po- s ciljem, vključiti v svoje vrste čim društvo z vzgojo novih šoferjev, vek, ki bi ga vodil. Pred letom je katerem so sodelovala vsa društva Jružnic uvrstiti v okrajno in renu- delovnih ljudi. Upravni odbor Sporočil je veselo novico, da društvo bliško tekmovanje, mora sodelovati dništva se zaveda pomena vzgoje prejme brezplačno za potrebe šole naiH'x.nj d&aet e , : , širokih ljudskih množic. Preobre- osebni avtomobil Škodo in da be Občinski šahovski odbor posveča menjenost naših cest in drugo ved- naknadno prejelo še en avtomobil, posebno _skrb miadini sahistom. V no ve£a število nesreč in smrtnih S tem bo rešen do sedaj težko reš-osnovm soli v Kočevju je trenutno prjmerov v prometu. Neznanje, ma- ljiv problem množičnosti in še večje tečaj mladim >a.nstov. Te dni je jomarno vzdrževanje vozil in neod- kvalitete šolanja. AMD Kočevje je govornost posameznikov, terjajo od tako ponovno dobilo priznanje od Letni zbor Avto-moto društva Kočevje Preteklo nedeljo je bil 3. redni predavanj o cestno-prometnih pred- KOLEDAR Sobota, 31. januarja — Vanja Nedelja, 1. februarja — Ignac Ponedeljek, 2. februarja — Marija Torek, 3. februarja — Blaž Sreda, 4. februarja — Bojana Četrtek, 5. februarja — Agata Petek, 6. februarja — Dora »Nocoj nastopamo«, 7. in 8. fe- ČESTITKA bruarja ameriški film »Viteloni«. Mohar Antoniji iz Malega loga pri RIBNICA: 31. januarja in 1. febru. Loškem potoku in Pužem Ivani iz ar j a angleški barvili film »Lepo je Dolge vasi pri Kočevju, čestitamo biti mlad«, 6. in 8. februarja ru- za 50. rojstni dan in jima želimo še ski barvni film »Don Kihot«. mnogo let zdravja in zadovoljstva! SPOMINSKI DNEVI Kačevi, Knavsovi, Grmovškovi, Pužem Vinko ter Pretnar Mara in Jože. SODRAŽICA: 31. januarja in 1. februarja danski film »Še ni kasno«, 7. in 8. februarja ameriški barvni film »Gog«. 1. februarja 1918. leta so se uprli LOŠKI POTOK: 1. februarja itali- DEŽURNE TRGOVINE mornarji avstroogrskega vojnega janski barvni film »Dekle z reke«, Dežurno službo imajo: v soboto, ladjevja v Boki Kotorski. 8. februarja nemški film »Stotnik 5.1. januarja, od 8. do 12. ure in od 1. februarja 1935. leta so bile na in njegov junak«. 14.30 do 17.30 ure, trgovina »Špe- univerzi v Beogradu velike študen- VELIKE’ LAŠČE: 31. januarja in 1, cerija«, Roška cesta. V soboto, 7. tovske demonstracije. februarja ameriški film »Onstran februarja ob istem ča«J pa ima de- 4. februarja 1923. leta so bili na v gozdu«, 7. in 8. februarja itali- žurno s’užbo trgovina »Hrana«, Ko- janski birvni film »Dekle z reke«, lodvorska ulica. DOBREPOLJE: 1. in 2. februarja ju_ goslovanski film »V soboto zve- OBVESTILO čer«, 4. februarja ameriški film V petek, dne 6. februarja ob 7. »Ljubezen s tujcem«, 7. in 8. fe- uri zvečer bo v mali dvorani Še- bruarja amer. barvni film »Lju- škovega doma občni zbor SZDL Robim Melvina«. škega terena. Volivci! Vabimo vas, • -h-- .^ osvobojenem PONIKVE: 6. februarja amer. film da se občnega zbora udeležite v ozemlju: izvoljen je b, akcijski od. »Ljubezen s tujcem«. čimvečjem številu, bor za ustanovitev enotne strokovne KOČEVSKA REKA: 31. januarja in Odbor I — mw mm k:»yi \v.v.y.\\v.v.v.V sv.v.v.v.v.v.v.v v.v.v.v.v.v.v.v.* f>.V.V.V.\V.V.V.V| S*.v*;-;.;.;.v. vi Xy/.Iy/.v'.v'.f.vXv'^ IUs [SVINJSKE KOŽE prašiča om, KofFpTPMMO Komu" pobudo neodvisnih sindikatov veliki protestni shodi v Trbovljah, Kočevju, Velenju, Rajhemburgu (Brestanici), Hudi j^mi, Zabukovici, Holmcu in Krmelju. Sodelovalo je nad 10.000 delavcev. 