Posamezne številka 30 c.
Poštno tek, račun. — Conto corrente con la posta.
Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in upravništvo v Gorici, Via C. Favetti 9. — Tiska Narodna Tiskarna. — Izdajatelj in odgov. urednik FRANCE BEVK Cena oglasom: 1 milim, visočine v širini enega stolpa L. —.80, za trgovske reklame, bančna obvestila, poslana, vabila, naznanila itd. vsaka vrsta L. 1.—.
Celoletna naročnina L. 13.— Za inozemstvo L. 22.5q
teto IV.
GORICA, četrtek dne 12. marca 1925.
St. 11.
iU-.., t
Slava dr. Antonu Gregorčiču.

fc
Zajokala so težko srca naša, zaplakala sta mesto, trg in vas, z zvonovi žalnimi pod nebnim svodom se širil je o kruti smrti glas.
Umrl je mož ! — res velik mož častiti, buditelj naš je bil in naš vodnik, v najtežjih urah nam je stal ob strani, bil v temnih časih nam je učenik.
Le piši nam kdorkoli zgodovino, in opisuj vse boje in gorje, moža kot on — ne moreš pozabiti, se v zlatem bo blestelo mu ime.
Kdo pač je bil — ki nam moči je vdahnil, da vstrajamo še danes — in odkod? To bil je on — je narodu dal šole, zato je nam nezlomljena perot.
Vsa plakala so srca tožna naša. in plakalo je z nami še nebo — šla duša je njegova z nami, k počitku deli smo samo telo.
Če danes glava s težkim dihom klone, ob smrti bila hipna je bolest. Tak mož kot on ne umre, med nami je, kaže v duhu smele zarje zlatih cest.
Zato: proč žalost v tej minuti resni, v poletu drznem naj se duh nam vzpne, naj duh pokojnega živi med nami, in sila nas nobena ne zatre.
Spomin najlepši mu postavimo le z vero v lepše in srečnejše dni, s pogumom in z vztrajnostjo do konca -naj trajno duh Gregorčičev živi!
GOSPA. Opozoriti vas moram, da ima moj mož grdo navado, da kuharice poljubuje — tega jaz ne maram !
KUHARICA. Verjamem, da tega ne marate, saj ima vaš gospod obraz kot kaka opica.
Gorica, dne 12. marca.
Rimski parlament to okrnjeno dete nove dobe, ta ne? bogljenec, zopet zboruje„ Kar so mislili in čakali, se ni zgodilio, Opozicija noče v ogenjp med samokrese in zaušnice, ampak lepo in mirno čaka, da se povodenj uteče. Čuk na palci pa je izvedel, da se po* vodenj še ne bo tako kmalu uteklaix ampak da bo še hujše. Gromovnik Farinacci je nam? reč postal glavni fašistovski tajnik. Odkar je bil ptič izpit: stil iz zraka nekaj smrdečega na njegov avtomobil (atentat!), je jezen na cel svet, ra* zen na Čuka na palci. Baje ku: ha za opozicijo posebno hudo mineštro z bombami in granatami.
Vendar pa upamo, da do hudega ne pride„ Javno mne* nje misli vedno tako, kot misli vlada. Vse to pa je zasluga vlade seveda, ki vestno pazi, da se drugačna misel ne raz; širi niti potom časopisja niti drugače. Je pa to tudi popolnoma prav. Vlada je gotovo najpametnejša. Čemu bi tedaj državljani drugače mislili kot ona? Ker mora vlada skrbeti za splošen dobrobit državljanov. mora lepo uravnati tudi njih mišljenje, ki jim povzro; či lahko, če je preveč samo: glavno, samo aretacije in dnu ge take nerodnostiVsaka do* bra država skrbi, da državljan ni ne zaidejo v take neprilike.
Le poglejte, kako je pri nas lepo. Nič hrupa v parlamentu, nič polemik v časopisju, lep mir vlada povsodi, cene kru* ha se »nižajo«, plače so vsak dan večje.
Podobno skrb za svoje državljane ima tudi Španska. Največji španski pisatelj Iba; nez, ki ima lastne možgane mora živeti v pregnanstvu. Podobno bo tudi v Jugosla« viji. Tiskovni zakon o molčanju so že osnovali. Še opo; zicija c,re iz parlamenta, pa si bosta Pašič in MussoUni zo; pet lahko podala roke.
Tudi Mažarska ne zaostaja za ostalimi kulturnimi državas mi v tem o žiru. Čuk na palci predlaga, naj se sprejme v> zvezo narodov samo tiste države, katerih državljani tako mislijo kakor vlada hoče. Po*■ tem bo o skorajšnjem svetov* nem miru prepričan celo Čuk,
Nagla pomot
Če bi se ena izmed mirov* nih konferenc vršila ne v raz* košni, z bronzami, mramor-jem in preprogami okrašeni palači, temveč na bregu pre* proste ruske reke, bi razprav ve o ruskem vprašanju pote*
kale na sledeči način.
#
Puščoben, neprijazen, dob gočasen breg reke,.. V reki tone človek.
Njegova krčevito stisnjena roka se zdaj pojavi na povr* šini vode, zdaj zopet izgine; kadar se za par sekund pri* kaže glava, — prereže tiho ozračje obupni krik trpina.
Na bregu je kopica ljudi.
Posedli so1 se med bičevjem in gledajo.
Eden vleče kratko pipo, drugi žveči tobak, tretji puši cigaro.
Gledajo.
—	Sir! Ali ni tam v vodi človek?
—	Da, musje, zdi se mi, da tone.
—	Meni se tudi zdi. Če bi se samo kopal, ne bi suval tako krčevito.
—	Mislim, da ga je zgrabil vrtinec. Kaj pravite, ktere na* rodnosti je?
—	Brez dvoma Rus!
—	M*da! Ali imate ogenj sir? Ta prokleta cigara mi je že drugič vgasnila,
—	Prosim izvolite ... Hm ... da! Veste, tale človek lahko vtone!
—	Seveda lahko!
—- Dobro bi bilo rešiti ga, kaj pravite?
—	Res bi bilo dobro!
—	Zgrabil bi ga človek in izvlekel!
—	In bi ga položil na suho.
—	In bi ga pošteno zdrgnil s suknom!
—	Pa konjaka bi mu vlil v usta!
—	No, jaz bi dal sukno!
—	In jaz bi žrtvoval pol ste* klenice konjaka!
—	No? .,
—	Kaj, no?
—	Edina ovira je še, da ga je treba izvleči.
—	Seveda ga je treba. Pa kako ga je treba!
—	Zgrabil bi: ga za lase ...
—	Kaj pa mislite! Na tako nekulturen način to vendiar ne gre. Če bi si jaz dovolil napraviti tako neotesanost, bi delavska stranka v naši skup* ščini takoj dvignila interpe* lacijo!	1
—	Potem pa napravimo morda tako-le: vrzimo mu v vodo sukno in konjak -— pa naj se sam zdrgne in napije.
In vrgla sta in šla.
—	Ni ga dosegla. Glejte, potopilo se je.
—	No da! Če ne bi imel no* ve suknje in če voda ne bi bila premrzla, bi ga ...
—	Veste kaj? Jaz imam do* bro misel! Vrzimo mu rešilni pas! >1
—	Kje pa je?
—	Na stražnici, stari čuvaj ga ima,
—	Kje pa je čuvaj?.,. Doma?...
—	Ne, znance je šel obiskat.
—	Če ni šel v gostilno »Pri zlati ribi« v Dolnje mesto! In <"'3 ga tam ni, ga je treba iska* ti pri njegovi sestri. Mogoče tudi, da je pri zetu. Poslati bo treba na j prvo k znancem ponj, če ga ni tam, v gostilno, če ga ni v gostilni! -— k sestri, če ga ni pri sestri — k zetu.
—	Torej je stražnica zaprta?
