Hm largest Slovenian Daily in Ike United State*. lamed erery day except Sunday* and legal Holiday*. 75,000 Readers. GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcev v Ameriki, POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom naznanjamo, da več ne pobijamo potrdil za poslano naročnino. Zadostuje potrdilo poleg naslova pa listu— d« katerega dne, meseca in leta je naročnina plačana. Uprava. TELEFON: CHelsea 3—1242 Enter«! as Second Glasa Matter September 21, 1908, at the Port OffIee#t How York, H. Y, nwler Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 1—134, No. 298. — Stev. 298. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 22, 1937 - SREDA, 22. DECEMBRA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV V V SODISCA IMAJO ZADNJO BESEDO V DELAVSKIH SPORIH J ~ " " —————^—^————_ ___ Pogajanja med C.I.O. in A.F.L. so se razbila VELEPOROTA V CLEVELANDU JE OBTOŽILA ŠTIRI ČLANE A. F. OF L., DELAV. VODITELJE, IZSILJEVANJA Devet delavskih agitatorjev pred sodiščem, ker so ovirali dostavljanje poštnih pošiljk. — Udeleženci delavskih nemirov na Zahvalni dan v Chicagu obsojeni na denarno kazen. — Mestna občina v Detroitu ima pravico prepovedati agitatorjem deliti plakate. CLEVELAND, O., 21. decembra. - Velepo-rota je označila danes štiri clevelandske delavske voditelje, uradnike unij, spadajočih k Ameriški Jelavski federaciji, kot ''brezvestne raketirje". Obtoženi so bili da so sprejemali od delavcev podkupnino. Delati so dovolili le tistemu, ki jim je plačal gotovo vsoto denarja. Obtoženi so izsi Ijevanja, za kar določa postava najvišjo kazen 25 let. Donald A. Cambell, predsednik okrajnega odbora soboslikarjev, je bil obtožen v petih slučajih, dva v treh, in dva v enem slučaju. Načelnik veleporote je izjavil: — Le malokdo se zaveda zla in škode, ki jo povzročajo ti brezvestni raketirji. Izvajajo pravcato diktatorsko oblast in kratijo delavcem pravico do dela. Denarja ne izsiljujejo samo od delavcev, pač pa tudi od svojih organizacij. Zveznemu sodniku Jonesu je* priznalo svoje krivdo devet mož iz Youngstowna, Warrena in Massilona. Za časa stavke pri Republic Steel ter pri Youngstown Sheet and Tube Company so ovirali dostavo poštnih posiljatev. Eden je bil obsojen na šestdeset dni, dva na trideset, ostali pa pogojno na šest mesecev. Kompanija je bila zaposlila stavkokaze, stav-karji so pa piketirali pred vhodi. Pošta je dan za dnem dobivala zavoje z naročilom, naj jih dosta-ci stavokazom v tovarni. Tedaj je bil nastopil generalni poštni mojster rer obdolžil kompanijo, da hoče zaplesti zvezno vlado v delavski spor. Dostavljanje pošiljk v tovarno je označil za skrajno nevarno dejanje. LOS ANGELES, Cal., 20. decembra. — V zvezi s sedečo stavko v Douglas Aircraft tovarni v Santa Monica meseca februarja tekočega leta, je bilo spoznanih krivim 22 stavkarjev, češ, da so lastnikom tovarne kršili lastninsko pravico. Porotniki so priporočili sodniku, naj jih milostno sodi. — Pri nekem prejšnjem tozadevnem procesu se porota ni mogla sporazumeti. CHICAGO, 111., 21. decembra. — Danes je bilo obsojenih na denarno kazen 61 udeležencev delavskih nemirov, ki so se završili na Spominski aan pred Republic Steel tovarno. Kakor znano, je bilo pri tisti priliki usmrčenih deset oseb. Sodnik je nekatere obsodil na 10 dolarjev globe, nekate^ re pa na en dolar. KANSAS CITY, Kans., 21. decembra. — Danes je bilo aretiranih osemindvajset delavcev, ki so se peljali proti Fordovi montažni tovarni. Serir je dobil na truku trinajst nabasanih revolverjev, dvanajst strojnih pušk in petdeset krepelcev. Pred tovarno so se završili zadnje dni ponovno vroči spopadi. DETROIT, Mich., 21. decembra. — Tukajšnje zvezno sodišče je danes odločilo, da ijna uprava mesta Dearborna pravico prepovedati unijskim a-gitatorjem deliti propagandne plakate pred tovarno Ford Motor Company. United Automobile Workers so se proti temu pritožili, toda pritožba je bila zavrnjena. REPUBLIKANCI SREDI TERUELA ST0JADIN0VIC BO ŠEL V BERLIN Trije republikanski od-jNajbrže bo Jugoslavija delki so vkorakali v mesto. — Mesto je popolnoma odrezano od fašistov. kupovala orožje od Nemčije. — Vlada je i-menovala svojega a-gen ta pri gen. Francu. Dl"XA.J, Avstrija, 21. dec. - Iz Beograda je prišlo poročilo, po katerem bo ministrski predsednik Milan Stojadinovie ki >e je ravnokar vrnil iz Italije, kjer so italijanske niinn-cijslke tvrdke skušale od njega dohiti velika lferočila, v ja" iiuarju odpotoval v Nemčijo, HEX DA YE, Francija, 21. decembra. — Trije republikanski oddelki so se polastili sredine Teruela, ki je bila najbol j utrjena fašistična postojanka na tej fronti ter so z bajoneti pregnali fašiste. Še vedno se više boji od hiše do hiše in ci" vilno prebivalstvo v strahu beži iz mesta. Vlada poročila naznanjajo, da je Teruel popolnoma odrezan

to med Madridom zenilju. in V'aU-iKijo. j i)0' te,-a koraka se je mini- strski predsednik Stojadinovie PKRPIGNAN, F-aneija, 21. i odloČil tekof svojega obiska v dec. — Sinoči so fašistični ae-tRijnu. Vlada pa povdarja, da roplam zopet napadli Ha reel. >- to imenovanje ne pomeni "«• m je bilo 8 oseb ubitih, 30 znanja vlade generala JAPONSKA ODLOČNO TAJI VSAKOKRIVDO Japonski častniki nočejo priznati, da so Japonci streljali na Panay. — Japonska armada n e sme biti razžaljena. TOKIO, Japonska, 21. dec. — Zastopnik vnanjega uradri je rekel, da mora poteči še nekaj dni, predno bo japonska vlada odgovorila na ameriške in angleško noto. Ta zakasnitev ima svoj povod v veliki kjer se bo sestal s kanclerjemj7I|Ul-njak;'je olleira . dee.— N'a predvečer romunskih parlamentarnih volitev priliajoM»ile napadene štiri angleško VELIKA ARMADA PROTI NEMČIJI PARIZ, r Fauci j a, 21. dec.