A
UJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniim
1 štev. 40.
jMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMMiiimiiiiiiiiiiiMiimiiiMiiMiMiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiijii
LJUBLJANA, 30. septembra 1921
..............................II...................................Ulili.........................Hill.....mm...........milil....................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii..
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Leto II. 1
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Inž. G. Zupanič:
K XIII. mednarodni razstavi avtomobilov v Pragi 1921.
V naslednjem podajam nekoliko slik iz razstave, o kateri sem na kratko poročal v eni zadnjih številk tega lista.
Razstava je bila prirejena v poučne in propaga-cijske svrhe. Druga po svetovni vojni je imela še večji uspeh nego lanska — prva po vojni — kar najbolje dokazuje, da je Praga v prvem redu poklicana za razširjenje avtomobilizma v srednji Evropi,
sta Prage dr. Baxa, gen. insp. čsl. vojske Machar, za min. nar. obrambe generali Diviš, Syrovy, Čeček in Vožentlek s častniškim zborom, polic, prezident Bie-nert, predst. prometnega odd. svet. Pfada, poveljnik avtožbora major Vesely, za min. pošt in telegr. mi-nist. svetniki Elias, Farsky in Straka, za minist. jav. del šef prezid, pisarne inž. Syrovatka, min. svet. inž. Vanouček in stavb. svet. inž. Janak, za min. železnic
Avtomobilna razstava v Pragi : Vhod.
Razstavo je otvoril univerzitetni profesor dr. Ku-kula, predsednik Čsl. K. A. v Pragi; v imenu vlade je govoril dr. inž. Kovafik, minister javnih del, poudarjajoč važnost avtomobilizma za češkoslovaško državo. Navajam imena udeležnikov, ki so prišli kot oficielni zastopniki osrednjih uradov k otvoritvi, da razvidite, kako mnogostranskega pomena je avtomobilizem za razne panoge narodnega gospodarstva in za samo državo. Bili so prisotni razen že imenovanega ministra javnih del minister trgovine Šuster, kancelar prezidenta republike dr. Šamal, župan me-
min. svet. Krejsa, za min. trgovine min. svet. Nad-herny, za min. notr. zadev. svet. Trefny in Hermann-Otavsky, za min, financ šef odd. Vlasak in min. svet. dr. Dittrich in mnogi drugi. Umevno je samo ob sebi, da so bili zastopani tudi industrijski, trgovski in športni krogi,, ki so sodelovali pri prireditvi in z lastnimi izložbami pripomogli Čsl. K. A. k velikemu uspehu.
Industrija v Češkoslovaški je v težki krizi in kovinarska še posebej ima težavno stališče. Radi kritičnega položaja domače avtomobilske industrije je
bila udeležba domačih tvrdk spojena z velikimi žrtvami, vseeno se je posrečilo pridobiti jih za razstavo, ker so pač uvidele, da je iz trgovskega stališča potrebno, ostati interesentom v spominu. Ko bo po stagnaciji, ne bo več lahko najti kupcev, ker inozemska konkurenca že zdaj živahno deluje, da si pridobi prejšnja tržišča češkoslovaških izdelkov. Čsl. avtomobilska industrija pač lahko tekmuje s tujimi; nje izdelki so prvovrstni, o čemer lahko priča priznanje, katero so dosegli v tujini pri raznih tekmah. Opozarjam na motorne pluge tovarne »Praga«, ki so dokazali pri mednarodnih izkušnjah v Franciji, da so najboljši, za kar so bili odlikovani s prvo ceno. Avtomobili »Praga« so bili v armadah srednjeevropskih velesil priznani kot najboljši in najsolidnejše
delke po vsej avstro-ogrski monarhiji, sedaj je treba, da si poišče kupce za mejami, da izvaža iz nove države, ki šteje komaj 14,000.000 prebivalcev proti 52,000.000 v bivši Avstro-Ogrski. Čsl. država obstoji častno s svojo avtomobilsko industrijo, ker razpolaga z dobrimi inženjerji in dobrimi delavci, ima moderno urejene delavnice, moderno upravo tovarn, — treba je pa še nekaj, da bo omogočen razcvit čsl. avtomobilske industrije in zajamčena njena bodočnost; treba je, da se ne gleda na avtomobil kot na luksuzni predmet in da se ne ovira razvoj avtomobilskega prometa z nerazumno davčno politiko.
To velja seveda tudi za druge države. Treba je, da se tudi mi Jugoslovani odvadimo, videti v avtomobilu izključno le izraz bogastva posameznikov, da
konstrukcije, odgovarjali so pri najtežjih razmerah in vzdržali mnogo naporov, ko so druge znamke že omagale.