Da, zaprta je. Ali ne bi mo* gli vlomiti? Kajti oni tam lahko med tem vtone.
—	Kaj pa mislite, vendar ne smemo vlomiti tujih vrat. Le pošljimo po ključ k čuva« jevim znancem.
—	Kaj pa, če je odšel od tam?
—	Potem bo v gostilni.
—	Koga pa naj pošljemo?
—	Glejte, tistega fantiča, ki teče tamie! Hej, dečko, halo! Ali poznaš starega čuvaja iz stražnice, kjer je rešilni pas? Pojdi k njemu po ključ rešilnega pasu. Dobil ga boš ali pri znancih, ali »Pri zlati ri* bi«, če ga tam ne bo-, stopi k zetu, potem k sestri...
-— Sedaj pa ne morem; mu* di se mi v lekarno, grem po zdravila za mamo!
—	Poglej ga tepca? No, te* ci v lekarno in odnesi domov zdravila, potem pa poišči čuvaja!
Ko jim je deček izginil iz* pred oči, so se ljudje pomirili. In znova so pričeli mirno pu* šiti, vleči in žvečiti.
—	Sir!
—	Musje!
—	Mislim, da smo napravili vse, kar smo mogli.
—	O vse!
—	Nismo ga izvlekli za lase!
—	Ker to bi bilo nasilje!
—	Pri čuvaju nismo vlomili vrat!
—	To bi bilo protizakonito!
—. In navsezadnje, vrgli
smo suknjo in konjak!
—	Naša krivda ni, da se je potopilo.
—	Poglejte ga! Ali se Vam ne zdi1, da spušča mehurje?
—	Seveda: bržčas Od zado* voljstva, da je pomoč blizu...
Starega čuvaja so našli šele proti večeru.
LAHKA ODPOMOČ.
Milka in Adolf sta bila ta predpust na ženitovanjskem potovanju.
Milka: »Jaz bi želela, da naju uslužbenci v hotelu ne bi spoznali, da sva novoporo* čenča. Bilo bi mi neljubo«.
Adolf: »O, temu se prav lahko odpomore. Ko prideva pred vhod, mi boš ti no* sila kovčeg in palico, jaz pa za teboj z rokami v žepu, in vsi bodo mislili, da si moja — dekla«.
Iz Srema.
Med najlepše in naj boga* tejše kraje današnje Jugoslavije se šteje »kitnjasti Srem v Slavoniji, zemlji plemeniti«, kot poje narodna pesem. Še pšenica, sremska slivovica in danes je na glasu dobro sremsko vino na pobočju solnčne Fruške gore, koder je rimski cesar Probus (232*282 po Kr.) dal zasaditi žlahtno vinskoi trto. Po svoji izredni lepoti so na glasu tudi srem* ske žene, ki rade pokazujejo svoje bogatstvo z dragocenim kinčem na prekrasni narodni noši. Vsaka navadna kmetica je nosila še pred 30 leti ob nedeljah kinča — samih suhih turških cekinov, draguljev in zlatih verižic — v pavšalni vrednosti starih tisoč forin« tov... Ako je bila va9 le 10 mi* nut oddaljena od farne cer* kve, je zapregel kmet po dva, pa tudi po štiri iskre konje in se je z družino vozil k maši. »Naj svet ve in zna, da smo Sremci in da kaj premoremo!« —- Opoldne je bila pol* na hiša ljubih gostov, kosilo je trajalo pozno v noč, pa se je pelo, pilo, nazdravljalo.... Bilo je kot v bajni deveti de« želi. V teh blagoslovljenih krajih se je rodil moj prija* telj dt. Julij D-c, baš isti, pri. kterem je »pogorel« Gavra* nič, ki pri izpitu ni vedel, s čim se polnijo leydenske bo* ce. Služila sva skupaj na za* grebški1 realki, kjer je bil D-c že redni profesor in obenem docent na univerzi; baš letos je končal svoje službovanje kot vseučiliščni profesor. Po prvih desetih letih svoje od« sotnosti od domačih krajev se je vrnil, da obišče dalnje sorodnike, ljube znance in pri« j atelje. V nedeljo se je vozil s svojim bratrancem v doma* čo cerkev, kjer je bil v svoji elegantni mestni obleki kot bela vrana med kmeti v] njiho-
vi slikoviti narodni noši. — Po maši je bil običajni obilni obed. Med kosilom ga piaša »kučegazda«, njegov sorodnik in gostitelj: »Povej mi že, kdo in kaj si Ti1 pravzaprav v Za* grebu? Po Tvoji obleki bi so* dil, da si velik gospod, dasi Tvoja ura ni — zlata in dasi nimaš dragocenih prstanov na roki«. — »Jaz sem danes dok* tor filozofije, redni profesor na realki, docent na univerzi, pa upam, da postanem še kaj več« .. /
»Pa imaš li svojo hišo v belem Zagrebu?«
»Ej, znaš brate, to v Zagrebu ni tako lahko, hiše so silno drage!....«
»Pa imaš vsaj voz in kor nje?«
»Tudi tega nimam, ker kaj takega zahteva velikih stroš« kov!«
»Dragi moj Julije, vrag Tebe, T^oju filozofiju i Tvoju gospoštiju, kad (ko) moraš u nedelju sa sjvojom ženom p ješke u crkvu!«
Ko mi je prijatelj pripove« doval to povsem resnično a-nekdoto, sem še jaz vzdihnil: »Vrba, srečna, draga vas do« mača!«....
OJ, TI NAŠI POREDNI OTROCI!
»Povej mi vendar, dedek, ali je dobra gumijeva žvaka« lica, ki sem Ti jo dal?« (Take gumijeve žvakalice, v obliki kroglic, nakvašene s kako zdravilno tekočino, rabijo ponekod proti kašlju, lahkim boleznim v grlu itd.)
»Da, mo j dobri Andrej ček, prav dobra je bila!«
»Čudno, zares čudno, naš psiček pa je ni hotel: kar dva« krat zaporedoma jo je pljunil iz gobčka«...
PRI ZDRAVNIKU.
Mati svojemu sinčku, ki ga je spremila k zdravniku, da ga preišče:
»Izplazi jezik in pokaži ga gospodu zdravniku!«
Sinček: »Naj mu pri tem I pokažem tudi dolgi nos?«
Zgodba s koncem brez začetka.
Gospod Faukonnet je bil ljubosumen na svojo ženo in je živel zelo čudno. Iz urada je prihajal domov vsak dan ob drugi uri in če je dobil že« no, ki si je, nič hudega sluteč, dala opraviti z otrokom ali je vezla, je jezen odšel nazaj v urad in mislil na to, da znajo delati ženske neverjetno nedolžne obraze. Neko noč se mu je zdelo, da je čul v pred« sobi ropot. Poklical je ženo.
Prišla je v nočni obleki, od spanja je bila zardela v obraz.
»Ali nisi ničesar čula? Zdi se mi, da je zunaj nekaj žaro* potalo, kakor bi kdo hotel vdreti v tvojo sobo«.
»To se ti je sanjalo«, je za-zdehala žena in se pripravila da odide nazaj spat.
»Ti Anica, zakaj pa nocoj spiš kar v nočni obleki?«
Žena je zazdehala še enkrat in odšla. Vajena je bila tega. Zakaj je tako rdeča, si je mi« slil gospod Fauconnet. Ko je pokadil cigareto, mu je odleglo. Odvil je elektriko, se odel in zamižal. Toda zaspati ni mogel. Zakaj je bila tako rdeča? Gotovo se ji je sa« njalo o tem prokletem.... Se« veda, preden je šla spat, je mislila nanj, pa je v teh mislih zaspala — kar v nočni obleki....