6. februarja 1945. leta je bilo zborovanje rudarjev naše skupnosti težak davek nepo- AMZS za svojo dejavnost, trebnih materialnih izdatkov in drar Dejavnost društva pa ni omejena gocenih človeških življenj. Zato samo na šolanje tečajnikov, temveč društvo na tečajih, ki jih organizi- se ta dejavnost vidi v vsestranski ra za svoje člane, vzgaja v spozna- športni delavnosti v avto-moto vanju motoroznanstva, discipline in športu. Nekateri tekmovalci res niso odgovornosti v vsakodnevnem pro- dosegli vidnih uspehov: je pač ta. metu in skuša izšolati res dober ko, da vsi ne morejo biti prvi. Z kader šoferjev. vztrajnim treningom pa bodo lahko Ob vsestranski podpori občine Ko- dosegli tudi to. Športna komisija, čevje, podjetij in ostalih, je društvu ki ji je uspešno predsedoval Jože uspelo doseči vrsto lepih uspehov. Maver, je v preteklem letu zabele-Pohvale vredna je prizadevnost žila vrsto res lepih športnih usne-šolskotehnične komisije oz. preda- hov. Naši tekmovalci so v minulem vateliev, ki so v lanskem letu izšo- letu imeli 130 Startov, osvojili 27 lali čez 120 šoferjev. Ob pomoči prvih mest, 31 drugih, 16 tretjih, AMD Kočevje je bil tečaj tudi v 16 četrtih, 25 ostalih mest. 13 je Starem trgu in Kočevski Reki, kjer bilo tik v ar in le dve diskvalifikaciji, je uspešno opravilo izpite nad 60 Na vseh tekmovanjih ni bil od tek-tečajnikov. Sedaj pa je v Kočevju movalcev nihče poškodovan. Tek-zopet tečaj za šoferje, katerega ob- movMci so se udeležili osmih med-iskuje nad 100 tečajnikov. Za Člane društvenih, devet republiških in treh in po osnovnih šolah za naše naj- mednarodnih dirk. Za prvenstvo LR mlajše je bilo izvršenih več kot 100 Slovenije za leto 1958 je bi'o osvojeno 1 prvo, 2 drugi in 2 tretji me- 3a smeh itt dabla vol ja zveze rydarjev. GIBANJE PREBIVALSTVA DOLENJA VAS Rodila je Starc Vida, gospodinja rz Dolenje vasi 48 — deklico Darinko. 1. februarja amer. film »Nanuk s severa«, 7. in 8. februarja češki >>Jan Mus«. Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« OSILNICA: 1. februarja češki barv- PO LASEH JE PODOBEN Samozavestna mamica je pripe- Za letošnje leto pa je bil sprejet športni koledar: v Kočevju bo hitrostna krožna dirka za prvenstvo Slovenije; na dan šoferjev, 13. lu- ni film »Glasba z Marsa«. 8." feb- v KoČevju" UrejUje uredniški od bruarja ruski film »Dvoboj«. bor ~ Odgovorni urednik Matije PREDOR 'VD: 31. januaria in 1. fe- Cetinski — Uredništvo in uprave ital' bacvni film »VeVka v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a SfcS Ladislav, ‘.S i- *»» - kmetova'ec iz B vdkov 2. star 27 let okno«. polletna 200 din in je plačljiva v in Purkart Marija Darinka, kmeto- BROD NA KOLPI: 1. februarja film naprej. Za inozemstvo je 800 din, valka iz Velikega Osolnika 7, stara »Tujec je poklical««. 8. februarja oziroma 2,5 ameriškega dolarja 19 let. kitajski film »Prehod preko Jang-Ce«. Tekoči račun 600-713 ČESTITKE Dragi in skrbni mam! Obranov'i Mariji, Kočevje, Podnorska 12 želita za njen god veliko zdravja in dolgo let hvaležni sin Matija In KOČEVJE Poročili so se: Pod'onar Aleksander, traktorist iz Slovenske vasi 17 star 24 let in Strmeckf Tereziia, delavka iz Koblarjev 12, stara 19 jet Babič Jerko, kleparski pomočnik iz Koblarjev 78. star 26 let in Merhar snaha Albinca! Danica, delavka iz Koblarjev 38, stara 18 let. * Dobremu in skrbnemu možu Sta-KINO P®tu Križmanu želi vse najboljše JADRAN, Kočevie: od 30. januaria žena in sin Dušan, do 1. februarja ameriški barvni fOm »Povest o Džo'sonu« ln ume- * riški barvni film »Cena slave«, 4. Ignacu Križmanu želi za njegov In 5. februaria italilansko fran- praznik vse najboljše žena Pepca in coski film »Neizpolnjene =anie«, hčerki Milka In Jožica, od 6. do 8. februarja jugos'ovan- * sko-nemškl barvni film »Dalma_ Ignacu in Stanetu Križman želijo tinska svadb-i«. za njun praznih vse najboljše ma- SVOBODA, Rudn'k: 31. januarja In ma, sestra Zinka In bratje Vojko, 1. februarja češki barvni film Franc in Ciril z družinami. 1-265 pri KB, podružnica za Kočevje. Poštnina plačana v gotovini Rokopisov ne vračamo. NA GOZDARSKEM URADU Nekega dne SMtisyi™ -«- X35 ke. Ko so zaceli s svojo diskusijo, °1 3 Pnlen tPna ima fri- nizirano prvenstvo Slovenije v te- stopi v sobo stara ženica. Roke in noge se ji od strahu pred tako ve- kako Tg’ra' na"klavirlV” Društvo ie trenutno v zelo ne- likimi funkcionarji tresejo. Toda, P gktodatelj je p0giedal fanta, ki je u9odnem finančnem položaju saj imel resnično velike in košate lase dol9uje večjo vsoto računov, ki jih in ga prosil, naj za klavirjem poka- n‘ m°9*° poravnati v teku leta. Size, kaj zna. Ko je mladec končal. cfr Pa s° društvena osnovna sred-je srečna mati vprašala skladatelja, atva vf1a '°d dolga in n, bojazni, kaj naj stori s fantom. r° T m?