Za častno mesto, katero zavzema čsl. industrija tudi v tujini, se ima v prvi vrsti zahvaliti podjetnim in vztrajnim sinovom čsl. naroda. Minister javnih del se je v svojem govoru tudi spomnil pionirjev tehničnega dela: inženirjev-konstrukterjev in delavcev v delavnicah tovarn. »To so glavni činitelji, ki gradijo čsl. industrijo in čsl. tehnično delo, ono delo, katero je hrbtenica države in od katerega je odvisno blagostanje in bodočnost našega naroda!«
Po prevratu je postala Češkoslovaška izvozna država, ki mora tekmovati na svetovnih tržiščih z iz-vežbanimi konkurenti. Prej je razdeljevala svoje iz-
spoznamo v njem vozilo za skrajšanje časa, — kakor je to na primer železnica in pravzaprav vsako drugo vozilo! — in da stremimo za tem, da postane avtomobil narodno, to se pravi najcenejše prometno sredstvo. Nujno je potrebno, da pojasnimo vsem, ki niso še prišli do tega spoznanja, da je avtomobil narodno prometno sredstvo bodočnosti, vozilo, s katerim se bo v bodočnosti vozil vsakdo, ako ne bo hotel izgubljati po nepotrebnem svojega dragega časa. In kdor tega ne verjame, povejte mu, prosim, da ima v Združenih državah že vsaka boljša delavska rodbina svoj avtomobil. Mi v Ju^oslaviii iib imamo še malo. m o r a m o pa uoati. da jih bo za nekaj let — ko se bodo cene ustalile — vsaj toliko, kolikor jih bomo rabili za redni promet v državi.
Razstava je bila dobro obiskana, tako da je	telje na prireditev, katera po svojem značaju lahko
izvršila svojo poučno in propagacijsko nalogo popol-	zanima gotovo tudi jugoslovanskega avtomobilista in
noma. — Posamezne ekspozicije (izložbe) ne bom prijatelja avtomobilizma, popisoval; naj zadostujeta moja kratka poročila in
danes objavljene slike iz razstave, da opozorim čita-	V Pragi, dne 20. avgusta 1921.
Kolesarska dirka Ljubljana—Ribnica.
Kolesarski »Podsavez« za Slovenijo je priredil v nedeljo dne 25. septembra Handicap-dirko na progi Ljubljana—Ribnica (45 km). Razen kolesarskega kluba »Ilirija«, kateri je prijavil 17 dirkačev, sta se udeležila tekme tudi kolesarski klub »Ježica« s 3 dirkači in novoustanovljeni kolesarski klub »Zvezda« iz Dobrunj z 8 dirkači. Startalo je skupaj 25 dirkačev.
Poznana letošnja prvaka Šolar in Umek od »Ilirije« sta dala vsem ostalim tekmovalcem od 4 do
8.	Kiirner Oskar 1 : 40 : 30, »Ilirija«.
9.	Zupan Ervin 1 : 41 : 21, »Ilirija«.
10.	Kobilca Pavel 1 : 46 : 09, »Ilirija«.
11.	Pečnik Gusto 1 : 38 : 07, »Ježica«.
12.	Goltes Ad. 1 : 38 : 39, »Ilirija«.
13.	Jerančič Lovro 1 : 48 : 49, »Zvezda«.
14.	Vinšek Alojz 1 : 50 : 40, »Zvezda«.
15.	Kramar Jakob 1 : 49 : 30, »Zvezda«.
16.	Vrbinc Janko 1 : 58 : 19, »Zvezda«.
17.	Židan Ivan 2 : 07 : 43, »Zvezda«.
18.	Kermavner Jern. 2 : 06 : 47, »Ježica«.
19.	Goltes st. 2 : 05 : 13, »Ilirija,
20.	Pertekelj Blaž 2 : 04 : 18, »Ilirija«.
21.	Peršin Ivan, 2 : 05 ; 58, »Ilirija«.
Avtomobilna razstava v Pragi.