Okrog ene ure zjutraj je za« čul v ženini sobi pritajeno hihitanje. Kakor strela je ši« nil iz postelje, kri mu je udarila v glavo in zlate žilice so se mu prepletale pred očmi. Poiskal je revolver in je šel bos po preprogi do vrat ženi« ne spalnice ter pritisnil uho na ključavnico. Nič. Ne, ni« kogar nima pri sebi. Le ura tiktaka in otrok diha polglasno. Gospod Fauconnet si je rekel malone na glas tepec in
Banko je odprl.
H. No, kako ti kaj gre? Ko sem te videl prejšnji teden, nisi bil tako eleganten.
B, Ta čas sem banko odprl.
H. Banko? Kje pa si dobil denar?
B. V banki, Odprl sem jo namreč s ponarejenimi ključi.
Fr. St-i.
Divji in nedeljski lovci.
Komedija v štirih dejanjih s petjem.
LASKAR: Sej je biu menda glih list' hudič... In tista douha vojska, ve jo, je b'la strašna: use so požhali, cejle vasi so b'le prazne, kar jeh nejso po-toukli, je pomrlo na kuhi (kugi), lakoti an koleri. Takuo je b'lo tiid pr' nas. Nu, pol so pršli ti hrofači an so začieli šra« jat', de je to use neh, usi ti hojzdovi an njive an snožeti! Rduška, nam pej so dali previce, de smejmo na suojem po« birat' huobe an maline, stre j le frdamcn-ske! — Pej žie prej ankrat so se po* stauli naši kmetje an so si zbrali suoj'ha kralja an so šli na te hudičeve pijauke haspuoske. Nu, an tisti kmečki kralj, nej čakajo, ano čudno ime je jemu...
FRAN JO: Matija Gubec ...
LASKAR: S'm vejdu, de je jemu ano čudno ime, je biu obejšen an se* žhan u Zahrobi; na hlavo so mu dej li želejzno, razbeljeno kruono, an od tist' buot s'je nam še slabše hodilo. Use" pre« vice so nam uzieli tisti hrofači an baroni an firšti, nam pej so dali tlako an rešt!... An čie zasmedim zajcu al sr« njaku na suojem hriinti, me peljejo arožniki v Ajdušno, ako me dobijo ...
LOVCI (se smejejo).
LASKAR: Nej več previce na s ve j ti!
FRAN JO: Prav imaš, Laskar: pra« vica je že davno umrla, danes imamo le še paragrafe!
FILIP: Pij, Zuta, ki si nam toliko tega pripovedoval! (Mu natoči).
LASKAR (pije): An zato buom na
hrajščinskem žie šie kejšnemu srnjaku zasmedu, ako mi ne dajo ^ sležbo, de buom mohu pošteno žvejt'. Nem pej, haspuodje, buom nim'r rad pomahu na jahi, pasti buom nastavlju, kar se ulovi, je Neh, jest šie dlake ne pobierem zase.
VOJMIR: Štefe, pojdi no pit! Kje se zlomka držiš?
POLDE: Cilka, Ti pa pripravi račun, a prej ga prinesi še en liter v »gnad' božji« za šentjanževca!
FILIP: Srnjaka poneseš jutri na Brusovše do Lojzeta; tam napravimo prihodnji četrtek veselo lovsko večerjo. Zajce nesemo sami.
VOJMIR: Lisjaka odereš, kožuh kupim jaz. Koliko hočeš zanj?
ŠTEFAN: Sedem kron je vreden. Sicer pa sem mislil nesti kožo gospodu Klepetavcu za njegove revmatizme.
odcapljal spat. Zgodilo se je pa, da je v temi prevrnil sto* jalo za rože in razbil japon* sko vazo ter se mu je pri tem izprožil revolver. Takoj je bila vsa hiša pokoneu.
Žena in otrok sta kričala in vpila na pomoč. Fauconnet se ie pobral ves preplašen, pri* vil luč in stopil v ženino so* bo. Žena je od znotraj tiščala vrata, misliee, da so tatovi v hiši, ki streljajo. Ko je spoznala moža in mu odprla, je gospod Fauconnet padel na kolena pred njo in rekel:
»Anica, reci mi budalo, za* kaj pijan sem!«
Ko je zjutraj po neprespani noči korakal v urad, je bil skrokan. Zdelo se mu je, da ima možgane razmetane po glavi kakor žgance v skledi. Toda skozi te žgance se je kakor rdeča nit Vlekla ena mi* sel: »Anica je tiščala vrata; zato, da je imel njen ljubček čas uiti«. Trpel je, da se mu je vrtelo pred očmi. O ženske s svojo dolgolaso trmo! Ubij jo, pa ti še ne bo priznala nezvestobe. Bog, kako bi mu odleglo, če bi mu priznala vsaj poljub ali dva! Pa ne. Smej a; la se bo. Gospod Fauconnet je trpel kakor pes. Ko je pri* šel domov, je ženi vzel iz rok Bocoaccia in ga vrgel v peč. Zakaj, kdove alt se ne bi okoristila s katerim... in kdo ve, kdo je Leonu podaril lepi no* vi robček, kil ga je imel v u* radu?
Nekoč se je dal pregovoriti, pa je peljal ženo v bufet. Pri* šel je Leon in sedel predrzno naravnost k Anici. — Bog, go* spodu Fauconnetu se je zde* lo, da se je vse del naravnost na njegovo razbolelo srce. Mežikal je in rekel, da ga gla* va boli in da je že enajst ura. Žena se je nasproti bratrancu rezervirano vedla; Fauconnet je mislil, da se tako obnašajo
vse žene napram svojil ljub-čkom, če je mož zraven, in prepričan je bil, da se pod mi* zo z nogami tiščita skupaj. Leon je vzel otroka v naročje in ga poljubil na čelo. Otrok se je zmotil in rekel: »Pači!«
To je sodu izbilo dno. — Gospod Fauconnet je vstal, prevrnil buteljko na 'mizi in prav. iz dna srca prisolil so* rodniku zaušnico.
Za hip je nastala v lokalu smrtna tišina, potem pa je bil z eno besedo k Taval in Fau* connet je drl domov sam in se je zaklenil v sobo.
»Bolan si, ljubi moj,« je rekla žena drugo jutro in mu nežno ovila polne, gole roke okrog vratu. »Zelo si bolan, in če ne ozdraviš, zbolim jaz!« Zazeble so Fauconnieta ženi* ne roke kakor kače in odrinil jo je od sebe. Kdo jo je naučil tako objemati? V njenih očeh ni bilo nobenega izdajstva: v očeh nobene nezveste žene.
Polno
7
To uganko vam zastavim: Prazno je in vendar ni, vse je tiho, vendar glasno prazne te kriče klopi.
O preklete opice! »Nikoli več«, je govorila dalje, »ne gremo v gostilno, s teboj bom hodila v urad in naj gostejši šal bom imela na cesti n.a o* brazu«. Gospod Fauconnet se je začel tajati in ko ga je poljubila kakor nikoli v časih medenih dni, ji je obljubil, da ne bo nikoli več ljubosumen, poljubil jo je in... ozdravel.
Potem je šel k Leonu in ga prosil odpuščanja. Povabil ga je na kosilo in ga prosil, naj pride vsak večer na obisk. Škrbel je^ daj je prišel vsak dan, včasih še po večkrat in žena je rekla, da hoče doka* zati, da ni več ljubosumen. Začelo se je čisto drugačno življenje.
Bog, hotel sje je prepričati ali pa znoreti, mili Bog, tako ni mogoče živeti! Otrok se mu je zdel čedalje bolj Leonu podoben, v ženinih poljubih je čutil njegov dih, toda pre* magal se ie. Naj se malo pri* vadita, da ne bosta več tako
Druzega ne more biti, kakor rimski parlament, r kdor je kimal, ta ostal jč, druge vse pobral je šment.
pazila, potem bo enkrat kar iznenada od nekod treščil med njiju — he! Takole!