-Francoski vnanji minister, ki se je vrnil v Pariz s svojega potovanja po dežMah vzhodni!; zaveznic Francije, je prinese,! s seboj zagotovilo, da bo Nemčija zadela na velikansko premoč, ako bi se skušala razmakniti proti jugu -ali vzhodu. Delbos se je prepričal, da bi Hitler, ako bi hotel raztegniti meje Neuičije, zadel na skupno armado 3,000,000 izborno iz vežbauih in opremljenih vojakov. eez tmejo poročila o terorju, prelivanju krvi in o ostrih napadih na kralja Karola in njegovo prijateljico Magdo Lu-[>eseu. V teku -o najljutejši boji v mnogih letih, ko si v volilni borbi stojita nasproti ministrski predsednik Jurij Tatare-scu in bivši vnanji ministi r Nikolaj Tituleseu. Z mnogih krajev dežele prihajajo poročila o velikih izgredih in nemirih. Položaj je tako resen, da je vodja kmetske stranke Ion Mi-halache brzojavno zahteval od kralja Karola, da prisili vlado, da ščiti ustavne pra\l, e naroda. BURNE VOLITVE NA ROMUNSKEM BUKAREŠTA, Romunska, 21. dec. — Pri občinskih volitvah v Murešu so bile usmrčene štiri osebe. Udeležbo pri voli" tvali je oviral velik sneg. topničarke. Poročila še vedno prihajajo od armadnega in mornariškega poveljstva n a Kitajskem v Tokio, toda so tako nasprotna drugim poročilom, da ni mogoče dobiti jasne slike. Japonsko vojno ministrstvo še ni prejelo poročila od polkovnika Kingoro Hašimota, ki je poveljeval bateriji, ki je streljala na ameriške in angleške ladje. Hašinioto je od potoval iz Vuhua in ni znano, kje se sedaj nahaja. ~ Japonska javnost ne ve ničesar o resnih zapletljajih zaradi potopa ameriške topničarke. Časopisje je samo kratko omenilo, da je bila ladja sredi vroče bit.ke pomotoma zadeta in potopljena. Časopisje je tudi zamolčalo, da je bil admiral Kei. C., 21. decembra. — Charles A. Davi-ia, ki je bil izza meseca oktobra 192!) romunski poslanik v Washingtonu, je odstopil. Ba-je ni odstopil iz političnih razlogov. Časnikarjem je rekel, da se bo vrnil na Romunsko ter posvetil vse svoje delo narodni kmet-ki stranki. DVANAJST LET STARA NEVESTA WHIT K PLAINS, N. V., 21. dec. — Sodnik Morschauser je razveljavil zakon Ki letne Ho>« Scarpa, ki se je leta 1934 poročila s tedaj 2o letnim Antonom Scarpa. NHROCITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI »SLOVENSKI DNEVHSh. V 4MEBTO VIHAR V ROKAVSKEM PRRIVU LONDON, Anglija, 21. dec. — Po Rokavskem prelivu je divjal tak vihar, da se parnik Queen Marv ni mogel ustaviti v Plvmouthu. Parnik, na ka-tei •eni je 300 potnikov in 2300 vreč božične pošte, je vozil naravnost v Cherbourgh, odtam pa proti Soutbamptonn. V /raku se ni pojavilo nobeno leta lo. Vlaki so imeli velike zamu de, PRAGA, ("'ehoslovaska, 21. dec. — Na Cehoslovaškem živi danes nad 7000 ameriških državljanov. Žive v hribih i'j po malih vaseh v vzhodnem de la države, in med njimi jih je le malo, ki so zmožni anglešči ne. Rojeni so bili v Ameriki kot otroci čehoslovaških priseljencev, kateri so se po vojni vrnili v domovino. Vsako leto se jih vrne par sto v Združene države. To so večinoma fantje, stari manj kot dvajset let, ki se žele odtegniti vojaški slu žbi. Njihovi stariši ne uuorejo ž njimi, kajti začasa svojega, tm 'anju v Združenih državah, niso postali državljani, če so pa dobili državljanske papirje, so jim že zdavnaj propadli. ITALIJA MORA PRENEHATI S PROPAGANDO LONDON, Anglija, 21. dec. — Angleški vnanji minister A. Eden je v poslanski zbornici izjavil, da Anglija ne bo pričela z Italijo pogajanj za medsebojno prijateljstvo prej, dokler Italija ne vstavi protian-glcšike propagande v Palestini in drugih krajih bližnjega vzhoda. Eden je rekel, da je že obvestil italijanskega poslanika, da ni mogoče priti Ho ni kakega zbližauja med obema državama, dokler ta propaganda ne preneha. '--S? r ML. VJ RODA» New York, Wednesday, December 22, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ32. "Glas Naroda 93 (A Owpwmw) OwMd and PofcUrtMd kr 9L0TBNI0 PUBLISHING COMTAN1 Itiok 8iber, President J. Lupeha, Sec. of ibon oCBen; Mv M otr, E i "QL&8 NAIODA* btnftM* kra)» unUkor, 'da hitrega aa bUffovod da aa Xaariy 96.00 Adfartiseeet as HMlMIMMMlMlMt •••••• • ••• •••••• • • fUO Za Maw York aa cafe lato «7j00 Za pol leta ................... $B.5f Za looKMtro aa eelo Ma v«.u $7.0(j Za pol lata |U(j Naroda" lahaja vaald dan oedal] la -OLA8 NARODA". >1« W. 18th Street. Ne« T«k K. X. Telephone: CHelsea 3—1242 Dopis iz domovine ' Pise: JOŽE ZELENC, Vrhnika Slovenija. (Nadaljevanje.) MOČNA CEHOSLOVASKA Medtem ko je bilo nedav uo uradno oznanjeno, o čem je francoski vnanji minister Yvon Delbos v Pragi razpravljal s čehoslovaakinri državniki, o eni stvari ni bilo ničesar objavljenega, namreč o zmožnosti Čehoslovaške braniti se proti kakemu vpadu, dasi je bilo o tem mnogo govora. V deželi uikdo ne razpravlja o obrambi dežele. Tudi časopisju je strogo prepovedano razpravljati o tem. Navzlic to* mu je obramba velike važnosti, in, ne da bi bilo treba izdati kako tajnost, je mogoče povedati o čchoslovaških utrdbah ob rnejali. Da ima Cehoslovaško močno in dobro izvežbano armado, tega ni mogoče prikriti. Toda malo je znanega o utrdbah ob mejah. Vendar pa ima Celioslovaška ob celi svoji meji močne podzemske utrdbe po francoskem zgledu, toda, so v marsikaterem oziru celo mnogo izboljšane. Po mnenju strokovnjakov -so te utrdbe tako niocne, da morejo zadržati vsako vpadno armado toliko časa, da pridejo na pomoč zavezniki Ceho slovaške. Z ozirom na politično napetost je naravno, da so te v-trdbe najmočnejše proti Nemčiji. Toda, kdorkoli hodi ob čj-ško-nemaki meji, ali pa ob jkateri drugi čelioslovaški meji, ne bo opazil nikakih vojaških nap rav, mogoče sjmio kak stolp, o katerem bi vsakdo mislil, da stoji tam -saino zato, da ga kdo vidi. Prave utrdbi* so jhmi zemljo in nevidne. Na vseh 'krajih, kjer bi mogel kak sovražnik vdreti v deželo, so pod zameljo zgrajene utrdbe, drugod pa varujejo deželo visoke in strme gore. Skrivne utrdbe imajo v prvi vrsti zadrževati sovražnika, toda aeroplani ,bodo navzlic temu utrdbam bombardirali notranjost dežele. Pa tudi proti zračnemu napadu je jčeboslovaška dobro pripravljena, zlasti dobro so zavarovana vsa večja mesta. Znano je tudi, da ima ČehoslovaSka najboljšo artilerijo, katero oskrbujejo Škodove tovarne. Francoski -vnanji minister Yvon Delbos, ki je potoval po osrednji Evropi in obiskal vse prestolice zaveznic Francije, zlasti Beograd, Brfcarešto in Prago, je lahko zadovoljen z uspehom ca svojem potovanju. Kot znano, se Francija še vedno boji Nemčije, vsled tega jt Delbos obiskal zaveznice Francije, da od njih izve, koliko more Franeija zanašati na njihovo pomoč v slučaju kakega sj)ora z Nemčijo. Ker je posebno Olioslo vaška najbolj v nevarnosti, da se bo Nemčija skušala na njen račun razmakniti proti vzhodu, je Delbos in ž njim tudi Francija