15 minut predujema, vsled česar sta se morala krepko boriti, ker dosegla sta jako lepe čase. Vsa tekma je bila izredno ostra, ker je vsak tekmovalec skušal izrabiti predujem ter doseči, če že ne mesto med prvimi tremi, pa vsaj zahtevani maksimalni čas. Pri tej dirki se je pojavila zopet nova moč, gosp. Ivan Kosmatin, ki bo lahko štel med najboljše dirkače »Podsaveza«. Rezultati so bili sledeči:
1.	Kosmatin Ivan 1 : 26 : 10'6, »Ilirija«.
2.	Umek Ivan 1 : 24 : 20, »Ilirija«.
3.	Snoj Anton 1 : 33 : 49, »Ježica«.
4.	Jerman Ivan 1 : 34 : 20, »Ilirija«.
5.	Skubic Pavel 1 : 34 : 24, »Ilirija«.
6.	Šolar Josip 1 : 26 : 25, »Ilirija«.
7.	Meze Vilko 1 : 33 : 25’4, »Ilirija«.
Vsi dirkači so došli v maksimalnem času, ki je bil določen za prvo skupino z 1 uro 50 min., za drugo skupino z 2 urama in za skupino novincev z 2 : 10.
Kake 3 km pred ciljem je Šolar padel, vsled česar je izgubil zvezo s svojimi konkurenti, sicer bi bila borba za prvo mesto še bolj ostra. Izmed 25 dirkačev je prišlo v maksimalnem času na cilj 21, štirje so imeli med vožnjo defekte, tako da niso mogli pravočasno dospeti. Uspeh je bil torej izredno povoljen, ker se je ves čas vozilo v ostrem tempu, kljub hribovitemu terenu.
Dirko je uredil in vodil predsednik »Ilirije« g. Gorjanc, starterja sta bila g. Ogrin in Sirnik, časo-merca na cilju gg. Pakiž in Šimenc. Dirka se je izvršila brez vsake nezgode.
Na cilju v Ribnici se je zbralo mnogo občinstva, ki je jako pazljivo zasledovalo potek tekme. Da je tekma tako sijajno uspela, gre vsa pohvala g. Francetu Križmanu, predsedniku bivšega »Kluba ribniških kolesarjev«, ki je odboru Podsaveza v vsakem oziru pomagal pri tej prireditvi.
Po obedu »Pri Cenetu« je predsednik »Ilirije« nazdravil starim ribniškim kolesarjem izrazujoč nado, da bo zopet vzbujeni klub v kratkem začel intenzivno delovati.
Popoldne se je priredil tek na približno 5 km, do Nemške vasi in nazaj. Prvi je bil Kirner Oskar v 17 : 1, drugi Černe Slavko 17 : 58, tretji Goltcs Adolf 19 : 55, četrti Golte.s Lado v 20 : 24.
Kljub naporni tekmi so se vsi kolesarji do zadnjega vrnili na kolesih nazaj v Ljubljano.
Zvezdna dirka na Celje 28. avgusta: Prvi član kluba „Ježica11 na cilju.
Zvezdna dirka
v Ljubljano.
Povodom Ljubljanskega velesejma so priredili kolesarski klubi Celje, Šoštanj, Novo mesto in Ježica dne 8. septembra zvezdno dirko v Ljubljano. Ker nismo prejeli prej vseh podatkov, priobčujemo rezultate šele danes:
Celjanov se je prijavilo 8 ter so vsi prišli na cilj; proga 74 km.
1.	Hvala L 2 : 32 : 0.
2.	Rauch Maks 2 : 37 : 30.
3.	Železnik Ivan 2 : 41 : 10.
4.	Reš Albin 2 : 49 : 10.
5.	Bohm L 2 : 49 : 11.
6.	Kranjc J. 2 : 57 : 30.
7.	Kovačevič Rud. 3 : 03 : 0.
Jako pohvalni uspehi za naporno progo.
Ježica, proga Ježica—Dob—Ljubljana; 25 km; prijavljenih 11 dirkačev.
1.	Dobnikar Franc 48 min.
2.	Jeromen Ivan 48 : 1.
3.	Snoj Tone 49 : 30.
4.	Ramovš Ivan 49 : 31.
5.	Prošek Mirko 49 : 52.
6.	Flerjan Lud. 49 : 52.
7.	Pečnik Lojze 53 : 30.
8.	Dobnikar Ivan 53 : 30'4.
9.	Pečnik Gusto 53 : 31.
10.	Jeromen Tone 53 : 3L4.
Mladi kolesarski klub »Ježica« kaže velik napredek, razpolaga že danes z lepim številom dobro treniranih dirkačev, ki bodo v najkrajšem času zmožni resno nastopati tudi pri večjih tekmah.
Novo mesto, 70 km; prijavljenih 7 dirkačev.
1.	Krajec Franc 3:0: 34.
2.	Knafeljc Izidor 3 : 08 : 20.
3.	Tvrdy Egidij 3 : 37 : 15.
4.	Vovk Josip 3 : 47 : 12.
Ostali so imeli defekte , so pa vendar vsi dospeli na cilj.