Vsak dan je pripeljal bratranca k ženi in s tem .ali onim izgovorom odšel in prihajal šele po polnoči domov. Jezen je bil, če je Anico dobil pri klavirju ali Leona, ko je ujč= kal otroka, želel si je bil ču sto drugačnih prizorov. Tako je bilo celega pol leta. In potem je enkrat nenadoma tre* ščil med nju. Šla sta iz opere in sta se držala za roke pod komolcem. Gospod Faueon= net je pomeril in izprožil. En? krat, dvakrat in začel bežati. Nastal je vriše, policaji so se vsuli za njim...
Leon je dobil kroglo v ramo in Fauconnefa so zaprli1. Ko je čez eno leto prišel iz ječe, je bil razporočen. Anica pa je živela»z Leonom.- Čisto nič se tem novicam Fauconnet ni čudil, ko so mu jih povedali.
Tristotisoč vragov, natanko to je vendar prav za prav on, Fauconnet, hotel imeti! In vendar se je potem ustrelil.
DOKAZ.
Plešast ženin k svoji zaročenki: »Pomlajenega se ču* tim, odkar Te ljubim in vse bi mogel storiti za, Te, draga moja!«^ .....
Ona: »Dobro tedaj! Ako se Ti zdi, da Ti je vse mogoče, pusti si zopet rasti lase na pleši!«
BRZOJAV.
Neki trgovec na deželi, ki je prvikrat v življenju prejel brzojavko in slučajno iz Rusije, je presenečen vskliknil navzočim odjemalcem v trgo* vini:
»Da, da, dragi moji! Krasna iznajdba je brzojav. Glejte, ta brzojavka je napravila take neznansko dolgo pot, a lepilo — je še popolnoma mokro!«
VOJMIR: Klepetavcu nesi lisičjo mast, kožuh pa meni. {Tiho). Tu imaš deset kron, ali ubil sem ga jaz, veš? ...
ŠTEFAN: Že dobro, gospod Voj-mir! Gotovo bi ga bili ubili Vi, da Vam je prišel pred cev.
POLDE: Koliko si naraeunala, Cilka?
CILKA {računa): Kosilo in kruh je dvanajst kron, pijača- pa šestnajst.
POLDE (v šali): Pa je to prav zad* nja cena?
CILKA: Brez vsakega odbitka!
POLDE: Le čakaj, ko prideš Ti v mojo »oštarijo«, Ti zaračunam svileno ruto eno krono dražje.
VOJMIR: Pa k meni pridi, jo do* biš ceneje!
CILKA: Vem pač, da se le šalite.
LOVCI (se oprli.jo z nahrbtniki, snamejo puške, se rokujejo s krčmar-jem in s Cilko.)
KRČMAR: Pa ne zamerite, ako je bila postrežba bolj revna!
FILIP: Sami ste videli, da nam je teknilo: še skledo smo postrgali.
PERO: Vino tudi ni bilo- napačno. Šentjanževec pa je bil odveč!
LASKAR: Jest s'm nimr djau, de so ti naši haspuodje halant l'dje, drhač ko pr' firšti; kej pej Ti prau'š, krčmar?
KRČMAR (v zadregi): Mhm!
LASKAR: Do Vrha Jeh sprejmeva s Štiefanom, tam Jeh čaka vuoz. Cilka, pei podviži an prid' kimal' za nami!
ŠTEFAN: Počakaj, Cilka, da se vrnem!
CILKA: Le pridi Štefan, da ne bom sama hodila po gozdu!
LOVCI: Zbogom! Na svidenje!
FILIP: Do prihodnje nedelje! Poj* dimo!
(Lovci, Laskar in Štefan odhajajo, se razvrstijo kot pri nastopu, godba
igra prejšnjo melodijo, lovci jo žvižga* jo piano, potem pianissimo),
IV. PRIZOR.
Cilka, logar, pozneje Štefan in krčmar. CILKA (sama. Prižge svetiljko, po-- spravlja mize): Lepo je bilo danes in ve*
selo! ---— Tudi napitnina lovcev je
bila izdatna! {Prešteva denar). Ali kaj, ko gre to nabiranje tako počasi! Še do* brih sto forintov mi manjka, da kupim, kar nujno potrebujem za balo.
LOGAR {pride neopazen, sliši zad* nje besede; izvleče par bankovcev iz denarnice): Cilka, ljuba Cilka, tu imaš tri stotake, kupi, kar se Ti zdi, da potrebuješ! Pa še več Ti dam, samo reci prijazno besedo, povej, kedaj napraviva veselo svatbo! (Vidi se senca Štefanova na oknu).
CILKA: Kako ste me prestrašili!" (Logar ji sili bankovce v pest). Vašega
Novoletno voščilo.
Uslužbenci neke velike iz* vozne tvrdke so svoji najbolj* ši klijentinji, tvrdki N. N.. ob vsakem Novem letu pošiljali iskrena voščila, za kar so poleg vljudne pismene zaliva* le dobivali obenem večjo svo* to kot darilo. To je bilo tako gotovo, da so uslužbenci že vna.r>rej računali s tem znes* kom. — Pa glej, leta 1911 je to običajno novoletno darilo — izostalo, še pismene zahvale ni bilo.... Ugibali so, kaj mo* re biti temu krivo. Ko po celih 14 dnevih ni bilo pričakoVa* nega darila, so pisali še en: krat: »Uslužbenci izvozne tvrdke B. & Comp. si dovo* ljujeio ponovno poslati iskrene čestitke k Novemu letu 1911.« — Odgovor se je glasil: »Ker smo se na svojo žalost prepričali, da nas je ugledna tvrdka B. & Comp. v prete* kleni letu »ofrniažila« za mno* po tisočakov, Vam vljudno svetujemo, da se za našo do-sedaj običajno novoletno na* 8rado obrnete naravnost na Svoje gospodarje!«
NAŠE SLUŽKINJE.
Gospa: «... in potem spre* jemate preveč ljudi v kuhinji. Na mojo besedo, Vi imate v enem samem dnevu več obiskov kot jaz v celem tednu«.
Služkinja: »Da ste Vi tudi tako ljubezniva kot sem jaz, pa bi imeli še Vi toliko obis* kov!«
ZVIT DOBRODELNIK.
Neki filozof je pribil na vrata svojega vrta sledeči oglas:
»Ta vrt bo last onega, ki bo dokazal, da je z vsem popoU noma zadovoljen«.
Nekega večera se mu pred* stavi tujec in mu pravi:
»Prišel sem, da prevzamem v last ta vrt, ker nihče na svetu, to Vam prisegam, ni sreč* nejši in zadovoljnejši od mene«.	i
»Motite se, gospod«, ga za* vrne filozof, »ako bi bili naj* zadovoljnejši, ne bi želeli mojega vrta«.
PREMALO ZNA LAGATI.
Neki zdravnik na Travniku je ugledal skozi okno, da pri* haja njegov večno nadležni nečak. Naglo je ukazal svoji postrežnici, naj ga ne pusti v
Pogovor.
LAŽNJIVI BAHAČI.
Govorili so lovci, in sicer o | svojih psih, kako izvrstno vo* hajo.
»Jaz imam psa«, pravi Ko* vačev, »ki vse vaše prekaša, ker zavoha zajca od Komna do Gorice«.
»No, to ni še tako čudežen pes«, odvrne Jože Soudatov. »Pomislite le, kakšen je moj pes. Včeraj opoldne sem šel z doma in moj Stop, ki je bil privezan, se je ob 7. uri zve* čer utrgal z verige, in ob 9. uri našel v Šempolaju sled za menoj. Kaj pravite k temu?«
»Jaz«, se obregne Kovačev, »pravim, da je potrebno, da greste k zdravniku!«
GOSPOD. vOh, jaz bi se rad peljal z vami na Špansko. GOSPODIČNA. Peljite se radi mene in brez mene, seveda, v Sibirjo opice dražit, če hočete.