zadovoljna, da je Cehoslo-vaška dovolj zavarovala svoje meje in ima dovolj najmodernejšega orožja, da more zadržati vsafk napad, ki bi prišel od Nemčije. Italijanski generali so mimohod pazljivo opazovali. Zapiskov si niso delali, pač pa so si najbrž« dejali v mislih: V slučaju vojne bi mi vse to kar pobruhali. Ce pa kak tujec ogleduje kje kako barako, ga imajo takoj za vohuna. Po cesti pa so potki prihajali in odhajali. Sedaj konjeniški potk, nato gorska arti-lerija na mulah. Orožje, samo mor lino orožje. Nato poljska lahka in težka artilerija. Motorizirane strojnice, oklopni avti s strojnicami, avtotruki s pehoto, težka artilerija z motorno vprego. Kot zaključek pa so pripodili po cost i mimo tribune lahki tanki, po zraku pa je prlbrnela eskadra aeropla-' nov-lovcev, draga eskadra lažjega tipa, v tretji pa so bili težki trimotomi bombniki. V vs. h treh skupinah sem naštel kakih 50 aeroplanov ter je bila s tem parada zaključena ter smo bili vsi veseli, saj je trajala cele tri ure. Državniki in delegacije so sf urno posedli v pripravljene avte, ljudstvo pa proti presto-,ru z vozili, na kolodvor k vlakom, v Metliko in na druge strani. Naval na' gostilne je bil v Metliki tak, da je bil najbolj srečen tisti, ki je za je-ti kaj s seboj prinesel, zato smo jo libra I i kar hitro nazaj proti Novemu mestu, t' r se ta,m po par urnem postanku prav dobro j i »okrepčali v restavraciji hotela Koklič, naikar smo si mesto ogledali. vozila jxmujal podjeten moži-ček polže naprodaj. Pa ne živih polžev,\ aunjjaik samo lepo pozlačene polževe lupine"— po dinarčku. Vsak jih je kupil par v spomin na Vi'šnjo goto, kjer so menda najbolj hudi. če praviš, da imajo pri županu st; kJoga polža priklenjenega. Menda je nekaj sličnega kot tu na Stari Vrhniki. V Ljiibljaaii pa smo zaključili prijeten izlet mi jesenske manevre jugoslovanske vojske. Koncem zadnjega meseca je inula izseljenska Rafaelova družba v Ljubljani v hotelu Union svoj občni zbor. Obenem je bila to tudi 10-letniea njenega delovanja. Ker so bi-li potom časopisa vabljeni tudi časniški poročevalci, sem se ga udeležil ter pri vhodu prijavil kot zastopnik Glasa Naroda. 'Zborovanje je otvoril in vodil družbeni pivdsednik pater Kazimir Zakrajšek. Po pozdravnem govoru je bilo predloženih več brzojavnih pozdravov državnim in cerkvenim voditeljem. Zborovanja so jo udeležil tudi g. ban dr. Marko Natlačen. Opaziti pa je bilo med navzočimi največ višj • duhovščine, profesorjev, narodnih delavcev in več podeželskih županov. Razpravljalo so je. kako bi so pridobilo tukaj ljudstvo za večje zanitnr.iije za izseljence izven državnih meja, t r je je razdeljeno sedaj sodelovanje po vseh farah in šolah na deželi. . Seveda podeželsko ljudstvo kat. rega se je blestela številka 50, stala poleg svojega moža, ter sta si pred .župnikom obljubila še nadaljno zvc-»t bo — do groba. Kdo izmed Vrhničanov ne j ]xrzna bivšega pismonoše, ki j: rjf/uašal pisma po Vrhniki točno in vestno vsak d .mi dvakrat skozi dolgih 28 let. Sedaj J uživa pismonoša "Franc" za-i služeni pokoj, katerega je na-j rftopil preti 11 leti. BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1938 Cena 25c 8 poštnino vred. Na trgovinah - je videti šeisi niisli: kako jim bomo pmna vedno stara znana imena. Po-|gali. ker smo sami pomoči po zornost pa mi je zbudilo na eni trgovini ime — Agnitsch. Tore "tseh" namesto črki- "č." (V bi videl zapisano tako ime kje v Kočevju, bi se ne čudil. Pa ker je to Novomeščanom prav, je tudi za me O. K. No, izraz O. K. v Ameriki tako vsakdajen, mi je že skoro iz spomina ušel, kor v Jugoslaviji ga še nisem slišal. Tukaj namreč rabijo v takih primerih izraz — "vse v redu.*' Dobro |»okrepča n i, se odpravimo iz Novega mesta naprej; \l,a,n 11 proti Ljubljani. Vsa dražba1* -tvar' Knjige Družbe svv Mohorja SEST KNJIG 3. Koledar za leto 1936. Bajtarji (Povest) Spisal JAN PLESTENJAK Preko ■morij v domovino (Potopis) Spisal JAKOB GRČ AR 4. Izgnani Menihi (Povest) Spisal D AN ZOBEC 5. Življenje svetnikov 6. Družinski molitvenik VSEH SEST KNJIG za $1.35 Naročite pri: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. razpoložena in dobre volje. iKo vozimo skozi Mirao peč. vidim na lepem poslopju trgovine velik napis Hude. To bo pa gotovo kako sorodstvo new-vorškega prijatelja Ignaca Hu-deta, ker je, če se ne motim, tudi on oil tam doma. Nas prihodnji postanek je bil v Trebnjem. Tam je neka gostilna z imenom Springer. Kot se«n »vedel, ne more mimo te krčme baje noben šofer, ne ogle-da. Ko stopimo v sobo, je hotel kar vsak naročit; po en liter vina, ter smo se komaj zvrstili z naročili. Ko pri m >e pijačo na mize. ji šegavo pripomnim. da -cm tudi jaz kot šofer že preveril kak.gr j>ol miljona mili, pa me vpraša, "e I)H rnn to tudi d< ka za t i, kar |»a ji* bila bolj težav-na stvar. Omenim ji še, da je g«- i»edi-nja lahko v«-*« la„ ko itua tako brhko in liri vlačim natak: ri-co. |?a mi |»cve. da ni natakarica, ampak da je ona sama gospodinja. Potem j«' pn lahko m*ž srečen, ko ima tako ixxljetno iono v rthrti, pr. pravi, saj t«
  • a so gcsjKvi Springer itak že dragi zastavljali vsakovrstna vprašanja, ter se je skoro mračilo, ko smo so yx>slovili iz Trebnjega. Bod klancem mesta Višnje gore je bil zopet kratek, postanek. Tam je okrog vsakega trelmi ter že itak pr obh ženi z prisilnimi in prostovoljnimi dajatvami. Mislijo -i: Da bi le naši kaj večkrat pisali, pa bi bilo vse lepo in dolrro. Ko je omenil pater Zakraj-sek zborovalcem mojo navzočnost kot zastopnik Glas Naroda. je prišel k meni prijatelj Ivan Malešič, župan iz Metlike. < katirinfse ni«\*a videla že H) let. Sestala sva se tam po z1m>-rovanju tudi z navdušenim in , vtrajnim delavcem za izseljen-ravnateljem Fr. ! Fin kom, kateri mi je že prwl 10 leti razkazal v/orno urejene kartoteko naših izseljencev. Naše ameriške Vrhničaue lie pa gotovo bolj zanimalo, če napisom kaj je na Vrhniki novega. Ena. ivd■. rovniški župnik Ciril Jerina, ki je hra-tranec moje žene, ter j • firetl 10 leti zvezal tudi Ančko in mene v zakonski par. Ganljivo je bilo videti, ko je S3-letna teta - |h«zlačeuim Začetkom oktobra smo imeli tif* 1 M tudi povoilenj tu na Vrhniki ' \JIclS Il8r0u3 Neprestano deževje je narast- 91fi w 1fi . R lo vse pritoke. Senožet med j .216 West 18th StW«l Primeovo in Bečkajevo hišo je' New York, N. bila vse ,pod votlo, ter je »»jl«^ videti iz Kač j vasi kot jezero.', , , . . . r .... 