°™na'0- P« > a Cirila Matka. Kritike na njegov ra- PARTIZANSKA g"‘ Posam°znik"v » Kolona je krenila naprej. Enako- 9'Nfl ohčnem zho’r krat komanda: »Bob, naprej;« Bob je bil Štabni kurir, ki ni nikdar vedel, katerega imeli gozdarski 11ald™™"tnaT znanemu sldL l‘ia **> samo za šoferje iz območja referenti svojo sejo. Prišli so tudi ^n9nnnnt;nn rpkla: občine Kočey1e spretnostna vožnja. AMD Ribnica pa bo lent za glasbo."Poleg tega ima fri- nizlrano prvenstvo Slovenije v e_ zur0 kakor Beethoven. Prosim vas, rensko-ocenjevalni vožnji. la, ker se je namenila, mora kljub temu vprašati. Ogleda si, kdo bi bil najvišji po funkciji in ga nagovori: »Gospud, a ste vi čez lejs?« Vsi navzoči se spogledajo in se začno smejati. Vendar to ženico ne spravi iz ravnotežja, zato pravi: »Ja, a nejsm prav pršla, saj so obrazom dejal: mi rekli, da ste na tem uradu čez »Dajte ga ostriči!« lejs!« Vodja revirne uprave čez nekaj hipov: »... Ja!« OSMRTNICA Sporočamo vsem prijateljem Zveze norcev, da bo v kratkem preminul naš ljubljeni brat in svak NACE KURENT rojen v Perduljski dolini njega dni. Ubogega Kurenta bomo spremili k počitku vsi, ki smo ga spoštovali. Odbor Zveze norcev Ribnica Na občnem zboru je bil soglasno izvoljen novi trlnajstčlanski uprav-. ni odbor in tričlanski nadzorni od- batalJ°na bor. Za predsednika AMD Kočevje naj se drži, a najraje je bil v tistem. je biI izVoIjen ing. Janez Trošt kije opravljal rekvizicije. Bataljon- sprejeta je bila' vrsta nalog: Seski kuhar, ki je hodil pred Zidar- Ianje tečajnikov, kondicijske vož-jem, je malo jecljal in je s težavo n1e za šoferje amaterje, ki so imeli spravil iz sebe: »Vol naprej!« Ko- jzpjte ze Iz oreteklih let. predava-manda »vol naprej!« je šla dalje nja po šolah za naša najmlajše, po koloni vse do zaščitnice. bolj množična športna udejstvova- »Vola ni,« je šlo potem nazaj od nia in še vršta druqih nalon. Pre-zaščitnice proti predhodnici. pričami smo, da bo v letošnjem letu Kdo je dal komando »Vol, na- dei0 društva In društvenih komisij prej?« je šlo zdaj po koloni. Od- šolsko-tehnične, gospodarske, šport-ziva ni bilo. Spet je prišel Marok ne in ostsllh komis'1 še bolj uspeš-in ugotavljal, kdo je napačno pre- no kot je bilo do sedaj, nesel komando. Pride do kuharja Pri nadaljnjem delu želimo AMD Kunsteka, k| mu pove, da je slišal Kočevje in novemu upravnemu od-»Vol naprej!« boru še veliko us-ehov! —do POSREDUJEJO Imam posebno vprašanje. Kako bi Vi, ki veste za odgovore na toliko različnih vprašanj, sestavili svetovno vlado v primeru »vojne z Marsovci«? L. S., Ribnica Ker ne pričakujemo, da bi Združeni narodi zaupali mandat za sestavo svetovne vlade nam, Vam povemo, kako je neki veliki angleški list na podlagi ankete sestavil svetovno vlado: (gre tudi za primer »vojne z Marsovci«), Predsednik vlade: Hruščev, minister za trgovino: Mikojan (oba Rusa). Bevan: minister za delo, Cookroft za energijo in Macmillan za kmetijstvo (vsi trije so Angleži). Kanadski predsednik Diefen-baoker: minister za vzgojo, Avstralec Menzies za zdravstvo, Francoz de Gaulle za obramba), Nemca: Ehrhard za finance in Adenauer za promet. Zunanja politika pa bi bila zaupana Američanu — Stevensu. Upamo, da nas Marsovci ne bodo napadli in bomo verjetno Zemljani prvi poskušali priti na Mars. * V članku »Kaj hočejo v Pred-gradurr sem čital, da bo vsak kaz. no van z globo, če ne bo prišel na prostovoljno delo. Ali je to prav? Boris L., Trg Svobode 6 Zbor volivcev je v volivni enoti najvišji organ in če je on tako odločil, ni to nič nepravilnega. Na vasi je bilo že od nekdaj v navadi, da so skupno popravljali poti, eapajališča in drugo, kar vsi upo_ rahljajo. Vmes pa je vedno nekaj takih, ki se dela izogibajo in morajo drugi zanje delati. V bistvu ne gre za upravno ali sodno kazen. Sem naročn k »Novic« in živim v Belgiji. Ali mi lahko sporočite, koliko belgijskih frankov naj pošljem za naročnino Vašega lista? Slavko Komac, Vinterslog, Belgija Za celoletno naročnino »Novic«, ki znaša 800 din, pošljite 100 belgijskih frankov, za čestitko, ki bi jo objavili, pa 50 frankov. Lahko pošljete v pismu. * Sem ilegalno zapustil domovino pa bi se rad vrnil. Imam osebni avtomobil, ali bi mi ga odvzeli?