GOSPOD. .Gospodična, v Sibiriji ni opic. GOSPODIČNA. Zato se peljite tja, da bo vsaj ena tam.
stanovanje, temveč reče, da je odpotoval v Rim. Ko je nečak pozvonil, je bila postrežnica že na mestu in na vso sapo hitela pripovedovati, da se je zdravnik odpeljal.
»No«, vpraša zdravnik slu= žabnico, ko> se je povrnila, »kaj si mu rekla?«
»Da ste se pred eno uro odpeljali v Rim«.
»Dobro, in kaj je dejal na* to?«
»Vedeti, je hotel, kdaj se povrnete, a jaz sem odgovori*" la, da boste težko pred kosi* lom nazaj«.
KASTRIRANJE. ~
V Ameriki nameravajo baje sprejeti zakon, po katerem bodo kastrirali zločince. Čuk na palci nima nič proti temu, le če bi se zakon dosledno iz* vajal, tako kot je treba. Tudi Čuk na palci je zato, da naj se zločini omejijo na ta način, da se prepreči, da bi se plodili iz roda v rod. Toda vprašanje nastane, kako je izvedljivo, da res vse zločince zadene taka kazen. Namreč tudi zločince, ki danes zavzemajo v Evropi naj odličnejša mesta, zločince v uniformah in v frakih, v be* lih rokavicah in v cilindrih, sploh zločince, ki nikoli ne bodo prijeti, ne postavljeni pred sodnijo in ne sojeni. Ker stoje oni sami višje kot šod* niki. In če bi poleg tega kastrirali še politične idijote in s tem rešili človeštva ogromne in strašne kuge, ki ga mori že cela stoletja, bi Čuk na palci glasoval z vsemi kremplji za nov ameriški zakon. Ker pa tega gospodje ne mislijo sto* riti, naj puste božjo naturo, da gre svojo pot. Naj raje izboljšajo socialno stanje ljudstva, pa bodo zmanjšali tudi zločine. Tega mnenja je Čuk na palci.
denarja ne sprejmem pod nobeno ceno, ker sami veste, da Vas ne maram in Vas ne bi nikoli mogla ljubiti. (Štefa se priplazi bliže in v poltemi posluša). Pozabite me in poiščite si drugo, ne manjka jih za knežjega gozdarja!
LOGAR: Ne, Cilka, nobene druge ne maram, Ti, samo Ti moraš biti moja!
CILKA: Pojdite, pozno je že in moj Štefa ne pozna šale!
LOGAR (tajinslveno): In da ni Štefana? ...
CILKA: Moj Bog, kaj mislite s tem?
LOGAR: Hm. Štefa je divji lovec, ki vsak dan tvega svoje življenje ...
CILKA (vsa prestrašena): Vi ga mislite ubiti (Joče).
LOGAR: Tudi on bi mene v taki priliki... Cilka, bodi pametna, sreča je blizu, kar zagrabi jo! (Jo hoče objeli.)
CILKA: Proč od mene, podlež!
ŠTEFAN (razjarjen): Ven, Ti lump pritepeni!
LOGAR: Ti boš mene podil, Ti... tat?!
ŠTEFAN: Ti si razbojnik in tat, ki mi hočeš ukrasti mojo edino srečo, moje vse!
CILKA: Štefan, nikar se ne prere* kaj s tem nevarnim človekom! Ti še ne veš vsega!
ŠTEFAN: Poberi se, huncvet, zadnjič Ti pravim!
LOGAR (prime za puško): Ti boš meni grozil?! Ustrelim Te kot psa na cesti!	'
ŠTEFAN: Takšen žalosten junak si, da bi streljal na neoboroženega člo* veka! (Mu hoče iztrgati puško). Čakaj, s to puško ne boš več grozil! (Med pres pirom in kregom se puška izproži. Šte-
fan mu jo iztrga in mu obenem potegne izza pasu njegov lovski nož). CILKA: Na pomoč! ŠTEFAN (udari s puško ob tla, da se kopito odlomi): Orožje je le za po* štene ljudi, razbojniki in morilci nimajo pravice do njega! Ven, razbojnik, si* cer Ti razbijem glavo! (Peha logarja skozi vrata)
LOGAR: To sramoto mi plačaš s svojo krvjo!
ŠTEFAN (težko sopeč): Cilka, mo* j a ljuba Cilka!	1
CILKA (se mu nežno privije na pr-i sa): Koliko moraš trpeti radi najine lju* bežni!
KRČMAR (vinjen, napol oblečen); Mir, ljudje božji! Ne kričite m ne streljajte, da se moja ljuba Mica ne pre* budi!	1	l&i
ZAVESA.
Pripovedka o Vipavski 1 Čitalnici.
(V Cankarjevem stilu.)
Bilo je... da, bilo je v tistih časih, ko so pokopavali vipavsko Čitalnico, deklico vitko, bledolično gospodično. Zgodilo pa se je, da je umrla od samega dolgega časa, moderna kakor je bila.
Pokopali pa so jo civilno. Na nebu je gorelo solnce, neme "ciprese so koprnele v pregrešnem hrepenenju, črni fraki ser se lesketali v solncu in visoki cilindri so se zibali v pijanem zraku.
Takrat se je zgodilo, da je stopil suh frak na gomilo, se pogladil po mehki bradici, si popravil kravato in dvignil svojo zvenečo besedo:
»Pokopali smo te, jetična kakor si, in storili smo bogoslužno delo. Kajti slabi so časi in težko je.človeku dandanes na svetu. In končno, čemu bi umirala in vsihala, ko ti je bilo že davno sojeno, že od prvega tvojega življenja koraka, da vsahni, kot o-vene cvetka, da se preseli tja, kjer •ni sovraštva in ni zavisti. Pa Bog s teboj! Na poti si nam bila vse kratko življenje, star hlapec, ki je služil in je doslužil v nadlego in sramoto gospodarja samega, časi, razmere.... težak položaj •— to so nadloge življenja, ki so vsadile kal bolezni v tvoje življenje, ki so nepremagljiva ovira tvojega obstojanja, kljub idealnosti, naravnost požrtvovalnosti naših vipavskih intelegentov, naših naprednih... tržanov! Zato počivaj v miru in rahla naj ti bo žemljica!«
Zalesketal se je frak v solncu, sto cilindrov in še več se je nenadoma v loku znižalo za stoosemdeset stopinj, iz starih čitalniških grl se je dvignila bučna žalostinka: »Spavaj, .. spavaj .... draga, (hitro) spavaj vipavska Čitalnica!«
Zgodilo pa se je, kakor se je zgo* dilo že čestokrat v zgodovini slovenski, da so postavili v Vipavi na trgu velikansko grmado iz samih.... slovenskih knjig... Pa kaj bi na trgu in čemu bi zažigali grmado, najeli so občinskega slugo in Krikovkinega osla in gospod dacar Pomf je spremljal transport iz čitalniške dvorane v veliko sobo g. Alfitafeta, spoštovanega bančnega ravnatelja vipavskega. Potem so jih raztegnili po sobi — pa ni bil krompir — fita fet«. Tako se je zgodilo, pa čisto nič drugače in ni bil temu kriv niti g. Atfitafet, niti gospod dacar Pomf sam.
Zgodilo pa se je, kar se je že čestokrat primerilo v literaturi in politiki sloverifki, da so se dvignili »mladi«, nadebudna mladina, up in nada narodova proti »starim« (ker mladost je norost, hiti čez drn in strn, ne vpraša, če v peti ostane ji trn, pravi Jarni Škota, ko vozi svojo kalij olo počasi po trgu.) In tako se je zgodilo, da so poslali »mladi« Vipavci deputacijo k »starim Vipavcem« z začrtanim programom in s smelo mislijo v glavi — z zahtevo, da jim izroče »patres conscripti« zlati ključ čarobni, ki odpre železno krsto, v kateri počiva bledolična Či* talnica.