1 . • , ko mala tovarna, v kateri i>re- \ z.ulnjili dolinah je voda kar., , , , , . ' ki»li..i.> , !.».♦•« i - rt i kuhava korenine, lubje, srnre— oiulialaizcilprtiuvzemlu.P^I, .... ... t/,i- ; 1 -i . Kovc, ei'sarke 111 slieim za zdra- tok na \jlsi je poplnvil cesto . , mimo Irivše .naše gostilne proti I , ° JU , . hribu. Tudi cesta na Ku'n j,1 ,jm"° Vml,l° 4n,;f0 Jt? "h'/M bila proplavljena ter je voda odnesla večino nasutega pe-Ua Mnogimi ljudem je posebno v okolici Iilatne Brezovice in 1^'V.k poplavilo njive, na katerih so iuieli še neizkop::.n krompir in druge pridelke. Cesta iz Blatne Brezovice v Bevke pa je sedaj že .precej dviirnjena, da je ne poplavi tako visoko kot nekdaj. Tudi velik nov vodnjak iz cementa sem opazil pri cesti pod Klancem. V zadnjih II) letih -e je na Vrhniki pr eej novih hiš zidalo. Krasne stavbe pa so postavili na prostorih nekdanje Mrovcove gcstilne. kjer sta sezidala moderno trinadstmpno pcslopje Franc in Cilka Bren-čič. Na prostoru Šlakove hiše je nova stavba Ignaca Kim-jStelja (gostilna pri Naeehi). Bivši Lenaršičev niagacin je vs: predel:ui za SokoN.ki doni, v čigar prostorni dvorani žejo vsak teden dvakrat kino slik« vsod, kiju o t'in-ii. da industrijskih podjetij na Vrh ni k i le deloma obratuje, neka tora -pa so sploh opuščen.*«. Jelovškova in Kotnikeva o-jxkarna zr.posl.uj. le nekaj malega ljudi. Nekdanja Polako-va usnjarska tovarna je sploh propailla, ter ni iz nje slišati dragega kot včasih otožne melodije jvipevk srbskih vojui-kov, ki so tam nastanjeni, da«i je bilo svoječrjsno zaposlenih \ Peter • • • • z dva metra visoko betonski steno, mali otok med strugama pa bo spremenil v pravi park. Kupil in preuredil je tudi bivši Jelovškov magaein ob novi cisti, v kat: rem ima skladišče za posušene rastlin« ver vsakovrstna zdravilna zeli-šča, ksttra pošilja v Nemčijo. Francijo, Belgijo, t>>r celo v New York neki tvnlki 11a Bar olav Str«'«'t. Pač vzor ])odjet-negsi Vrhničmia. Najbolj oroiie t ne trgenine l»a ima rodbina }K>kojneira F^r. Malavašiča v obširnem novem IM.sli pju eb križišču nove ceste in Jos. .lernejčič, kateri postaj:'. pravi vrhniški Se-':rs and Roelmčk. On ima namreč na stari ce.-ti kar štiri hiše }>o vrsti, in sicer trgovino v l>ivši P«'kovi lii-i, potem lastuje Ko-vačinovo hii-vovarae r?izpa«lu. Brfbkovi hiši ne tnifike. Gostiln je na Vrhniki še v« fino 17 ter kar žive.tarijo. četudi je bolj malo obiskovalcev. O-pazil sem, da je navadno največ družb- pri Drašlerju (bivša KonMičanova) pri Nacetu Knn-stelju in pri Fr. Brenčiču (i»iv-jša Mrovcova). Tudi nekdaj običajnih ''guglarjev'* ni vrč opaziti v gostilnah, ter se vsak ki gre v tgortira. T'stanovils. se je sedaj tukaj tudi lesna zauruga, pri kateri je včlanjenih kakih .">() trdnih |K)sestnikov z Vrhnike in okolice. ter so postavili na K«>nj-skem klancu nad Verdi in novo polno jarmenik žago, katera je pričela ]»reil t- ilnom že obratovati, ter je sedaj na Vrhniki že ]>et trkih žag. Tudi bivši IVlaneev njih gostov. (Konec prihodnjič ) Za praznike... estraoist — konzerviran' pehtran jp slastna dišava s katero se pripravi zelo okusno peeivo in razne druge do brole. n»' 'j fiiiiln if'^i pristaesa p*v i tentir:iiietr:! izi!»samezni t^-i- - , • , , . '-krtilji »vntor.— I'rii>oroca se iz- Kl.su je sedaj ves predelan ,nj,h.ll(VrltHj In r:1Z|„;iljatHj. z novimi posl^ji dozidan, da; AL0IS %1 SENIK.TAPPAN.N.¥. «i}»kr^n je-en.skeg:i cvetja, iz izgleda z visokim dimnikom' ZLATA POROKA NA VRHNIKI Sedeči od leve na desno: Jože Zdene, Helena .Jesenko, Fran « Jeseuko, Ana Zelene, Jakob Kunstelj. — Sfoječi od leve 11a desno: Jožek Zelene, ml., Nada Knnstelj, Antonija Kunfirteli borovniški g. župnik Ciril Jerina, Viktorija Koprive«-, Matic Koprivee in Lovro Kunstelj. Moški se smehlja, če je zadovoljen. Žinska se smehlja, če ima lepe zobe. Preti kratkim so v New Vor-ku ot\<«*rili šolo, v kateri se bodo učila mlada dekleta o-pravljati služabniške posle. Ko bo revna mladenka kon«'-ala šolo, bo lahko dobila službo dekle, perice, s t reža j ke ali kaj podobnega. Ce je taka šola dobra ali n«, naj dragi odločajo. Po mojem mnenju bi par mesecev v taki Šoli nič ne škodovalo takozva-11111» damam iz takoimenovane visoke dražbe, ki so trdno prepričam-, da ž» mlje na d«.«bi človuk v«-s denar, po katerem lirepeni, je njegova edina želja, da bi imel še par dolarjev ve«". Ko smo se pred kratkim pogovarjali, kje se dobro je in poceni, se je oglasil rojak iu takole pohvalil majhen restav-rant v Downtownu. — Kdor hoče [K>eeui jesti, naj gre tja.. J«- r«*s dobro in |>o-ceni. Jaz som bil sicer samo enkrat tam. pa morem reči. da se izplača. Dotični restavrant v(s^koinur priporočani, dasirav-no ne zahajam več tja. Za petindvajset centov sem dobil dve jajci, kos paja, kavo in skoro čisto novo marelo. V kaznilnici sta s« srečala na dvorišou dva kaznenca. Pa vpraša prvi drugega: — Koliko časa boš moral se< let i! — Si-st mesecev — mu je odvrnil. — < emu pa — Kokoši sem kradel. Koliko časa boš pa moral ti sedeti ; — Deset «lni. — Cenm? — Zato. k«'r sem umoril člo-vi ka. — To je pa čudno. Jaz bom moral sedeti zaradi kokoši šest mesecev, ti pa zaradi umora samo deset dni. — Da, toda pomisliti moraš, da me b žen>ko vprašali. koliko je stara. Malo je pomislila in odgovorila. — Ko sem se poročila, sem bila stara osemnajst i«-t. moj mož pa šestintrideset. Torej je moj mož enkrat starejši «>d mene. Sedaj je mož star p nekaj mi dovoli, proshn te, samo nekaj. — Kaj j*»? — gji je osomo vprašal?. — Vidiš, kar sem že na kole-uih prrid teboj, mi dovoli, da se malo poklečim ter zmolhn par oeenaše\* za tistega reveža, ki bo tebe dobil. " OLrA 8 V A HOV A— New York, Wednesday, December 22, J 937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VBX Kratka Dnevna Zgodba o h t okopi h je pisanih prolan. go zg« <11), ki so so it-nično dogajale, ker njihovo delo in njihovo življenje je res sila nevarno. Med žlatokope grede navadno le najbolj drzni ljudje in pa ohupnnei. ki si dru gače ne mor jo več pomagati. Da bi kdaj ženska šla med zla tokope v divje kraje iskat zlata, tega še nismo