Tudi Novomeščani kažejo lep napredek.
Šoštanjčani so v lepem številu pripeljali kot izletniki pod vodstvom predsednika g. Destovnika.
Po obedu so vsi došli kolesarji posetili Ljubljanski velesejm ter so proti večeru zopet na kolesih odšli na svoje domove.
Cilj pri km 1 na Dunajski cesti in pa pri km 3 na Dolenjski cesti je oskrbel kolesarski klub »Ilirija«.
©
Borba za prvenstvo Slovenije v nogometu.
Ilirija—Atlctiksportklub, Celje — dodatna igra 2 X 15 min. k prvenstveni tekmi — 1 : 1 (1 : 0),
Kakor znano, se je vršila 17. julija v Celju odločilna tekma za prvenstvo v Ljubljanskem nogometnem podsavezu (med ljubljansko »Ilirijo« in celjskimi Atletiki). Rezultat tekme je bil 4 : 4, torej neodločen. Po pravilniku bi bil moral takrat sodnik podaljšati igro za 2 X 15 minut, kar se pa ni zgodilo. Neglede na to pogreško je določil podsavez na dan 15. avgusta novo tekmo v Ljubljani v polnem igralnem času 2 X 45 minut. Atletiksportklub je vložil proti tej odločitvi priziv na Jugosl. nogom, savez v Zagrebu ter k tekmi v protislovju s pravilnikom sploh ni nastopil. Savez je prizivu Atl.SK. ugodil in določil, da se mora odigrati na celjskem prostoru dodatek 2 X15 minut.
Zgodilo se je na ta način, da je prvenstvo za sezono 1920/1921 še vedno neodločeno in nedoigrano, medtem ko so se že začele prvenstvene tekme za sezono 1921/1922.
Igra je bila naravno zelo ostra in hitra, ker sla obe strani stremili za tem, da tekmo odločita, četudi traja boj le 30 minut. Premoč je bila sicer na strani »Ilirije«, toda Atletiki so se z vso lastno jim žila-vostjo upirali nekoliko indisponirani napadalni vrsti »Ilirije« in neredko ogrožali tudi Pelanov gol. Prvi gol je zadala v 8. minuti »Ilirija« (Seger), polčas 1 : 0. Takoj v 1. minuti drugega polčasa se je posrečilo Atletikom izravnava. Nadaljnje minute niso prinesle novih uspehov nobeni strani. — V moštvu »Ilirije« so bili res dobri edino halfi, obramba je igrala povoljno, for-ward je bil negotov in premalo energičen, Pelan v golu ni imel mnogo opraviti, edinega gola, ki ga je dobil v mrežo, pa je na vsak način sokriv. V Atletik-SK. je bil najboljši zopet znani Diirschmied.
Kot sodnik je vodil igro vsled odsotnosti g. kap. Šuputa g. Vodišek.
Po dodatni igri je rezultat prvenstvene tekme Ilirija—Atletiksportklub 5:5. Za tak slučaj določa pravilnik prvenstvenih tekem, da se mora tekom meseca dni vršiti ponovna tekma v polnem igralnem času 2 X 45 min. Podsavez je določil to tekmo na nedeljo 2. oktobra na prostor »Ilirije« v Ljubljani. Pričakovati se more s sigurnostjo, da pade v tej tekmi odločitev in da se obenem zaključi prvenstvena sezona 1920 1921.
(3)
Sportno-telovadni dan v Prvačini.
Dne 28. avgusta t. 1. je priredila Goriška slovenska omladina pod gornjim naslovom v Prvačini pri Gorici lepo uspel športni miting. Po tržaški »Edinosti« prinašamo o prireditvi kratko poročilo.
Plavanje.
Ob 11, uri je pričela plavalna tekma v Vipavi. Kljub temu, da je bila voda mrzla, so se tekme udeležili skoraj vsi priglašenci.
Pri plavanju na 100 m (prosti stil) je preplaval prvi Komjanc Lojze (G. S. O.) v 1 : 42; II. Domicelj Vigor (S. Rojan) v 1 : 45-8; III. Čargo Bogumil (G. S.
O.) v 1 : 55-2.
Pri plavanju 50 m na hrbtu so dosegli cilj: L Grmek Boris (S. Vrdela) v 53'2 sek.; II. Brešan Franc (S. Podgora) 56‘2 sek.; III. Klanjšček Rudolf (G. S. O.) 60 sek.
Lahka atletika.