Vstopili so, pa se je zgodilo, da so pozabili doma frak in rokavice ter niso obuli lakastih čevljev. Prvi je vstopil dolgin, z veliko grivo na glavi in zanemarjeno pentljo pod vratom. Poklonil se je starim ostankom čitalniških članov in pričel svoj govor, ki ga ie končal z navdušenim patosom...: »... In tako smo prišli, da zahtevamo od vas samo to, kar je (•stalo od kosti naše mlade, blede in idealne sestre Čitalnice. Po vrhu pa vas prosimo v imenu naroda in pro-svete, da se potrudite in nam izroči-
te zlati ključ čarobni, ki odpre nje krsto.«
»A pa, a pa, .'a... pa..,!«
»Ja ma pej ja ma pej... ja... ma.. pej!...«
V zlato knjigo zgodovine vipavske je treba napisati, da se je končno vendar nekdo od frakov opogumil, se pogladil po rejeni bradi in stopil na stol:
»Ja, dragi, nimate frakov, nimate lakastih čevljev in tudi rokavice vam manjkajo... Kako bi z vami!... Treba je, da se na zunaj pokaže... inteli-
gent, treba reštfekta... to imponlra narodu... In poleg tega...« v kotu ustnic mu je zaigral čuda čuden smeh... »In poleg tega..., dragi moji..., razmere... nevarne... razmere..!«
Frak se je zablestel, zafrfotal je po zraku in izginjj v — Jugoslavijo.
Res žalostna zgodba, ene izmed mnogih iz Št. vipavske doline. Tako se je zgodilo, da se je zlati ključ čarobni izgubil in ne najde ga več noben šentvipavski zemljan.
NAROPNA KNJIGARNA
GORICA.
via Carducci št. 7
priporočil cev j trgovcem.
Velikonočne razglednice
s slovenskim napisom po L. 9.— za sto kom.
dalje.
Razglednice za šaljivo pošto in drugo od L. 4.-za 100 kom. in dražje. :-: Slikanice za otroke!
Tako je razdelil se karcer: Za »sprembo« sta urici dve, za pogled predrzen je ena, za misel pa hudo je vse
ostalo. Pogač in pa vina res ni: a se Jaka poti. Profesorju tudi ne godi
se dobro, ker v šoli sedi.
Študent Jaka.
(Kranjska balada.)
Sprehaja po mestu se Jaka, oj Jaka, slovenski študent. Kadi cigareto on »zeto«, ošabno, kot bil bi suplent.
Ne ljubi Horaca naš Jaka, prijatelj je le cigaret in ni zdaj amicus baš ravno mu disciplinarni red.
Ni mesto veliko, le cerkve se tu iznad mesta blišče. A kod na postajo se pride, vendar gospodična ne ve-
Jo Jaka ponosni zagleda, srce mu junaško zaiskri. Pa glej jo...!: »Gospod, oj povejte, kaj vendar postaje tu ni?«
In Jaka jo spremlja"po cesti. Še kovčeg in dežnik v rokah, uslužnih njegovih se znajde. »A njene oči! O ti vrag!«
Ne vidi pa Jaka oblaka, • ki solnce.mu žuga zatret? Na oknu je glava bradata pokukala v lepi ta svet.
»Ojoj! Pa — pardon, gospodična Profesor-..!« In Jaka spusti vse drugo na tla in beži kar morejo nesti ga pete.
ZVITA JE.
Ženin (ki je bil večer prej s svojo nevesto v gledališču): »No, kaj se ti je sinoči po gle* dališču sanjalo?«
Nevesta: »Sanjala sem, da sem šla s teboj ob vodi na iz* prehod in ... no, saj veš, saj si bil poleg.«
KDOR NE POZNA JEDI...
Dva kmeta sta prodala na sejmu v mestu svoje vole, na* kar sta se podala na obed v restavracijo. Ko sta se po volj* no najedla, jim prinese natakar na malem krožniku zoba« trebce.
Prvi ogleduje nekaj časa to vrsto makaronov, nabada e* nega na vilice in se ga loti prerezati Toda drugi, ki je o* pazoval goste, se skloni k njemu in mu šepne v uho:
»Pazi veš, to ni za jesti, temveč se samo vtakne med zobe in se srka«.
LISJAK.
Sodni avskultant Pirjevec je bil na hrani v restavraciji. Po obedu mu prinese natakar račun, kakor običajno, in Pir* jevec ga je to pot pregledal, kar pa običajno ni storil.
»Ola, natakar!« je zaklical presenečen.
»Zaračunali ste mi pečenko s krompirjem 8 lir, a pečenke nisem jedel, temveč samo krompir«.
»Vem to, gospod, prav do* bro«.
»Kaj? .... Veste to in si tipate računati. ...«
»Da, ker sem. opazil, da go* spod sodnik nikdar ne pre* gleda računa in vedno celot* nega plača, tedaj . ..« »No tedaj ...« » ... Sem se drznil zaračunati ... toda samo zato, da Vaše blagorodje opozorim ... verujte mi, samo v dobro Va* šemu blagorodju«.
ČAS JE ZLATO. Ob deseti uri zvečer sem vstopil v kavarno »Adriatico« v Gorici. Ob tej uri se navad* no igra šah. Pozdravil sem uljudno mladega, občepozna-nega doktorja, in ga vprašal, kako mu kaj gre. On pa, po* globljen v igro z dušo in tele* som, je tiho študiral in igral dalje. Šele ob 11. uri, ko je partija končala, se je z na* smehom obrnil k meni in odgovoril: »Hvala, dobro! In Vam? ...«
DRAŽILO. Ona: »Ravnokar je bil zdravnik pri meni: pogledal mi je jezik in mi je nasveto-val, naj vzamem kako dra* žilo«.
On: »Moj Bog, pa anti ne dražilo za Tvoj jezik?!«
ŠIBAK TENORIST, Fežnarjev Janez iz Ribnice je šel prvič v svojem življenju posljušat opero Lohengrin v Ljubljansko gledališče. Ko so ga potem doma povpraševali, kako se mu je dopadlo, je ne* voljno odkimaval z glavo re* koč:
»Toku so druge ldje prpov* dvale, de je an fajn tenarist, jenu močan, pa je ano figo mačkeno fajn. Usaku tuolku cajta sta mi dva druga pomagala pajt, včaseh kar po štirje, jen ne vse zadne pa kar cajla kompanije«.
Naša kobaridska.
Sedimo pri kapljici vinski, in vriskamo ju ju, pojemo, mi fantje kobaridski smo, le vincu čast dajemo. Očak naš Noe bil, je prvi vedel to, kdor vinca ne bo pil, v nebesa vzet ne bo. Ga pil je on edini, se dvignil nad gore, so drugi vodo pili, nehalo bit' srce. Zatorej kot en mož mi v trgu vkup držimo, ti voda nas ne boš, le vince rujno pijmo.
Urša mpa Mica.
?
Urša: No, dans p;#nisn mislna, de se boua bidele.
Mica: Ja, ki češ, ka je taka slaba ureme. Ab tačm cajt uliče še babe bel u kop.
Urša: As bidela ki nabga ta tidn?
Mica: Čuka ber, pa boš žie dast bidela!
Urša: Ja, se tist jema pa. ris prie-ce aprabt z nam sam n cajt.
Mica: Uas Karičene je ta zadnkrt priece trdu prieu, pa se ste bli tud patribn.
Urša: Patribn gar al dal tu je pa useglih nmala prbeč.
Mica: Bejm, pa pstiua (pustiva) tu. As Ti žie dabila ciglc za belika-načna spubed?
Urša: U nedejle! Pa tud srna jeh slišale, de sma mile use agniene uha, jest h temu našmu še h spubed na griem, magar tud če jem jet dal u Miuce.
Mica: Se mene tud narbel tistkrt jezi, ka muorem jet h spubed.
Urša: Nej buo kokr muore, če bo-da usi ldje prstal, boua žje tud ine-dbi.