brali. Sedaj pa poročajo avstralski listi, da se je iz sann»te v No JUNAŠKA VDOVA Vw" kakor enkrat j;- bila kodrastega psička, ki jo je v življenski nevarnosti, vendar se je vselej srečno rešila. Tako je reva dolge tedne izpirala rečno blato, ne da bi bila našla le prn.v k iskanega zlata. Nekega dne pa ji je bila sreča mila in je na dnu jx»sode .iz katere je izpirala vodni ]>esek, zagledala res nekaj zlatih zrnc. spremljal v divjino. Ta pes ji je nekoč rešil tudi življenje. Ko je nekega jutra zaj.niščalo svojo hišico, da bi stopila k reki, kjer bi nadaljevala svoje delo, je pes planil pred njo na piano. Tsikoj pa je pes začel na vso moč lajati, nakar je gospa postala pozor- na. Previdno se ogledovaje se Sedaj je ved* la, da dolgi j«, bližala verandi, po kateri bi tedni njenih naporov niso bili i sic. r bila brezskrbno odšla, ter vi Gvineji srečno vrnila v j zaman in da bn sedaj svoje o-j zagledala tam velikansko stni-glavno avstralsko mesto Sid-i"'< ke lahko preživljala. Otro- peno kačo, na katero je lajal nev gospa Haider, ki je ve ''' '"do injieli dovolj jesti. mo- pes. Ce bi je pesne bil s svo- gla jih bo poslati v šolo in jih jinn I a ježem opozoril, bi bila pre-krbc.ti za življenje. Tn ju-i postala žrtev strupene kače. naško je vztrajala ter izpirala 1'mrla bi bila v silnih boleči-ali raz vajen«* t i, kak >r hodi je I zlato. Ni se* menila za nob no nah sredi divjin* brez vsake dandanes po nevarnih ]>otili | nevarnost ter je celih 14 meso- človeške pomoči, razvajene ženske, Gospa Ilar- tako vztrajala tam v divji% Ko se je sedaj vrnila v Sid- nnveeev na Novi Gvineji iskala zlato. Ženska ni šla iete romantik« WPA gradi aerodrome Potom gradu j«1 in izboljšanja GOJI aerodromov (zrakoplovnih pristanišč) WPA pomaga deželi, da na tleh dohiti urni razvoj. ki ga je zrakoplov-1vo doseglo v zraku. Izmeri velopostaj, v katerih je AVPA mnogo zgradila in izboljšala, se Newark aerodrom, najbolj zaposleno središče za zračni promet na svetu, — Cleveland aerodrom, ki je sedaj najbolj prostorni trgovski aerodrom v obstoju, — Chicago aerodrom, kjer se stoka šest a-ameriških zračnih prog. Floyd 248- aerodromov in pristajali šč, mnoga i7Jin«M katerih p«) CAVA in FERA v začetnem vladnem programu prii>oni6ž-uega dela. WPA aerodromski program je bi poglavitno posvečen razsiranjn in moderniziranju obstoječih občinskih aerodromov in pristajali«;. V zadnjih dveh letih je AVPA obogatila narodno zrakoplov-stvo s 45 novimi večjimi aer«v dronti, ki: skupaj pokrivajo površino čez 4000 akrov. AVPA projekti so zgradili tudi 85 novih aerodrom skill tere pa so nabarvane na tlaku skem delu. Ali mnogo stro- voznili cest in so vidljive iz vi : kovnih delavcev se more vpo Šine 2000 d«» r>( H HI čevljev, rahljati pri gradnji in opr* m Bennett Airport v New Yorkn, |poti za vzlet in pristajane 67 )xr je šla v nevarnost zgolj V/ ljubezni do svojih otrok. Ž n ska je namreč vdova, ki j« morala skrbeti za štiri otrok«1. ni Nove (tvineje. my, izjavlja, da se 1n> le malo (V se j«- mati sedaj po 14 • dpočila, nakar se bo vrnila v mesečnem napornem delovanju divjino po svojem poklicu, ki rečno vrnila v Sidney, ni* o- ira h«)če izvrševati toliko časa. Ko ji j«' unnrl mož in ji zapustil;Potila svojega dela, marveč dokler njeni otroci ne bodo dole štiri sirot ice. ie bila hrez do-1 Piavi, da je prišla le na dopu-1. cela preskrbi j: ni. Za svoje o-hodkov in v tmjvečji h«Mli. Ker 'In bi videla svoje otroke. S t roke pojile brez strahu v divjini mogla nikjer dobiti dela. j'1 pripeljala tudi svoje-a no med krek«:«lile in strupene je spomnila. da bi morda v Xr>-!«"linoga živ« zlato v sebi. Kakor je ta reka biLa za samotno popotni-, co vabljiva, tako j«' bila za rad; krokodilov nevarna. In vendar s«' j«' ženska odločila, da b«ij prav tukaj začela delovati terj iskati zlato. Prva njena stovar j«* bila, da! je najela nekaj rjavih domači-1 nov, ki raztreseni prebivajo v tistih samotnih in divjih krajih, da so ji pomagali zgraditi lesi no hišico, v kateri je p«>-tem prebivala. Hiša je stala bi i/in reke. v katero je potem: ho«lila izpirat zlato. To j«- bi lo sevala hudo nevarno delo. ker je krokodilov kar mrgole-; kjer se gradi pristnjališče za hklropiaue — in drugi v mestih Stil t Lake Cit, Detroit in B«"is-ton. Za temi najvažnejšimi aerodromi prihajajo večja pristsjii&ea v mestih Akron. SprimgfieM, Denver, San Antonio, Charleston, Spokane, San Dieigo, St. Paul. Miami, Tulsa. Harrishnrvg in Rochester, kjer je AVTA izvršilo grad- nje. Danes imamo v tej d;želi prostornih, že obstoječih pri-stajališč je bilo povsem moderniziranih in 7<> aerodromskih potai je* bilo popravljenih ali izboljšanih. AVPA programi za markiranj«*, zrakoplovnih prog je vzdolž tisočn milj zračnih pr«,g postavil znake za mesta in krajev. Te markacije so po navadi imena krajev naslikana v barvah in velikih črkah na strehah večjih poslopij, neka- AA"PA je napravila približno markacij izin* «1 lfi,(MK), ki jih fcdoralni urad za zr&koplov-stvo -smatra za nujno potrebne. AVPA projekti so preskrbeli mnogo aerodromov s pripravami za razsvetljavo in .so tu«li mnogo prispeli za razvoj sistemov radio komunikacije. WPA je sodelovala z U. S. Bureaiu of Air Commerce pri izd«'lovanju skladnega programa za razvoj aerodromov. Posamezni projekti se preiskujejo in odobravajo ne le na podlagi svoje posebne tehnične vrednosti, marveč pazi se na to, da se skladajo z zdravim splošnim programom narodnega razvoja. Izmed več kot 2000 odobrenih aerodroniskih projektov so državni upravitelji 1. junija 1IK17 izročali obratu 1002 izmed njih. Skupni približni strošek istih bo znašal 93 miljonov dolarjev. Delo, izvedeno na AVPA ae-rodromiskih projektih, zailitikva mnogo delavskih rok pri izči-ščenju površin«*, gradnji ee&t, odvodnih gradnjah in vrtnar- 1 jen ju hangarjev in upravnih poslopij, pri postavljanja sve tilnikov in priprav v.a radio žarke, kakor v vseli vrstili strokovnih poprav, akt) lokalni pokrovitelji prispevajo primerno za materijal. To delo je postalo potrebno vsled ogromne rasti zračnega potovanja, število zračnih potnikov, ki so se vozili.po aero-planih v tej deželi, je narahlo od 750,000 leta 1034 iia več kot 1,200,000 leta 1036. Letanje viseli vrst je leta 1936 pokrivalo približno 