Ob 12. uri se je vršila pešhojana 5 km. Udeležencev je bilo 13. Start: Volčja draga, — cilj: Prvačina. Prvi je došel na cilj Dobnik Hinko (Balkan, I rst) v 25 min.; II. Koren Josip (Balkan, Trst) 25 : 13; III. Milič Dragotin (Balkan, Trst) 26 : 20. Tekma je bila živahna.
T e k n a 200 m se je vršil ob 13. uri na cesti pred prvaško postajo. Udeležencev je bilo 34. Prvi je došel Valtrič Stanko (G. S. O.), 24-8 sek.; II. Starc Avgust (S. Štanjel), 25‘8 sek.; III. Turk Anton (Balkan, Trst), 26-8 sek.
Pri skoku v višino brez zaleta je dosegel L mesto Valtrič Hinko (G. S. O), skočil L40 m;
II.	Legiša Avgust (S. Prosek) L35 m; III. Dolenc Alojz (S. Prosek); Vrša Ivan (S. Prosek); Čargo Bogumil (G. S. O.), vsi L30 m.
Pri skoku v višino z zaletom je dosegel L mesto Cej Roman (G. S. O.) L75 m; II. Vadnal Ljudevit (S. Vrdela) L60 m; III. Štucin Peter (S. Cerkno) L55 m.
Pri skoku v daljino brez zaleta je dosegel I. mesto Vadnal Ljudevit (S. Vrdela) 2-90 m; H. Valtrič Hinko (G. S. O.) 2-82 m; III. Dolenc Alojz (S. Prosek) 2-81 m.
Pri skoku v daljino z zaletom ie dosegel I. mesto Fon Danilo (G. S. O.) 5'20 m; II. Valtrič Hinko (G. S. O.) 4-95 m; III. Vadnal Ljudevit (S. Vrdela) 4’92 m.
Pri skoku ob palici je dosegel L mesto Mikolič Ivan (S. Vrdela) 2'95 m; II. Čargo Bogumd (G. S. O.) 2‘85 m; III. Fon Danilo 2-70 m.
Kolesarske tekme.
Veliko zanimanje med občinstvom je vladalo za kolesarske dirke. K tem dirkam so se priglasili naši najboljši dirkači. Vršile so se v dveh oddelkih.
J u n i o r j e v je bilo 44. Prevozili so 33 km s sledečim uspehom: Prvi je dospel na cilj burno pozdravljen Gorkič Emil (kol, dr. Vrtojba) v 51 min.; II. Furlan Friderik (kol. dr. Vrtojba) v 52‘4 min.; III. Hrovatin Franc (Ozeljan) v 53'8 min.; vsi drugi so dosegli cilj v maksimalnem času.
Še bolj zanimiva je bila dirka seniorjev. 16 dirkačev je prevozilo pot 85 km. Prvi je dosegel cilj burno pozdravljen Hvala Gorazd (Balkan, Trsi) v 2 : 42; II. Širok Franc (Solkan), 2 : 42-4; II. Srebrnič Alojz (Solkan), 2 : 51.
Prvenstvene tekme v Ljubljani 25. t. m.
Svoboda, Ljubljana — Jadran 5 : 1. Svoboda je spočetka lepo napadala. V moštvu sta bila nekaj časa zelo dobra centerhalf Pečnik in centerforward Kerne. Jadran je trenutno izven forme, izgubil je mnogo svoje agilnosti,
start na žogo in točno oddajanje. Razen tega ni v moštvu potrebne discipline (Kristan!). Tudi Svoboda ni posebno disciplinirana. — Drugorazredni klubi pogosto tožijo, da njihove tekme niso obiskane in da zanje ni zanimanja. Nedeljska igra med Svobodo in Jadranom je stala vsled nediscipliniranosti obeh moštev tako nizko, da je navzočo publiko naravnost odbijala. Če hočejo mlajši klubi vzbuditi za svoje prireditve zanimanje in simpatije v občinstvu, se morajo potruditi vsaj za brezhibno športno obnašanje in nastopanje na igrišču. To je najmanj, kar zahteva športna publika od športnega kluba. — V drugem halftimu je igra izgubila vsako lice. Sodnik je izključil vsaki strani po enega igralca, eden iz Jadrana je igrišče zapustil samovoljno. — Sodil je g. Mlinar.