^ Franc Grohar, Osterfeld, Nemčija Brez skrbi se lahko vrnete in tu* di avtomobila Vam ne bo nihče odvzel. Prav verjetno pa je, da boste morali plačati carino. O višini carine in ostalem pa se osebno pozanimajte na juaoslovanskem predstavništvu v Nemčiji. * * * Zadnji čas se veliko govori in piše o novem športu »hula hoop«. Kako mnenje so gleue ieya zavzela naša telovadna društva, zdravniki in nasploh društvene in politične organizacije. te kdo goji ta šport v Kočevju in kje dobiti obroče? S. M. Kočevje Hula hoop se je iz zahoda zanesel tudi k nam. Gre za kroženje obroča okrog života in to tako, da ga poganjamo z boki. Vsa_ ko gibanje telesa je koristno za zdravje in rast in pravijo, da je tudi ta igra primerna. Dobrodošla bo predvsem tistim, ki imajo preveč maščobe, ali pa bi radi zgubili trebuh. Sliši se, da zdravniki hula hoop priporočajo, športne organizacije razpravljajo, ali je to sploh šport ali samo zabavna igra, ostali pa čakajo, da bo čas prinesel svoje. V Kočevju še nismo videli te tare; še ta teden pa dobijo prve ebroče v trgovini »Galanterija«, stali pa bodo okoli 500 dinarjev. IZ NAŠIH j*A Gasilski občni zbor na Gori ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI in zaprli. Nečloveško so ga mučili SO JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVO- da bi izsilili iz njega kaka prizna-BODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRI* znanja. To pa niso uspeli zato so OBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIV- ga poslali v Ljubljanske zapore, na-LJENJEPISE V POČASTITEV NJIHO- to pa v internacijo v Renicci. Po V Retjah so dobili razen ^v štirih VEGA SP0MINA. kapitulaciji Italije se je vrnil do- ..-j a 1 mov in takoj vstopil v partizane, v MATEVŽ ŠINK Kočevski odred, pozneje pa v III. Rodil se je 16. septembra 1900 v bataljon IX. SNOB ter se udeležil VODOVOD V RETJAH hišah po vsej vasi vodovodne priključke in z njimi dobro pitno vpdo Društvo na Gori šteje 36 mlajših selico. Delegati ObGZ so dali razna iz novega vodovoda. Zgraditi bodo __ __ ______ ___________________ aanov, od katerih je 33 kmetov in pojasnila in navodila glede bodočega morali še rezervoar, iz katerega bo pyjtelu pri" Škofji Loki v družini raznih borb te brigade. Padel je v 3 delavci. Društvo je zelo agilno in dela. Društveni sanitejec, ki .ma črpal voddvod vodo za vas Mali malega kmeta. Svoja otroška leta borb, z Nemci in belogardisti kot je imelo lansko leto otvoritev za- strokovno prakso in izpit, nudi več- Log. Letos bodo dobili vodo tudi v je preživel pri starših in končal os- pomočnik politkomisarja bataljona družnega in gasilskega doma. Krna- krat prve pomoči v ,-jli, zato bi bila Travniku, v kolikor bodo na razpo- 'novno v Škofji Loki. Po odslu- v Selih-Šumberk, kjer je tudi polu nato si je društvo nabavilo tudi priporočljiva večja povezava z RK. lago zadostna finančna sredstva. žitvi kadrovskega roka je vstopil v kopan, motorno brizgalno, katero je ku- P. pilo s prispevki Članov in dotacijo okrajnega gasilskega sklada. Spo- ^ • l v i polnili so tudi nekaj ostale opreme. rieUlCllO OpeiOtlVIllh ClCHlOV Vasi na Gori imajo čez 70 vodnja- r kov in je tako požarna varnost še pred kratkim je bila prva seja tečaj za izprašane gasilce. Tečaja z OF, osebno s tedanjim sekretar- šoli se je šel učit za kurjača na ža-bolj osigurana. Društvo je poklonilo novega vodstva Prostovoljnega ga- naj bi se udeležilo čim več članov, jem okrožnega odbora OF in Okrož- go »Jakomini« v Kočevju, kjer je GZ LRS 35 obveznic posojila za ure- siiskega društva Kočevje. Seje