Mica: A biš ki, Urša? Litas b' pa žje žihr čuka naračil, ka sma tkaj-krt liuotre.
Urša: Se prabje, de še uridn ni neč tist, ka ni nuotre u nem.
Mica: Kokr če nej buo, ta sbit bas ma žje prstal. Na sbidejne u četrtki
Urša: Na sbidejne!
coco in pepi.
Prvi je »posfczug«, senza stabile dimora. Drugi je »manta disoccupata«. Oba pravita, da imata1 na rojen« skem »turnir« svojo- opazovalnico planetov. Drugi pa pravijo, da je tam Cocotov in Pepetov »alloggio popolare«.
Poleti, ko ni Več »frišno« zunaj, prenese g. Pepi svojo opazovalnico na »calmpagnes to«; Coco pa v utieo, ki se na; ha j a v Vrtu »primadone«.
Coco govori slabo o društvu »Zora« Vsled tega, ker »Zoraši« nočejo zanj plače? vati »kapucine«. kakor nekdaj v kavarni »Miramar«.
Radi nogometa pravi Coco, da so zelo slabi, Toda ljudje božji kako je mogoče, da bo? do »Zoraši« »express*zug«, ko je bil vendar njih prvi taajner »post-zug«.
Coco iri Pepi naj si dobro zapomnita, da pljuvata v sklei do, iz katere s/a jedla.
Lojze.
?isma.
POZDRAV IZ KOŠANSKE DOLINE!
Zahvaljujemo se Kalska dekleta za pozdrave primorskim fantom, seda) se nahaiajočim v Ljubljani. Nobeno dekle se ne spominja več na dacarja kot dve prav mladi deklici, žalujeta še po njim, ker letos jih nima kdo učit tango. Pravijo da se je znal zibati in vpogibati najbolj dacar, bivši uradnik v lesni tovarni. Pošiljamo še en pozdrau primorskim fantom.
Kalska dekleta in fantje.
IZ CAMPINAIRE.
Pozdrave iz Belgije pošiljajo vsem znancem in našim dekletom, tistim vsaj, ki jih Pust še ni popolnoma zmotil. — Knapič H. Rafael, F. Rudolf iz Žabjega doma. '
Pravilo.
Pravijo v Dobravi, da se' bodo morali s čolnom voziti po blatu, ker se bojijo čevlje vmazati.
Pravijo, da je Kovaču jako težko, ker ni bil zraven pustnega pogreba. Žalibog se mu priporočamo za drugo leto.
Pravijo v Št. Vidu, da so naročeni veliko večji zvonovi kakor pa je zvonik.
Pravijo, da bodo v Porečah ustanovili pevsko društvo »Sraka«.
Pravijo, da kdor si želi pripraviti krasne_ plemenske mačke, naj se obrne v Št. Vid.
Pravijo, da bo dne štirinajstega marca v Št. Vidu velik konjski ses fnenj.
Pravijo v Sesljanu, da je nekdo poslal pravijo o ženici, ki je moža na pustno nedeljo spat poslala, čakala »premijo«, drugo nedeljo pa pitko ubila in lisičje možgane naredila. Če vi to razumete, dobro; mi tega ne razumemo.
Pravijo Maladovske punčke, da so se bolj veselile na ta »pouštertanz«, kakor na zadnji ples, ker fantje niso znali za njih navade.
Pravijo Oočani, da so na pust ploh vlačili in K. veliko žalost storili. H. od žalosti ni mogel ploha vlečt, ukazal je pa hlapcu konja vprečt.
Pravijo Šerončani, da je v Šeroni dosti vojnih poškodovalk, ne samo poškodovancev, oziroma pohabljencev in pohabljenk.
Pravijo na Kozmericah, da so napravili neki punčki slavolok, ker je šla iskat ženina.
Pravijo, da g. Klemene noče biti nikjer za zeta, dokler ga po svetu čakajo pridna in poštena dekleta, in da g. Klemene noče postati Košanski župan, zato ker se boji, da bi kakšna gospodična prej od veselja umrla, ko bi prišel ženitovanski dan.
Pravijo, da nekatera dekleta v St. Vidu zato ne čitajo Čuka, ker nikdar nič ne pove od njih.
Pravijo, da ravno iste zvečer rade letajo okoli mlekarne, ker je tam drevje zelo visoko in kod nalašč za spletati gnezdeča. Kaj hočemo, pomlad se bliža.
Pravijo tudi, da Čuk ne zahaja rad v Št. Vid, odkar so tam te deklice. Ker se boji, da mu izkljujejo oči. Pa to res ni. Saj On je vendar nočni ptič. Kot tak ne boji se nič.
Pravijo, da bode »Cencek« iz sežanskega Gradišča nastavil »sežanskemu Pavlihcu« proglo in sicer zato, ker zahaja v posete k njegovi boljši polovici; pravijo pa tudi, da »Pavlihec« ni tako neumen, da bi se dal vloviti.
Pravijo, da bodo šle orliške, danske in šmarske pupe v samostan, to pa za to, ker ni prišel ta predpust po nje noben snubač.
Praviio, da so bile danske pupe na pustni torek tako našemljene, da jih niso poznale niti lastne matere.
Praviio Sežanci, da so imeli Du-tovci pred kratkem birmo; škofa sta bila tomajski župan »Fal^uč« in sežanski kavalir Rajmond; birmanske kolače je delil »Čuk na pal'ci«.
Pravijo, da se bode vršil na veli5 konočni pondeljek v drenjski republiki velik ples. Vabila se baje že razpošiljajo. Med povabljenci sta tudi sežanski Trebušnik in »bela golobica«.
Pravijo, da je znesla štorklja na Trebušnikovi mrvi troje jajec, ki so debela kot otročja glava.
Praviio, da bodo nekateri iz Korit-nice prišli na površje V poletni sezoni, ko bojo travo kosili v hribih.
Pravijo, da je na Pušnjem »angelček«, ki je nekoč dejal, da je Čuk norec. Jaz pa pravim, da je Čuk pameten in pošten ptič. Tehi »angelček« pa povem, da ne veš prav nič.
Pravijo na Koritnici, da naj se dobro pazi dotična oseba, ki je pisala o U. in M. da jej Čuk ne bo stopil na 2 metra predolgi jezik.
Praviio istotam, da če ne bo še konec teh kvant, bomo osebo z imenom imenoval v Čuku.
Pravijo, da ako dotični ne zna nogavic plest, naj pride da mu povem povest; ako pa ima kako bolest (seveda v Čuka devat), mu pa jaz znam dobro zaprest. Toliko v znanje, da nisem v nikaki zvezi z osebo.
Pravijo povirske »frajle«, da jim Je na pustni torek na plesu v Merčah neko drzno maskirano dekle zagrozilo, da jih bo dalo aretirati, ako ne zapustijo plesno dvorano, in svojih »fidanzatov«. Prestrašene povirske frajle so jo odkurile domov brez svojih kavalirjev.
Praviio v Studenem, da se nahaja začasno lažnjivi kljukec v zavodu rudeče »kravate« in da tamkaj zavr-šuje zadnji tečaj oslovske »teologije«. Toliko v vednost iskajočemu dopisniku lažnjivega kljukca.
Praviio v Strmci, da so bili stari fantje v zadnjih pustnih dnevih, do« siojni in trezni. Če so pa dopisniku povzročile alkoholične »bibite« želodčni katar in kačo v žepu, naj to sam sebi pripiše-
Pravijo istotam, da roma cerkveni »Harmonijum« od hiše do hiše, iz vasi v vas. — Oj, ti ubogi fidl fudl — ti nedolžni cis, fis, dis — končno boš moral romati še v »Pariš«.
Pravijo v Batah, da je voditeljica postaje za prevoz kvant s »frahtar-iem« razpisala dve brezplačni mesti za učenke — prednost imajo one z najdaljšim jezikom.