Ljubljanski akademski S. K — Svoboda, Moste 5 : 5. Tekma se je vršila po igri Svoboda—Jadran, Bila je prav zanimiva, obe strani sta igrali v svežem hitrem tempu in z velikoi požrtvovalnostjo. Od prve tekme se je naravnost prijetno razlikovala. LASK je bil tehnično boljše moštvo. Bil je ves čas nekoliko v premoči, a je imel v golu popolnoma nezmožno rezervo, ki je zakrivila vseh 5 golov. — Sodil je g. Hus.
Svoboda, Moste, rez. — Svoboda, Ljubljana, rez, 1 : 0,
Prvenstvene tekme 18. t. m.: (V prejšnji številki »Sporta« pomotoma izostalo.) Celje—Svoboda, Celje 3 : 0, Korotan —Ptuj 3:1, LASK—Jadran 3:1.
Tekme v Mariboru.
7. in 8. septembra je gostoval v Mariboru graški Ama-teursportklub. Prvi dan je potdlegel Rapidu 3:4 (3:1), drugi dan pa je porazil našega prvaka
S.	S. K. Maribor z deloma osveženim moštvom 5 : 1 (4 : 0).
18. t. m. se je pričela prvenstvena sezona 1921/1922.
Žreb je odločil najvažnejšo tekmo Maribor — Rapid takoj na prvo nedeljo'. Važnosti tekme sta se v polni meri zavedala oba tekmeca. Maribor je po precej lahkomišljenih postavah v poslednjih prijateljskih tekmah postavil zopet staro preizkušeno moštvo v sestavi Glazer — Skrabar, Pevalec — Šafran, Stauber, Marussig — Lenassi, Skalak, Vauda, Vogrinec, Vračko. Lenassi, bivši Primorec, in Marussig, bivši Spartanec iz Ljubljane, sta MariboroVo moštvo znatno okrepila. Tudi Rapid je postavil svojo najboljšo enajsterico, ki je šla v boj z Rapidu lastno bojevitostjo in navdušenjem, ki ga dala opasnega tudi tehnično močnejšim nasprotnikom. — Naravno je vladalo med občinstvom za tekmo izredno zanimanje.
Prvi polčas je končal po napeti, otvorjeni igri, v kateri je imel Maribor rahlo premoč, neodločno 2 : 2. Tik pred odmorom je moral sodnik izključiti Rapidu znanega nediscipliniranega igralca Ferka. Kljub temu, da je igral Rapid odslej le z 10 igralci, je potisnil Maribor v obrambo in napel vse sile, da bi dosegel zmagovit izid. Šele po daljšem presledku si je Maribor iznova opomogel. Napadalna vrsta je iznova napadla, dosegla tretjič vodstvo in kmalu nato še 4. gol. S tem je bila tekma odločena. Rapid je podvzel še nekaj napadov, nato pa so se pojavili pri njem znaki utrujenosti; na prostoru je zagospodaril Maribor in dosegel malo pred koncem še 5. gol. Končni rezultat 5 : 3, koti 4:2. — Igro je vodil stvarno in res prvorazredno ljubljanski sodnik g. Vodišek.
V predigri je zmagala rezerva Maribora nad rezervo Rapida 3:1. Sodnik pri tej igri g. Kossi je bil jakoi slab.
25. t. m., druga nedelja nove prvenstvene sezone, je prinesla nepričakovane rezultate in slabo igro vodilnih klubov Maribora in Rapida. Maribor je igral s Korotanom le neodločno 1:1 (0:0); izravnavo mu je pri-
nesla šele malo pred koncem enajstmetrovka. — Rapid je proti pričakovanju podlegel Mariborskim Atletikom 3:6. — Prvo tekmo je vodil g. Osebig, drugo g. kap. Šu-put. Rezerva Rapida je igrala proti rezervi MAK 5 : 2, rezerva Maribora proti Svobodi 4:2.	R. Š.
* * *
Tekme v Celju 25. t, m. Poleg dodatka prvenstveni tekmi Ilirija : Atletik S. K. dvakrat po 15 minut, o katerem poročamo na drugem mestu, se je vršila preteklo nedeljo prijateljska tekma med rezervo Atletiksportkluba in Svobodo z rezultatom 3:1 za Atletike.
Hrvatski nogomet. Prvenstvene tekme 25. t. m.: Gra-djanski-Slaven 14 : 0; za Slavena, prvaka drugega razreda v sezoni 1920/1921, prvi nastop v I. razredu. — Ilirija — Croatia 2:0, Zagreb — Penkala 3:2, Makabi — Slavlja 2:0, Atena — Unitas 4:0, Rapid — Croatia, Podsused 1 : 1, Tipografia — Poštarji 8 : 1.