150,000,000 milj. Naiš novi napredek v zrako-plovstvu je postavil nas daleč naprej pred evropskimi deželami, Potrebujemo pa primerne priprave na tleh, ki naj bodo vsporedne z rastočim obsegom in brzino našega zrnkoplov-stva. Sodelovanje me-1 občinami in fofleralno vlado je o-mogočilo, da napravimo naše aerodrome'sposobne za tekoče potrebe. AVPA je zgradila za varnost in položila podlago za nadailjni razvoj. Nadvojvoda ''Cunja" Neko dunaj-ko sotlišče j; ravnati. (V je razburljiv, ni imelo le dni opravka z alimen-j čudno, >nij ravnajo z njim "ka-tacijskim proces«-m, ki ga jej kor s cunjo.1' zač«.l bivši avstrijski nadvoj-l Njegova družina ga sploh ne voda Leopold Salvator ]»roti ] upošteva. Ta'ko ira pošiljajo voji materi, nadVojvodijni | k hišni oskrbnici, češ da leži IManki. X;uivojvo«la je zalite-itajn pet šilingov zanj ali pa kr> v i naj ga njegova mati podpi-,kruha. Med vojno je moral ži-"a kakor »loslej. Nadvojvo«li- j veti od častniške plače, mati tja j«* ugovarjala, da za svo- pa j«4 pobasala 100.000 kron. ki jf'ga >ina «l«»volj skrbi. Na razpravi je t ožit el j med dragim navajal, da nji gova jih je dal cesar Karel za njegovo opremo in opremo njegovega brata. Tožena stranka je mati ne prenese, da bi ;ji s sod-j spet ogovarjala, da mu ne kaže nim odlokom naložili, naj svo-i dajat i nobenega denarja v ro-js'ga sina redno podpira. Zajk«>. ker vse v najkrajšem času vsak g ros naj bi prišel k njej i pozen«'. 'uničiti. <><1 ptdetja sem mu; Sodnik je na zadnje predla-n> daje niti stanovanja. Nat«>;«_ral poravnavo. Miti naj l)i SLUŽKINJA - dobi delo v predmestju New Yorka. Hrana in stanovanje. Znati mora preprosto kuhati. Navedite starost in koliko pla če pričakujete. — "Služkinja", e. of Glas Naroda, 210 AV. 1811, Street, N*«'\v York City. (2x) je zastopnik t«>ž«'n«» stranke o-inenil. da je nadvojvoda pač z -lo razburljiv in da je prišlo zavoljo te njeg«>ve razbuiijivi^sti že do neprijetnih seen. Naj bolje je bi bilo, če bi < «lšel kam na letovišč«*, da se pomiri, na primer v Dubrovnik. Nadvojvoda s tem ni bil zadovoljen, češ. da bi mu mati potem tega itak m1 plačal-.. Bil j*1 že nekoč na stanovanje v velikem dunajskem h delu. pa mu najemnine niso hoteli j h-.tem pa~ sini plačevala po 500 šilingov :n< s eno in mu omogočila nakup majhnega stanovanja, sin • a naj bi se obvezal, da mater«-ne bo več težil in ji ] h vstavljal Ši* kakšne zahteve, če se bo «lr-žala trga pr«'«llo$ja. Nadvojvo-din.ia je dohila do S. de-ccmlbra. «la se odloči za pn^d-lok ali proti njemu. ADVERTISE in ' GLAS NARODA" ČLANI DELAVSKE STRANKE V NEWYOR3KEM OBČIN. SVETU Člani ameriške delavske strcinkc, ki so bili pri zadnjih občinskih volitvah izvoljeni za.new- vorške občinske svetovalce. Stojita: glavni tajnik delavske stranke Rose in predsed- » ■ r nik ^Vntonini. Sede: Ninfo, Beloos, Quill, Vladeck, Armstrong in Hollander. O r • i • w v« v Spisi Josip Jurčiča: T. ZAT5ZEK: lT vod — N a r o «1 n e pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Domen. — Dva prijatelja. II. ZAT3ZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. Vrban Smukova zenitov. — KI oš te rs k i žolnir. — Grad Roji nje. — Goli da. III. ZA'KZEK: Deseti brat. — Neniški valpet. H'. ZA1]Z?iK: Cvet iu sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata A'. ZA'EZEK: Sosedov sin. — Sin kiiiotskega cesarja. — Med dvema stoloma. ArI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VII. ZAT^ZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — Ar vojni krajini. — Pravda mod blatoma. VIII. ZATjZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — &est parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Spomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZA'BZEK: Bokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko j«^ krompir gradel. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 Ivan Pregelj: Izbrani Spisi Stefan golja in njegovi. novele. 253 strani. Tolminska X Štefanu Gol ji nam p«idaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih grašcanske mogočnosti. Ar središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da' v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridlki "Pnstina pridiga.'' in "Pulver und Blei" ter biser naše novelistike: "Gospoda Matije zadnji- gost." Cena $1.S0 Naročite pri: Knjigarni Glas Naroda 216 w. 18th street new york, n. Y. (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v clobo, ko se je začel širiti protestan-tizeni po Slovenskem. PAdi-garja Jerneja je klasično opi-, stfH Komanu so dodana potrebna pojasnila., - . Cena $1.501 odisej iz komende. — Zapiski gospoda Lanspreskega. 269 strani. i V tem III. zvezku naiii prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu tvori že pred leti napisana večera iška- zgodba p mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, na njegovem gradu Lanšprežu, kjer mu sivo glavo ozarja ' mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam po-u9tvaTja koš slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 i- "•121 IflROVl" New York, Wednesday, December 22, I 937 TEE LlRGfFST SLVVENV DAILY W USX Ljubezen za ljubezen roman iz Življenja O E (o za "6las naroda" priredil: i. h. ==*55E=^ O Vse to sem prinesel s svojih potovanj. Z Bornea sem Princesa je vzela rokoborca Princesa Baba Valerv jobclolžbe, angleška vlada Šel na lovski izlet v indijske džungle in tam sem vstrelil skoro vse te živali. Druge pa sem dobil na Borneu in Sumatri. V tem .šotoru sem stanoval na Borneu, kadar sem bil na nad-zomiškem |m tovanju na posestvih svojega strica. Pšica, ki jo vidite nad šleniom, je bila zastrpljena in je bila izstreljena na mene. jm k >jreei me ni zadela. Zasledovali smo tolpo i)yak«»v, ki -o vdrli v naš okraj. h)n Dvak je to pšico vstrelil proti meni, samo za las je šla mimo mojega lica ter je obtičala v n« kom drevesu. Vzel sem jo in jo očistil strupa.