Praviio na Banjšicah, da je veliko povpraševanje po Čuku — ker je zadnjič sove okrempljal — in je to tudi drugi svet zaznal. Sicer bil to je le prvi spopad, treba okrempljat bo druge sedanjih navad — kojim izpod kikle kukajo, »špice« od »gat«.
Marjana mpa Katra!
Katra: Buoh dej duobr dan!
Marjana: Buoh dej, Katra; al s še znala tov k nam?
Katra: Ja, bies, se grejm prou mala kam, zdej jemmo še tiste prešteta.
Marjana: Ta past te še nism bidela. kku tjei ki po pustu, litas ni blou prou neč žennu.
Katra: Prou abednh ni blou; jest sn m i sila, de se buo tuji ta majinš ženu; so pravi de uzame adna teh dele za MačiLa, pa ni neč.
Marjana: Tud jest sn sli* šala, pa ni neč. Ries, se sa
pravi, de pujde h našmu susL du, tista pa tud ni neč.
Katra: K ku bo šla; so d j a!, de sta se z uašm kuste združila, de ga na m.uore stat*
Marjana: Beiš, beiš, se sa Ig kvuante; deb an bideu use, na bim, ki b' diav.
Katra: Zdej muorem pa jet. Z bugam!
Marjana: Sreična; pa prid še ki.
NEDELJSKI LOVCI.
Prišli so goriški lovci, ustavili se na Prelovci. Videč tam zajca hitrega, ustreliti hitro čeijo ga. Lovca dva namerita, hitro puški sprožita. Ni dobra naglica nikjer, pokazala jim — ta je zver. Namesto, da bi zajec padel, jih strah neznosni je popadel, ker zaje ušel je zdrav in čil, v grmovju vol je ranjen bil. Je kmet zahteval odškodnino, so imeli lovci mastno dnino. »Mi v zanj ko vjeli smo se že! Gonjači rešit' nas morate!« Poberite vse zanke te in vole vse odstranite, da drugič se ne vjamemo —-ko kmečke vole streljamo. Če tega ne napravite, n-am osle vsaj nastavite, ker ti podobni: vsaj so tem, tem ljubim našim zajcem —
Vsem!
Kje si zvezda severnica!
(Moderna pesem.)
Stopil sem v vrt, kjer rastejo zvezde
krilate;
s solncem se ženi jetična luna, oblaki nadeli si črne kravate, iz širokega nebesnega kljuna prihiteli so vetrovi odrezani. Iz tajnih svetov priplula je godba bregov. In nimf in siren je slišati glas kakor razbitega lonca bas •.. Zrastel sem, roža iz solnca, ki te pomladni vetrovi hladijo z vročino mrzlote, z mrzloto vročine ljubezen ti kuhajo let brez konca. Vstal sem, glava je segla v Rimsko
mi cesto,
z nogo podrl sem goro na Marsu, Venero zdrobil sem v dlani med prsti, ognja pijan in tvojih oči, ki v srcu iz blata mi tolčejo godbo najlepšo kraške burje po zimi. O, kompas, ti zvezda severnica, ravno na prsi (ko uro) obesil sem tc. Z nogo koračim med zvezdami. Zvezda Severnica, kam si se skrila? Morda zarila, o, morda zarila si se pod gumb moje suknje...? V mojem so srcu zagoreli kresovi, tovarne za sveče, vse elektrarne in
artiglerija, slap Niagare, vse se kopiči v tej ši-
rokosti in tolče... tolče.-.. O, zvezda Severnica, oglasi se! Tvoj
pisk naj gre skozi moja ušesa, ki so podobna svetopisemskemu oslu. Od jeze se žogam s svetovi.-. Odgovori po dratovih zraka; po žarkih solnca naj beži
tvoj telegram--am--- am--»
Zeus.
Pustna mast
Aumetz Mosele, Francija.
Tudi tukaj smo pusta imeli, bili smo zelo veseli. . A tp so bili. le nekteri, ki so potico gosko jedli. Tudi tukaj bil je ples, v vsakem kotu prav zares. Pili pivo, vince, veš, al' povedati ng smeš. Da so punčke tud' plesale in se pusta niso bale vsaka druga j'hlače imela krila niso- več* moderna. Oj prešmentrane • dekline, boste hlače zdej nosile bo-li boljše kakor krile, ki iz mode so minile1. Takšna moda mora priti,
da bo težko spol ločiti, al je moški al je ženska; nesrečna moda salamenska! Tudi golih glav so bile, da so bolj za pust norele, a zdej v postu stokrat joh, marsikatera guza ploh. To ne bo zadostovalo, bo se h leti pestovalo, v temni kambrici jokalo, pustni čas premišljevalo.
»Pustni ogleduh«.
PODRUŽNICA
Corso verdi »Trgovski dom«
Telefon št. 50 — Brzojavni naslov : Ljubljanska banka
Delniška glavnica CENTRALA Rezerva SHS
in rezerve:	. . „	Din.
Din. 5O,O0D.OOO LJUBLJANA 10,000.000
Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4°/0. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle naj-kulantneje.
fiko želite nakupiti dobro blago in elegantno izgotoi/ljene obleke po najnižji ceni, obrnite se edino na domačo tvrdko ^
:: ANDREJ MAVRIC ::
Via Carducci 3 — Gorica — Via Carducci 3
Velika izbera kožuhovine po tovarniških cenah.
Velika krojačnica, katera sprejme vsako naročilo ter ga izvrši točno in po zmernih cenah. Za vsako naročilo se jamči.
Za obilen obisk se najtopleje priporoča udani	ANDREJ MAVRIC trgovec.
Trgovina ar mrnufakturo
SKODNIK ANTON
Gorica - "Via Seminario lO - Gorica
Le zadovoljnost k pravi sreči vodi ! Zapomni si, nev sta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi!
Blago po nizki ceni, zadnji modi
predaja za deželo, za Gorico
pri semenišču v biši z desetico
trgovec Škodnik Anton, znan povsodi.
f\ to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo hkrati
cefiria, oksforda in etamina!
„Sem zadovoljen z blagom!" vsak poreče
in zadovoljnost kluč je že do sreče.
Angleški pnnč a L. 13.— steklenica liter. Rhum Kingston a L. 13.50 steklenica liter, jajčna maršala a L. 12,— steklenica liter. Maršata Trapani najfinejša L. 5.-1. Vermouth turinski - beli vermouth a L. 5.— liter. Likerji: Curacao, Chartreuse, Maraškin, Hruškovec, Bnedictnie, Janežev, Sibilla. - Vzorec Strega, China a L. 15.50 steklenica liter. Kognak fini šampanjec a L- 10. steklenica 7/10. Domače žganje a L, 11 liter.
Žganjarna na trgu Sv. fintona štev. 7.
HA VARNO NALOŽEN
DENAR V JUGOSLAVIJI
r. z. z o. z.
v novopreurejenih prostorih v Ljubljani
Mestni trgr. šlev. 6
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, jih obrestuje po S%
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka. Večje hranilne vloge z odpcjjjednim rokom.
Obrestuje tudi višje po dogovoru,
Manufakturo. perilo, izdelane obieke
po cenah brez konkurence
k v pite pri dobroznani
Bratje Mose
Via Rasteilo 7 - GORICA - Via Rastello 7
IVAN TEMU • Gorica
Via G. Carducci štev. 6 _ BRUSAR In NOZAR
V delavnici so nameščeni delavci - specijalisti za brusarska dela, kakor tudi za popravljenje vseh operacijskih predmetov i. t. d,
Nožarnica „S O L I N G E N"
Prodaja tudi toaletne predmete
V zalogi se nahajajo najboljši, pristni in garantirani kamni-osle bergamaške za brušenje kos. - Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov, kakor nožev, sploh vseh rezil.	'
Brusi brivne in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveške ter vse druge nože
in rezila.
ZA IZVRŠENA DELA JAMČI.
POSEBNOST: Žepne električne žarnice iz najboljšili tovaren.