so PGD bi rado pomnožilo svoje vrste, nega Komiteja KP tov. Jožetom Še_ ostal do kapitulacije Italije, ditev gasilske počitniške kolonije v se udeležili tudi člani starega up- zato se vsi, ki imate veselje do ga- škom, ki mu je dajal naloge in Septembra 1943 je šel v partiza- Pacugu. Poslalo bo 2 člana v pod- ravnega in nadzornega odbora. Raz- silstva vključite v gasilsko društvo, smernice za delo, ki jih je Sink ne, v II. bataljon Prešernove briga- častniško šolo v Medvodah, več te- pravljali so o požarni varnosti in Prijave sprejemata tajnik in pred- vestno izvrševal. de ter se udeležil več borb. V borb; čajnikov oa tudi v strojniški tečaj, sklenili, da se za popolno požarno sednik društva vsak dan. 7. aprila 1942 so ga fašisti prijeli za Turjak konec leta 1943 je bil za- žandarmarijo, služboval v raznih JANKO JAJTIČ mestih in napredoval v podnaredni. Rodil se je 4. aprila 1927 v Koka. Kapitulacija stare Jugoslavije ga če v ju, delavski družini, kjer je preje zatekla na službenem mestu v živel svoja otroška leta in končal Kočevju. Za leta 1941 se je povezal osnovno šolo. Po končani osnovni V teku leta je bil požar, katerega varnost ukrene vse potrebno. Tudi pa so člani takoj pogasili. Društvo pasilski dom Čaka na adaptacijo. Za pa še nima sirene. operativno moštvo bo treba poskr- Iz dohodka prireditve je društvo beti delovne obleke, plačalo električno napeljavo in Kot svetovalec sodeluje v novem končno uredilo orodiišče. Lani so odboru tudi direktor »Ključavni-imeli 247.000 din dohodkov in 293 Carstva« Mirko Južnič. Sodeloval bo PIONIRSKI KOTIČEK det v glavo. Pokopan je bil na po. kopališču v Velikih Laščah, pozneje pa so bili njeaovi posmrtni ostanki prepeljani v Kočevje in položeni v grobnico padlih borcev v Kočevju. SLAVKO SENICA Rodil se je 14. maja 1920 v Ko- fi ELA ODEJA JE POKRILA ZEMLJO veliko. Zato sem se odločil, da bom Zopet je prišla starka zima. Dol- še> na P°>jši lo^ Nastavil sem pasti. tisoč’din izdatkov. Primanjkljaj bo- v gradbenem odboru. Poleg podjet- go smo jo pričakovali. Uradno je ^jtUrajs6™ seje zeoz9 aj na ^ j'“' £[ dnižinf Ivoja *01 do člani pokrili s prispevki v lesu. ja »Kovaštvo« in »Kleparstvo« je sicer zima nastopila že 21. dec., ven- ° A um^h J ie bleščal roška' leta ie preživel pri starših in Večina članov sodeluje tudi pri kul- sedaj član gasilskega društva tudi dan snega še ni bilo. Pred kratkim travnatih bilkahse ječala ™ov®a je preživel pr, stiršm m tunno-umetniškem društvu. V teko. »Ključavničarstvo«. jejnočno naleteval sneg. Padale so rosa- v gozdu Je b,lo še mračno ko ^ v Kočeviu m moael dobiri za čem letu bo društvo spopolnilo ne- Operativnih članov v gasilskem debele snežinke. Pokrile so vso zem- ^malu^sem Trišel do pasti in bil' poslitve, je šel leta 1938 v Kranj, da kaj gasilske opreme in bo za kritje društvu je premalo, zato namerava ijo. Zunaj je svež zrak Otroci bi se ko sem v njej zagleda! se izuči za tkalca. Leta 1940 se je teh nabav priredilo društveno ve- društvo v bližnjem času prirediti radi smučali m sankali pa je sneg ^srečen, kojsem yiM a vrnil v Kočevje in se zaposlil v d.fKsTmMZS KKS m- . Leta 1842 „ j, »ključ,, » OF ,„ Pred prvo svetovno vojno smo bi- krpe ali zaplate za popravljanje av- llae*_je__šti_spat._ Natove zapadel jp iebno pa se je Izkazal kot kurir'pri IVE PAČIMO DOMAČEGA JEZIKA! lj Slovenci izpostavljeni največjemu tozračnic. Navodilo, kako naj se te srn! g in zame tel tudi Tačka. _____ ponemčevanju že s tem, da je bil krpe uporablja, je sestavljeno v hr- .Otroci so se snega zelo razvese- ^'t^"premišUevaf kaj "naj sto- Po kapitulaciji’Italije je odšel v uradni jezik nemški. Vedno več vaškem jeziku kjer se imenuje krpa lili. Ko so zjutraj vstan in vmeu p. tem sem se kot brez uma partizane, v IV. bataljon IX. briga. S uSk^naJTvsilTe: "itTres žalostni pojavi. Jakna, ^-1 na pot. Tudi medved se je de, kjer se je izkaza, kot. dober to- vala Avstrija in tudi že v ljudskih tašna, špric, bečka šnicla, kapna itd. Andlovič Zinka, III. b. razred