Češki nogomet. Tekme 25. t. m: Sparta — Rudolfs-htigel, Dunaj 4:0, Teplitzer F. K. — Slavia 4:1, Deut-scher F. C. — Viktorija Ž. 3:2, Slavia — Kolin 3:0, Union Ž. — Bubeneč 4:1, Pardubice — Hagibor 5 : 2.
Dunaj 25. t, m. Prvenstvene tekme pretekle nedelje so prinesle vseskozi nepričakovane rezultate, vsi favorizirani klubi so izgubili proti manjvrednim protivnikom: Vienna — Amateure 1 : 0, Wacker — Hakoah 2:1, Sim-mering — Sportklub 3:1, WAF — Floridsdorf 3:2, Her-tha — Admira 3:2, Slovan — Germania 2:1.
Praga 24. septembra: Rudolfshiigel—Vršovice 1 : 1.
Praga 25. septembra: Vršovice - Meteor, Vinohr. 1 : 1, Slavoj Ž.—Čechie, Karlin 5 : 3.
Mednarodni miting SK. Slavia v Pragi 25, t. m.
Mitinga se je udeležil med internacionalno konkurenco tudi Haškov atlet Matž. Dosegel je prvo mesto v teku na 200 m in 100 yardov. Rezultati mitinga so sledeči:
Krogla juniorji: Nimrichter (Slavia) 11T9 m.
Hoja 1500 m: Hofmann (Slavia) 7 : 15-8.
Skok v daljavo: 1. Jandera (Slavia) 6-49 m, 2. Sachert (Berlin) 6-40 m, Thumm (Berlin) 6-38.
200 m zapreke jun.: Hubalek (Holice) 30-2.
110 m zapreke: 1. Norling (Švedska) 18-2, 2. Tuma (Sparta).
1000 m jun. : 1. Bauše (Slavia) 2 : 47, 2. Steinitz (Dunaj) 2 : 48-6.
Krogla: 1. Ivo (Slavia) 12-39, 2. Dušan (Slavia) 12-18.
800 m: 1. Weinberger (Dunaj) 2 :01-6, 2. Obfoldcr (Dunaj).	:f.
100 m jun,: 1. Kocourek (Krak Hradec) 11-6,
3000 m: 1. Pacak (Slavia) 9 : 33-1, 2. Vaclavik (Holice).
Kopje: 1. Tfeslik (Č. Brod) 47-13, 2. Ivo (Slavia) 45-42.
200 m:	1. Matz (Zagreb) 23-2, 2. Zirpel (Berlin),
3. Thumm (Berlin). Čas je z ozirom na ostre ovinke dober.
Hoja 5000 m: 1. Plichta (Slavia) 23 : 33-2. Češki rekord.
Skok v višino: 1. Bulin (Slavia) in Pechmiiller (Dunaj) 180-80 cm,
Skok ob palici: 1. Ivo (Slavia) 3-57 m, 2. Schuldt (Berlin) 3-36.
3	X 1000 m: 1. Sparta 8 : 20-6, 2. Dunaj 8 ; 24-5, 3. Slavia.
4	X 100 m: 1. Berlin 45-6, 2. Slavia 46-6.
Troboj: (50 m, krogla, skok v daljavo) 1. Ivo (Slavia) 2383 točk, 2. Jandera (Slavia) 2316, 3. Tininim (Berlin) 2315.
100 yardov: 1. Matz (Zagreb) 10-4, 2. Seuftleben (Berlin).
200 m dame; 1. Mejzlikova (Smichov) 29-9, 2. Bier-bauer (Dunaj),
Lahkoatletski miting v Beogradu. V Beogradu se jo vršil 25. septembra lahkoatletski miting, na katerem so se dosegli sledeči rezultati: Tek na 100 m: 1. J. Buljik (Zagreb) 1T5 sek.; 2. Sreta Popovič (B. S. K.); 3. Jovanovič.
—	200 m: 1. Buljik 25 sek. — 400 m: 1. Miškovič 56-8 sek.; 2. Miloš Vasič (Jugoslavija). — 800 m: 1. Miškovič 2 min. 19-5 sek.; 2. Kovač. — 1600 m: 1. Miškovič 4 min. 56 sek.