[brzojavk, s katerimi jo je ob-Kad-ar >e hočem zatopiti v -pomiti na Bonieo. tedaj se zate- bi njena mati iz New Vorka. eem v to >obo. Nikdo. razun dr. Warena in mojega malaj-jPrincesi/ni starši so se upirali skega sluge, ki sem ga pripeljal Brookova, hči belega malm rail že iz Saravske na Borneu, se je omožila z ai»gb škim rokoborcem BoIkmii (iiegoiyem. Najnovejši seiizacijonalni r«>-manček v londonski družbi se je torej vendarle zaključil s poroko, o kateri- so do zadnjega trenutka dvomili. Princesa Baba je še zadnji dan pred poroko oklevala1 pod vplivom se I »o j. ker je zvest m nil je zelo vdan, ne |tozna tega prostora. Brezbrižnim in laliko-uišljenim očem ne pustim, da bi [»ogledale v to sobo." Obe dami ga z veliki mzauimaiijem ]x>slu>ata. "(hitimo se zelo počn>teiie, da ste naju smatrali vredne priti v to sobo, kaj ne, gospa Moran!'* pravi baronica Za-bern s prijaznim nasmehom. Pri tem pa >i misli, da te sobe tudi ne bi videla, ako ne bi bila žnjo tudi gos]»a Mora nov«. Nana pa -i v nenavadni robi komaj upa dihati. Njen pogled vedno in vedno politi k strupeni psioi. ki je ogrožala Darlandovo življenje. Lahno se strese in pravi z negotovim gladom: "Kako je to dobro, da ta pšica ni zadela!" "O, moje življenje ni bilo ogroženo samo enkrat; zdi se mi, d i lin* je usoda vendar še ohranila za kaj |w»sebnega. Mogoče zato, da sem mogel postati član zveze z« vaše odrešenj«." To pravi (Jert, ko je baronica Zabern že odšla iz sobe. "Xe morete si mislite, kak«> n*»no mislimi s tem, ako se hočem za vas zavzeti in kako neizmerno važno je to za mene." Flami v zadnigi stopi naglo za baronico in Gert ji sledi. Vsi gredo k družbi, kjer so Hano sprejeli jezni poirh'di go-H' Helene. Toda liana >e je (»borožila proti temu ]»ogledu in tudi proti Ditinomu zanieljiv«iniu obrazu. Spomin na njega ji b«» pomagal v marsikateri težki uri, ki so še namenjene za njo. Jutri naj se vsi pijejo na njo zopet stari očitki! Liaika pristopi k njej z dr. Wareuom ob strani. "Ali ni llerrenherg naravnost pravljični grad, liana?" liana se oddahne in oči ji žare. "Prekrasen pravljični grad. Lizika, Š.« vsa sem prevzeta v»ega, kar sem videla." If.»ni ta večer mine prenaglo; rada hi zadrževala minut«'. Bar«.niča Zabern tekom ve«'era pride že z vabilom, da pridejo Rasmussenova družina. dr. Waren s -voj.iin stricem, ka-!.or tudi Darland v soboto zvečer na Zahc.rn. "Seve«la pa upam, da boni pri nas videla tudi vas. gospa Moran in v na>i lii^i bost«' spoznali ^e mnogo dnige gosp«*ie. Skrajni «\i> je ž«-, da poznat«' na< vse," (pripomni Hani. a, vsi se bomo te va>« dobrete |K:služili in pre svojim stricem, Rasmusi dovolj prostora in borite tudi mnogo prej doma." Dita in go>pa Helena t<> Darlandovo prijaznost zop«-t privzete Diti v prid in nMe slutili, da je bil njegov avtomobil pripravljen samo zaradi liane. Hana s prekipevajočo hvaležnostjo čuti, ložiiju. da bi Hani zagrenila vožnjo, ker j«' v avtomobilu sedel tmli njen mož in da tega prav gotovo ne bi ti7p»'l. Hana dolgo ne more zaspati. Vsaka minuta krasnega večera ji gr«' skozi misli, ui slednjič z blaženim na mehom zstspi. Vonj Gertmih vijoHc, ki so stale v vazi |H»leg njene ]H»stelje vzame s seboj v sanj«'. ♦ ♦ * Xokaj te«In«A' je minilo. Hana je bila |»o zaslugi in po-limči baronice Zalwrnove v družbo dobr«> sprejeta, t«xla na veliko jezo gospe- Helene in Dite. In k modri obleki je prišla š«' krasna bela obleka, tudi iz mehke svile. Blago si je Hana kupila za zadnje plačane obresti. Bel«) obleko je nosila samo ob največjih priložnostih, kajti povabljena je bila celo na velik pl<* v mesto in je plesala ves večer, seveda tudi j v. Gert oni in Henrikom. Modro obleko je ionela samo pri «*a-;alikali ill pri majhnih «lružabiiih večerih. In vsaka taka zabava je bila velik doživljaj za Hano, za to je že skrbela nikdar trudna zveza. Gert Darlaml in Henrik Waren sta še. nekiHikokrat imela smolo," da sta prišla na Alhviese ravno tedaj, kadar gospe Helene in Dite ni bilo doma. Da se je vse to tako dogodilo,' za to sta skrl>ela Lizika ill dr. Waren. Tu«li Lizika j«' bila navzoča pri vseh razgovorih, nikakor ni hotela več ostati v' otročji sobi, kar si j«. Dita tako zelo želela. Toda v tem ožini t«roM|)H Helena ni JiiJa enakih misli s svojo najstarejšo: }ič«»rjo. kajti dobro j«' qp&zila, «la s«, dr. Waren resno trudil ia Lbijto,. IDtlp njeni |MU«vki z roko-lwu'cem in oč«' ji je zagrozil, da jo bo raz-dcdinil. V tem pogl. du zadeva še ni urejena. Piincesa Baba je najuilajš hči sira Cliarhsa Vvnora Broo-ka, niahanlž«' iz Saravaka, edi-nega belega maharadže v Indiji. Nj«'gova «lržava, sevenv zapadni pas Bornea, meri KH) tisoč kvadratnih kilometrov in šteje (MH),(KK) prebivalcev Malaj ga .)«• priznala za wodvisnega via-j da rja psa«lil na prestol svojega nečaka Oharlesa. L-ta je vladal do leta 1!H7. Pridobil si je mnogo zaslug za }>o-vz«ligo puljedelstiva. Dal je zgraditi več železnic in iz neznatne vasice Kuehinga se .}<' razvilo }io«l njegovo vlado vzorno prestoln«» m sto Sarava.k, ki šteje zdaj blizu ."»H.OOO prebivalcev. Pod njegovo vlado j«-Anglija oficijelno sprejela Sa-- ravak ptd -voj protektorat in leta I!MI4 je podelil Kdva.nl VL1. siru Charlesu in njegovim naslednikom, naslov *4Njegova visokost maharadža." Sedanji maharadža sir Clias. Vymr Brooke je prevzel vladarski' posle leta 1918. Kro- mran.....mrnir i rt* ■ itmiHana: umnm iiiRmR^MananmBimBnBnmai m *i*Tirit1i'nTftTT*lFT'1 HM") litT '^lUftTITRIITUilf tlf1tniM(tnnfHn**ltnvCtflR*tllTltftUH mmin ian;MP!rpmn!i!ri^nnMiii»f«Hii«r.imtti:i!MiiHiii!imM!nfliiinfn!!:;;T!iiiTtHi ^ umi iJK'iiiiiUiitirRitrriitMiMsii'LjiiMiitmtr.iiiHiiinitiT'miiiiiiitiiii cev, Dajakov in priseljenih Ki-|na^ ^ v ^-i''"1 z,ll;'Tli •žavica izvaža zla- |n»ifor»u Jamesa Br«>oka bo-gato okras«»ni z zlatom, obdan s poglavarji domačih plemen.! tajciv. Ta dr sti bencin, nafto, poper in pre-j mog. Maharadža Brooke vlada ji«k1 angleškim protektora-tom in je tretji beli vladar svoje držav«'. Vstanovitclj~njego-ve dinastije, "častnik anglešk«1 mornarice James Brook, pustolovec kova podjetnih angh-š-'^;^1? kili korsarjin' starih «"asov, se je napotil v štiridesetih letih pretekh'ga stoletja /. jadrnico, (»boroženo na nj«'g«>ve stroške na južna morja. Izjavil je, da hoče prinesti južimniorskim o-tekom civilizacijo. Prispel je pa, samo do oBrnea. Tam se je baš boril bruneski sultan ]»roti upornim Dujakom. ki jih ni mogel ukrotiti. Brooke je ponudil s-taremu sultanu pomoč s svojimi mornarji in s četo sultanu zve-tih domaernov je zatrl u]M)r. potem j«' pa ostal na otoku. Oženil se je s sultanovo hčerko in kmalu prevzel vlado, baje proti