Osn. šole »Mirka Bračiča« SREČANJE Z MEDWEDOM Bilo je jeseni. Sadje je zorelo in osn. šole, Kočevska Reka SRNICA šolah se je intenzivno poučeval nem- — tem bo kmalu sledilo: Štof kam-ški jezik. garn za salonhozne. Kljub temu smo skrbeli, da smo Pošten Slovenec takega pačenja le-ohranili lepoto in čistost svojega je- pega slovenskega jezika ne bo trpel _ . _ . zika. Danes smo zelo zanemarili skrb jn bo tako reklamo vedno obsojal! krompir smo že pospravili. Bilo je $rn ca niaia za naš mhiterni jezik. —moj obilo žira, pa tudi polhov je bilo gozd nam kras{: V neki trgovini v Kočevju je na- je (ep njen kožušček, pis: »Blago za jakne«. Tujerodni za- . a. . . da se v soncu blešči. grebški trgovci, največkrat Židi, ki [KlSfftO- COf&KLttf-C 1% otWIPCIkP so govorili med seboj nemški, so . Ko jesen se približa, prinesli ta izraz - nemško: »Jacke«, Rojakinja Marija Kajfež iz Cie- no. Doma sem iz prijazne vasice barvo zgubii slovensko jopa ali jopič. velenda v ZDA nam je poslala dalj- Srebotnik v Kolpski dolini. Tu so n(J $ebe topjeja V kinu smo gledali film: »To se še pismo, v katerem pravi med dru- potekala moja) mlada leta. Da, teztco kozuSček dobi imenuje zora«. Med besedilom, ki je gim: . Je bilo !' Snon°o se bilo hrvaško, smo čitall: »Daj mi »Rada bi se seznanila z ljudmi, sem obiska a 1953.1eta. Mnogo se sovražnika, špric«. Tudi beseda »tašna« se je ki delajo pri »Novicah«., ker pa mi je spremeni,o od takrat, ko se bi- pQ ^vijenju sega, rabila. — Naša tovarna gumijevih osebno to ni mogoče, mi dovolite, la se __t__t.____zato pa volka izdelkov v Kranju je dala v promet naj bo naše poznanstvo vsaj pisme- prestrašil. Bežala sva oba, medved variš in hraber borec v borbah m v gozd jaz pa iz gozda proti domu. Rakitni, Brodu na Kolpi in drugod. Franc Miklič, 7. r. Dne 2. XI. 1943 je padel kot polit- Vinjenemu ne dajte piti! »Prav lepo se zahvaljujem Kristi- nevarrlost nd lovca oblega. ni Skvarč iz Gladloke, ki me je seznanila s priljubljenimi »Novicami« K(j spomladi gozdič zeJenii ter Mariji Adlešič iz Štalcerjev. List Srnsca zopet me seznanja z vestmi od Kočevja leM koiu$ček dobi, do Osilnice. Vsi ti kraji so mi zna- V Kočevju imamo še vedno pri- ge namene, v korist družine. Go- nL Tod imam sorodnlke’ pri;iate" Veselo zraven srnjačka skaklja, mere, da se toči pijača tudi že moč- stinski delavci bi lahko ^ svoje stra- Je))'FY'“b -._______________ponosna na njega, no vinjenim osebam. Večkrat rl r*i i — n n iimvmi i i r»n no nnniMiH v*>n. i w _ _____ osemletke »Mirka Bračiča« se ni pripomogli, da bi primere, ki smo »Prebivalcem Kužlja čestitam da k{ Zene roqove ima. zgodi, da je vinjeni gost oče dru- jih navedli, če ne drugega vsaj ®° “Lmi. Žibert lW1a' V' °' r' žine, ki doma trpi pomanjkanje m omejili. R. I. bedo. Otroci takega očeta se navad-________________________________ STANOVANJSKI SKLAD V občini Ribnica je znašal dotok se prav dobro spominjam. Spominjam se tudi, da se je v šoli večkrat kadilo ... Lepa hvala Jožetu Štimcu, ki zna tako lepo opisati lepote prirode naših krajev ob Kolpi. »Novice« za nas ameriške Slo- delegat voda v Jelenovem žlebu. FRANC ZRINSEK Rodil se je leta 1917 v Veliki Lisi pri Krki v družin' malega kmeta, s katero se je preselil v Nove laze pri Kočevju, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po končani osnovni šoli se je šel učit za zidarja. Leta 1939 se je zaposlil v rudniku v Kočevju kot rudar, kjer je ostal do septembra 1943. Po kapitulaciji Italije je stopil v partizane, v Sercerjevo brigado ter se udeležil več borb te brigade. Pozneje je bil premeščen v IX. brigado 18. Divizije ter bil v borbah za Brod Moravice težko ranjen ter je 17. 12. 