—	Skofkzmesta: 1. Boža Markovič 3T3 m; 2. Ambroži 2-99 m; 3. Petrovič 2-84 m. — Skok z zaletom:
1.	Buljik 6-46 m; 2. Tenesco 6-20 m; 3. Jov. Ružič 6T0 m. Skokvvišinozmesta: 1. Ambroži T34 m; 2. Kosta Jovanovič (Hašk) 1-29 m; 3. Tenesco 1T5 m, — Skok v višino z zaletom: 1. Tenesco T60 m; 2. Jovanovič T58 m; 3. Mojič 1-58 m. — Troskok: 1. Ružič 12-71;
2.	Simič 11-90; 3. Čolakovič 11-80. - Metanje krogle: 1. Ambroži 13-56 m; Jovanovič 12-50 m; 3. Stojanovič 11-21 m. — Metanje diska: 1. Ambroži 43-10; 2. Kosta Jovanovič 34-60; 3. Stojanovič 27-30. — V skoku z mesta in v triskoku se je dosegel jugoslovanski rekord. V metanju diska bi imeli s tem uspehom drugo svetovno mesto, in sicer neposredno za Ameriko, ki stoji na prvem mestu z metom 43-89.
Boks v Mariboru. Dne 8. t. m. se je vršil na športnem prostoru Maribora boksarski match med Vrbančičem (Graz) in mladim mariborskim atletom Štoka (S. K. Korotan). V Mariboru še popolnoma neznana športna panoga je privabila na prostor znatno število publike. Štoka je bil za rutiniranega Gradčana prešibek in je podlegel že v prvi rundi. Premaganega Štoko je nadomestil nato graški atlet Ross. Oba boksarja sta demonstrirala mariborski publiki v prijateljskem matchu na najugodnejši način to za nas novo panogo sporta.
Ljubljanski nogometni podsavez.
Jugoslovanski nogometni savez je ugodil prizivu Athletiksportkluba v Celju proti temu, da se je odločila ponovna prvenstvena tekma Ilirija—Atl.SK. na 15. avgusta v Ljubljano in določil, da se ima igrati le dodatek 2X15 min. na igrišču Atl.SK. v Celju. V 34. št. »Sporta« objavljeni izid prvenstva LNP. za 1920/1921 poslane s tem brezpredmeten.
J. N. S. je nadalje v isti zadevi razveljavil kazni proti Atl.SK., objavljene v 34. in 35. št. »Sporta«. Klubi L. N. P. se obveščajo, da so tekme z Atl.SK. od 22. septembra naprej zopet dopustne.
Dodatek 2 X 15 min. se je vršil v smislu odločitve J. N. S. 25. septembra ponovno z neodločenim rezultatom 1 : 1. V smislu § 17. pravilnika prvenstevnih tekem je odredil upravni odbor L. N. P. ponovno tekmo na dan 2. oktobra ob 16. uri na prostoru Ilirije v Ljubljani v polnem igralnem času 2 X 45 min. Za sodnika je naprosil J. N. S., v slučaju, da J. N. S. sodnika ne bi mogel dati na razpolago, se določa za to funkcijo g. kap. Šuput, ako pa bi bil zadržan tudi ta, g. Betetto.
Razveljavljenje kazni proti Atl.SK, je vzel upravni odbor L. N. P. na znanje s protestom. Upravni odbor L. N. P. konstatira, da se je postavil J. N. S. v tem slučaju v nasprotje s pravilniki, proti uzuelnemu notranjemu poslovanju in v škodo avtoritete L. N. P. na stran kluba, ki ni bil kaznovan samo radi tega, ker ni priznal odločitve L, N. P. glede ponovne prvenstvene tekme, temveč istočasno tudi vsled neprestane upornosti, omalovaževanja L. N. P. in ker se v zadevi omenjene prvenstvene tekme ni ravnal po § 19. pravilnika prvenstvenih tekem.
Prijavo S. K. Ilirija, Ljubljana, o izključitvi igralcev Pretnar Kazimir, Bregar Franc, Vrančič Stanko je vzel upravni odbor L. N. P. na znanje kot upravičeno. V smislu § 11. občega pravilnika imenovani igralci leto dni računši od 1. septembra 1921 ne morejo biti prijavljeni za noben klub. Ista prepoved velja za igr. Otona Omana, katerega izstop iz S. K. Ilirija se smatra za posledico izključitve omenjenih treh igralcev.
Odstop članov upravnega odbora L. N. P. gg. Slamič a, Kralja in Bašina se je vzel na znanje. Izpraznjena mesta se bodo izpolnila po statutih L. N. S. na prihodnji seji upravnega odbora.
Tajnik.
SPORT izhaja vsak petek.	Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K.
Inserati po tarifu. EDEU Uredništvo in upravništvo: Ljubljana. Narodni dom. ESEJ Izdaja Športna zveza Ljubljana. ESED Urejuje Stanko Virant. ESElJiaj Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. ES