sultanovi volji. Toda znal si j. pridobiti zaupanj«1 in k«> so nial-.rjski pirati zažgali njegov grad ter im-to-Šili po deželi, j«* imel Brooke že dovolj udanih privržencev, s katerimi je kmalu prepodil bojevite prit«'pence. Takrat s je bavil z njim tudi angleški parlament, pr«*d katerim j<* bil Brooke obtožen krutosti. To«la beli maharadža je izjmdbil vse Po značaju ne zaostaja za svojim pustolovskim prednikom. Oženil se jo kmalu s 17-letno hčerko viscounta Ash« ra, prvo dirigentko jazza, ki je bila s orkestrom na potovanju okrog svetli in se je ustavila tudi v Saravaku. Starši so ji odsvetovali poroko z ma-haradžo, češ, «la j«1 to napol divjak, ki ima v svoji džung1' več tueatov haremov. Malia-rač;tsno poslal v svojo prestolnico v Angliji kupljeni top. «la j«' mogel svojo Denarne pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ¥ ITALIJO V JI'(.08I.AVIJ0 4 trn | «.55 ___________ Wo. 1W s 5.e« ___________ IMn. !H I JO ___________ Oin. JM $11.«5 _____________ IWn. 5H Za 123.0« I45.H Din. IHt Din. 2N4 $ 6.35 I H.ti $ 29.50 $ 57.00 SI 12.50 f 167.59 Lir 100 Lir 2M Lir 500 Ur 1000 Lir 260« Lir SON KEK SE CENE SEDAJ IIITKO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPKEilEMBI tiMU AI.I DUI.I Za i/pla^ilo vetjih zneskov kot zeoraj navedeno, boilisi v dinarjih »'i tirali dovoljujemo še boljše pogoje. r^ Izplačila v ameriških dolarjih Pišite nam ca cece voenlb U-itCT, reservacljo kabin ln pojasnila sa potovanje. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bnreao) 216 W. 18th St., New ¥«rk KRETANJE PARNIKOV « SHIPPING NEWS Z* 'ipla^iio % 5.— morate poslati $10.— $15— " -$20.- " -$10.— -♦ $50.— .$ 5.75 .$10.85 $16.— $21.— .$41.25 $51.50 Prejemnik dol>l v starem kraju Izplučilo v dolarjih. MJNA NAHA2ILA IZVRŠUJEMO PO »Bil LETTEB 1A PRISTOJBINO $1.— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "G 1 a $ Naroda'' 216 WEST 18tb STREET NEW YORK. N. Si. ilecemlira: Aquitania v Cherbourg ■j:', ilcrmlira: ► Saturnia v Trst .'0. ri«'ccmbra: Normandie v Havre POŠILJATELJE OPOZARJAMO, naj nakažejo pri pošiljatvah okrogle vsote (naprimer sto, dvesto, tisoi) dinarjev oziroma lir, kajti taka izplačila se najhitreje iz-vrSe, poleg tega je pa pošiljanje neokroglih vsot tudi razmeroma Jražje. SLO\T-NIC PUBLISHING CO. (Travel Bureau) S "GLAS NARODA"j ^ Svorodnike ali prijate- ^ ^ Ije, to lahko stori. — j | Naročnina za s t a r i f ^ kraj stane $7. — V t Italijo lista ne poši- j ^ Ijamo.^__^ L x 0€. tri generacije so preizkusile in odobrile ta stari liniment kot zanesljiv. Bolečin? mitičnega vnetja V tclei-u bitro odpravi. JHZ LINIMENT ZADNJI MESEC KAMPANJE 2ENSKE ENAKOPRAVNOSTI KRANJSKO - SLOVENSKE KATOL. JEDNOTE KAMPANJSKE NAGRADE ZA SEDANJO KAMPANJO SO DOLOČENE SLEDEČE NAGRADE: ODRASLI ODDELEK /a vsakt'iSi liuvegn «'laiia u<"«'>, ki se zjjvaruj«* za $i10.0U tv iriafa ?l.r»0. /.i vs;ik«-^:i urnega «"*laiui i icui, ki si' zavaruje za $."»lH>.(«t sr (tiara $aj». Za vsak«-ga nuvega čhnuil «•■«<), ki se zavaruje za $1000.1*? sr plača $i>AMl. /.a vsjike^a novega člana (i<<> i. ki s«- *a va m je za $1500.(4) s«* plaoi $«5.«I«J. Za vsakem« novega r-lana«iei«», ki se zavaruje za $"J000.««» se | ilača P.th'g t»»ga .leta plar-a t«i
  • . Zu člane pristopile v razri-d '4F" 20 letne "Endowment" (Twenty Year Kndowmejit Certificate) zavarovalnine s" plae:« sleflwv nagrade: Z=i $ 250.00 zavarovalnine .................. $-J.«>0 /»» ? r»0(MMl zavarovalnine ................. |«.00 Zji $1000.00 zavarovaluOiue ................ $4.00 Pripomba: Zgoraj določene nagrade s«' plačajo št« le itoteiu, ko je uov> pristopili član pla<'-:il «; reiluib uiesečuili ase^uienlov. Do nagrad so upravičeni ltosrtniemiki, ki bodo nove član(iee) za i>rist«n) pridobili. I'oleg zgoraj iiavi<ne nagnide [hi $.">.«*! za vsakih l«i članov in članic nad številom članstva, ki «a je društvo imelo 1. aprila 10.'!7. VAŽNO! sedanje kani|*auje k* v mladinski oddelek spre- jenia člane in članice brez »Inivniske preiskave in to v vseli driEuvab. razen v državah Connecticut, New York in Ohio. V t«-h treh državah moraj<» hiti pr<»sil<-i zdravniško preiskani, za kar Jetiin.-ta plača .TOc z;« vsako zdravniško preiskavo. Glavni Urad, 508 N. Chicago St., Joliet, III. Uuu jo Vdr|. lH'Yi'sto p«)/.«lrav.iti s prinuMiiiin št«'Ail«)in topovskih slrolov. V upravi sv« j«' državi- ji-navezal na tradiciji' >voj«-^a pri-dniUa. V službi ima 7(> n-ra« In i kov angleške civilne slnž-l»i', ki s«» menjavajo v>: ka tri leta. (i«>spo«l.'ii-ko je Saravak aktiven, njegov izvoz preseda uvoz skoraj za dve tretjini in neprestano napmluje. izvir/il Saravak samo nafte nad 70(),()(K) ton. T«>d:v romantika se v Brookovcti! rodu pn-dodnje. Dniir«)rojriia princ«'sa Pearl se j«' omožila z tlirii^on-tom jazza IIany« m R«»yem, najmlajša BaJ>a, stara *J1 let, je pa vzela kot reeeno rokoborca. Hob Gregory je roko-Ixirec sriMlnje teže. lepo niseon, siinpatii'en, prej akrobat ne^o rokoborce. mesta samo nekaj kilometrov in velja za najbogatejšo in najnaprednejšo v okolici. A'asea-ni žive v zadrugah. Za najbo-^at« jšo zadrugo velja ona Mi-liajla Luki«"a. ki se peča tudi s tnrovino. Ptmoči je pri Lu-kieevih doluro gorela lu«". Ziut-raj |>a ni bilo nikoirar iz hiše in to se je zdelo sosedom čudno. so v hišo, kjer se jim je Vsa družina zaklana. V vasi Lami uči pri Bosanski Oraitiški j«1 bil storjen grozen zločin. Vas je oddaljena od Ne zamudite MOŽ Z DVEMA ŽELODCEMA. Te dni je umrl v Londonu Egipčan Hadži Ali, eden najbolj nenavadnih prebivalcev arii^l^ške prestolnice. Hadži Ali je imel namreč dva želodca. Rockefeller je v zav< d nw je ]x»nujal že stotisčake- če bi mu nudil grozen prizor. \* « ni >o-jp0 svoji smrti zapustil svoje bi sta ležala v mlaki krvi mrtva! truplo. Eiripčana so preiskali Mihajlo Lukie in njeirova žena. v druyfi sobi pa tmli v mlaki krvi mrtva njegov sin in ž« na, kraj njih pa mrtva dva otroka. Vsa družina je bila ponoči zaklana. Razbojniki so v hiši vse pn»nietali in ko so o-pravili svoj krvavi posel, so 'brez sledu izginili. ze mno^i slavni ucoiijuki. Ki so ugotovili, da je njeirova abnor-miteta edinstvena. Hadži Ali jo je izkoriščal seveda na ta način, da je nastopal v vari jet e-tili. kjer je na odprtem odru požiral tleče c-iirarete. žeblje ali žive ribe, ne