1943 umrl v partizanski bolnici v Brod Moravicah. FRANC SENICA Rodil se je 5. X. 1917 v Kočevju, delavski družini, kjer je preživel svoja otroška leta in končal osnovno šolo. Zaposlil se je Horakovi tekstilni tovarni. Po enoletni zaposlitvi se je začela v tovarni stavka, po kateri je bil pa odpuščen iz službe. Šel je v Kranj in se zaposlil v tekstilni tovarni »Sire«. Po okupaciji Kranja po Nemcih se je leta 1941 vrnil v Kočevje ter se zaposlil PROSVETNEGA DELA PA MANJ Uspehi v kulturno prosvetnem v rudniku, kjer je ostal vse do ka- po v šoli slabo uče. Imamo tudi primere, da starši pošiljajo svoje otroke po pijačo v gostilno. Da to slabo vpliva na otroka, ni treba pou- Unisi nnm WMMM IHSi SBBii sfEsr11 ‘•f vmie- js\arMStE165staxm&srt Ef?ajsrtsK-is: .“S, «5 KSS “ s. odbor zadružnic SffSK n: SSK Sir stilne svoi’e otroke v poznih večer- hiš in za gradnjo novega 12 stano- Pri KZ Draga obstoja odbor zena sati samo sindikalni organizaciji, jersko, kjer se je udeležil veliko nih urah Ce so že starši vdani pl- vanjskega' bloka v Ribnici. Upravni zadružnic že dalj časa. V prejšnjih temveč tudi aktivu Ljudske mladi- borb te divizije, v katerih se je Iztoči ni treba zastrupljevati še otro- odbor sklada je mnenja, da bi se letih je bil odbor delaven, v zad_ ne v podjetju ih nekaterim drugim kazal kot hraber in požrtvovalen ke Tudi to se je pripetilo, da ho- takoj v začetku tega leta začele njem času pa je delo odbora no- težavam. borec. Zato je bil povišan v koman- dno otroci v poznih nočnih urah priprave za gradnjo še enega sta- pustilo. Prav bi bilo, da bi odbor Sindikalna knjižnica je zelo lepo dirja čete. Tik pred svobodo, to je klicati očete, ki kartajo v gostilnah novanjskega bloka. Zato je treba žena zadružnic začel z aktivnim de- urejena. Vsako leto se obogati za 30. aprila 1945, je padel v borbi z irl zapravljajo denar, ki bi ga lahko pripraviti načrte, poskrbeti za pro- lom, saj dela ne manjka. več kot 30 knjig. Letos so nabavili umikajočimi se Nemci na Stajer_ veliko bolj koristno uporabili v dru- štor, kjer bo stal blok in drugo. —or. več mladinskih knjig. skem. o ■ CD I CD ■ CD ■ CD ■ O ■ CD ■ CD ■ CD ■ O ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CZ ■ oaoeoiCDioioecoeoHCDeoBoeoeo^o^c^c^c^DoioeoeoeoaoeoecDaoiio Tone Ožbolt Tam ob slovensko-hrvaški meji, kjer izvirata Kolpa in Čabranka In kjer že stoletja v slogi žive Slovenci in Hrvati, se nad majhno vasico Belico vzpenja mogočna Taborska stena, V davnini so njeni skrivni prostori nudili domačinom varno zavetje pred sovražniki, zlasti pred Turki, a v miru je njeno Ime polagoma prešlo v pozabo. V rani pomladi 1942. leta je o Taborski steni spet zaživelo ime in slovelo bo kot spomenik junaškega edpora podjarmljenega in zatiranega ljudstva proti tujim in domačim nasilnežem. Osem življenj je usahnilo tedaj. V živo steno vklesana Spominska plošča z 'imeni padlih junakov, od topovskih strelov obtolčena, ognja in eksplozij ožgana ter dima močno okajena votlina v taborski steni, bosta neizbrisen spomenik poznejšim rodovom. Imena padlih junakov niso vklesana le v pečini Taborske stene, vklesana so tudi v naših srcih. Ko je v rani pomladi leta 1942 nami. Le tu in tam je prekrivala zemljo še snežna odeje. Rasti nstvo se polagoma prebuja iz dolgega zimskega spanja, brsti in sili k življenju. Od sončnega vzhoda iz dneva v dan prihajajo toplejši sončni narodnoosvobodilno gibanje na Ko- žark- 2ivlienjska sila narave se iz čevskem dobivalo množični značaj , , - vexa in prodiralo v sleherno pošteno in , , KSTfJSSF ž^m -KMLKETftSK Taborske stene zasnovano resno in •i(>ce 56 življenje, veselo g banje zelo odgov.arno vojaško in politično divjadi in petje ter spreletavanje delo Osvobodilne fronte, Ptic Pevk- kl 80 S1 a Trmovju sno- Bilo je v času preraščanja prvih vale gnezda in vse drugo je močno partizanskih skupin v večje parti- spominjalo na težnje v naših srcih zanske enote, med njimi tudi for- m hrepenenje po lepem, mirnem m miranja Kočevskega bataljona in za svobodnem življenju na svoji zem-tem odreda. Bilo je tedaj, ko so «!• Vse to se v tem času lepo po-partizahi in drugi sodelavci osvo- vezuje z vlogo partizanskega borca bodilnega gibanja tudi na Kočev- >n sodelavca osvobodilnega gibanja, skem yodili odločen boj s fašist č- kl se, z vsemi Prostovoljno nimi osvajalci za osvoboditev naše žrtvuje za to, da bi hrepenenje, ki domovine, ko se je porajalo iz te izhaja iz trpljenja, postalo življenje, krvave borbe tudi na kočevskem Nelkje ob vasici, Preža, onstran prvo osvobojeno ozemlje. Borovca, so zaropotale strojnice. Zgodnjega pomladnega dne sva s Oglašajo se puške, ki jih pogosto Cvarovim Rudijem krenila iz Raven prekinjajo močne eksplozije bomb pri Borovcu proti Medvedjeku, da in drugega orožja. Stala sva in po-najdeva primernih in varnih zavetij slušala. Nekdo od partizanov, s poza nemoteno delo vodstva osvobo- močjo govorilnega trobila drzno in dilnega gibanja v teh krajih., naglo prenaša vojaška povelja, raz-Dolga In ostra zima je bila že za poreja oddelke in poveljuje, kakor bi imel pred seboj veliko vojno eno- Z Rudijem sva stopala dalje po se ne bo vsaj delno oddolžilo p reto. Bil je oborožen spopad z Itali- gozdnih poteh in stenicah, med bivalcem teh krajev za to, kar so jani. Manjši partizanski oddelek je skalami, grmovjem in drevjem, do- žrtvovali v boju za naše cilje, imel pred seboj veliko sovražno pre- kler se nisva končno ustavila na Sredi doline, ob Čabranki in Kolpi moč, ki je prišla iz Kočevja, a jo je robu strmih planin ob Taborski ste- se vjje beia državna cesta, ki veže presenetila part zanska iznajdi ji- ni, ki kraljuje nad mojo rojstno te zakotne In malo znane kraje s v ost. Partizani neustrašeno in čvr- vasied. Navzdol so strme planine svetom. Zelen plašč je neopazno sto udarjajo po sovražniku, hkrati ločene od prostranega zelenega gor- pregrinjal prijazno dolino, dokler pa s pomočjo govorilnega trobila skega sveta s številnimi pečinami in nj sredi planin prav tako neopazno prenašajo povelja tudi tistim par- prepadi, ki tvorijo skoro strnjen polagoma izginil v svojem pri bi i-tizanskim oddelkom, ki jih v resni- venec nad Čabransko in Kolpsko zevanju proti vrhu. Na papeških ci ni bilo s čimer so zasmaših Ita- dolino. Le tu in tam se po planinah njivah utrujeno koraka za svojo lijane, da so le ti kaj hitro odhla- kakor zvita kača vije ozka in sttma konjsko vprego terenec, Kalčičev čali nazaj v svojo utrjeno pošto- stezica. Zrla sva v prijazno dolino, Štefan. Njegova sklonjena postava janko v Kočevju. s številnimi majhnimi vasicami an se polagoma giblje za plugom in za Tedaj se je na Preži zadrževala Seboj pušča sveže Preorano brazdo' i trn d j jv na umi ztiurzevaia , ___ • « i/„..uQ «7-1Q k1 — četa pol bataljona našega rojaka morju' Risnjaku in V vas|!ci pod nami se pomika P° r ‘ube Šercerja, ki je tu Prerasla k??nNki stezi skupina partizanov in Kočevski bataljon. Dnevno j>riha- , . k ' k9rivi J. ’ ,nad tam nad vasjo se giblje _ skupina v rvouevsM uuiaijon. Dnevno P- 2f) . f t k] krivixna meia tam naa vasjo se giuije SKupina ja na desetine prostovoljcev, delay- . osvaialcev ' 0vra_ sklonjenih ženskih postav, ki v kocev in kmetov iz bližnjih vasi in iz 1 gib prenašajo gnoj na svoje peščene Kočevja, ki spopolnjujejo vrste Šer- Gosto posejane majhne vasice po njive. Ob vsem tem sva se z Rudi-cerjeve partizanske enote, da tal razgibanem kraškem terenu z rev- jem spustila po strmini v ozek vhod v kratkem času postane strah in nimi, vendar prijaznimi domačija- votline v Taborski steni. Ta samo-trepet sovražnika in domačih izda- ml in skromnimi prebivalci so bile ten, zanirajh, suh In zračen ter sve-jalcev. dalj časa predmet najinih pomen- tal kotiček v mogočni pečini je bil Smrtonosno orožje je še vedno kov. Le malo rodovitne zemlje je tu znan le nekaterim prebivalcem bltž-ropotalo in nadaljevalo svojo hlad- in skoro ni družine, ki bo v doma- njih krajev. Dovolj prostorno Sip no neusmiljeno pesem. Ronot orož- čem -kraju prišla, do potrebnih sred- varno se nam je zdelo to mesto, ja’prekinjajo pogosti vzkliki, vpitje štev za življenje! Od nekdaj tod via- zato sva se zadovoljna vrnila v preL in kričanje ki ga je bilo slišati v da Izseljevanje, tako je še danes pričanju, da bodo s tem zadovoljni daljavo. ' In morda bo še nekaj časa, dokler še drugi. (Se nadaljuje)