217ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127) PROBLEMI IN DISKUSIJA Drugi izdaji Grdinovih Ipavcev na rob Nekoliko sem bil za~uden, ko se mi je dr. Igor Grdina v predgovoru svoje knjige Ipavci zahvalil za pomo~ pri nastajanju dela. Me pa zato ni prav ni~ presenetilo, da je drugo »pregledano« izdajo svoje knjige izkoristil za pritlehen obra~un z mano. [e manj presene~en pa sem bil, da je svoj napad name oprl – kot ‘e tolikokrat doslej – na popolno izmi{ljotino. Izmed {tirih ~lanov komisije za obrambo doktorske disertacije naj bi bil z njegovim delom namre~ »sila nezadovoljen« le jaz, ubogi »izredni profesor«, ki sem si drznil delu in avtorju »prav bridko« o~itati »frapantno neupo{tevanje novej{e znan- stvene literature«. Kot edini primer omenjenega neupo{tevanja novej{e literature naj bi navedel »igno- riranje razprave doc. dr. Staneta Grande o listu Cillier Zeitung«, vendar »kakega takega teksta ne pozna niti njegov domnevni avtor, kaj {ele kdo drugi.« S tem naj bi – seveda za razliko od vrste eminentnih zgodovinarjev, pesnikov, glasbenikov in celo slikarjev, ki so njegovo knjigo unisono pohvalili, in jih Grdina v dokaz svoje veli~ine v drugi izdaji tudi poimensko navaja – pokazal, da prisegam na »cini~no distanco do stvarnosti«, za katero Grdina upa, da je zgolj izraz »pristne kolegialnosti« (in »prisr~nega sovra{tva«), ne pa »tudi skrajno arogantnega strokovnega nihilizma«. Toda zadeva je seveda popolnoma druga~na. Ne, nikoli nisem trdil, da je razpravo o listu Cillier Zeitung napisal kolega dr. Stane Granda. Le zakaj bi za bo‘jo voljo trdil kaj takega? Res pa je, da sem doktoranda na zagovoru vpra{al, zakaj se je pri opisovanju razmer v revolucionarnem letu 1848 v Celju in na [tajerskem raje oprl na (napa~ne) podatke iz Celske kronike Ignaca Oro‘na iz leta 1854, kot pa da bi se malce potrudil in v roke vzel list Cillier Zeitung, ki je dolgo ~asa veljal za izgubljenega in ga je pred leti kolega dr. Stane Granda nenadejano odkril v [tajerskem de‘elnem arhivu v Gradcu. ^e bi si vzel le toliko ~asa, kot ga je potrebno, da se v mehko skuha jajce, bi seveda z lahkoto ugotovil, da omenjeni list (v letu 1848 edini nem{ko pisani ~asnik na Spodnjem [tajerskem) ni izhajal le do septem- bra 1848 (kot v prvi izdaji napa~no navaja avtor), ampak do 22. decembra 1848, ko je iz{la zadnja {tevilka. In ~e bi se v ~italnici Osrednje knji‘nice v Celju, kjer je list ‘e nekaj ~asa javno dostopen, pomudil {e nekoliko dlje, bi seveda v omenjenem ~asniku na{el kopico drugih zanimivih podatkov, s pomo~jo katerih bi zagotovo lahko popolneje osvetlil dogajanje na Celjskem v revolucionarnem letu 1848. Lahko pa bi naredil tudi druga~e. ^e mu ‘e ne di{i delo na primarnih virih, kar je za zgodovinarja milo re~eno nenavadno, bi se lahko o stanju stvari prepri~al iz literature, na katero tako rad prisega. Toda tudi v tem primeru bi se moral zadeve lotiti druga~e, kot se jo je. Najbolj enostavno bi bilo, ~e bi recimo natan~no (in ne zgolj »diagonalno«) prebral dela, ki jih v knjigi sicer navaja. O obstoju lista, njegovem politi~nem profilu in ~asu izhajanja bi se npr. lahko prepri~al ‘e iz uvodnega poglavja moje knjige Trdnjavski trikotnik, ki jo na ve~ mestih citira! Seveda pa bi lahko zadevne podatke na{el vsaj {e v dveh drugih delih (iz zadnjih let), ki pa si jih naj poi{~e sam. Dr. Igor Grdina, ki se sicer silno rad naslaja nad drobnimi napakami drugih, in si po potrebi – zgolj za to, da la‘je »obra~una« z avtorjem – v tekstu, ki ga je vzel pod drobnogled, kak{no napako tudi izmisli (kot v oceni knjige dr. Janka Pleterskega o Ivanu [uster{i~u, ko je z napako popravljal pravilno navedbo avtorja o izbruhu afere @lindra), o~itno ne prenese tudi najbolj dobrohotne kritike ali dvoma o svojem delu. Ko sam prav po kirur{ko mrcvari avtorje in tekste, gre seveda zgolj za znanstveni diskurz v korist zgodovinske znanosti, ko pa kdo zgolj podvomi o pravilnosti njegovih trditev, gre za »cini~no distanco do stvarnosti«, za »pristno kolegialnost« (in »prisr~no sovra{tvo«) ali za »skrajno arogantni strokovni nihilizem«. Res ~udna, rekel bi celo ~uda{ka logika! Logika, ki so jo na svoji ko‘i ‘e ob~utili mnogi slovenski raziskovalci pred mano, sam pa sem se z njo moral soo~iti na zagovoru Grdinove disertacije, ko me je samozavestni doktorand tako popljuval, da sem v {oku pozabil storiti tisto, kar bi 218 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127) moral: zapustiti prizori{~e in mu dati mo‘nost, da svoje doktorsko delo obrani pred drugo komisijo. Dr. Igor Grdina je pred leti v neki polemiki dr. Juriju Perov{ku svetoval, naj se ravna po verzih Otona @upan~i~a: »Brate moj, saj si {e mlad in vse se lahko {e popravi, filozofijo na klin, dreto in smolo v roke!« Jaz mu tak{nih in podobnih nasvetov ne mislim deliti. Ker se zavedam, da vsak, ki dela, dela tudi napake. In ker sem prepri~an, da mojih nasvetov tako in tako ne bi upo{teval. Ob iskrenemu pri- trjevanju njegovi sugestivni misli iz pripisa k drugi izdaji Ipavcev: »Dobre knjige se ustvarijo s ta- lentom, odli~ne pa s korekturami«, pa ga moram vseeno blagohotno opozoriti, da je v drugi izdaji odpravil »le nekaj napak« in da s »korekturami« o~itno {e ni pri{el povsem do konca. Naj mu za konec pri{epnem na uho, da se mu je tudi pri drugi »pregledani« izdaji – med drugim – spet zataknilo pri Cillier Zeitung. In je svojo napa~no trditev iz prve izdaje knjige »popravil« z novo napa~no trditvijo: po novem naj bi Cillier Zeitung izhajal do konca novembra 1848! Iskreno upam, da se bo v morebitni tretji izdaji knjige kon~no pribli‘al pravemu datumu. J a n e z C v i r n HISTORIA znanstvena zbirka oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani V zbirki HISTORIA, ki jo izdaja oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, so do sedaj iz{le monografije: Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi ~as : zbornik, Lipica, 29. maj – 1. junij 1996. – Ljubljana 1997. – 1.000 SIT Mojega ‘ivljenja pot : spomini dr. Vladimirja Ravniharja. – Ljubljana 1997. – 1.500 SIT Janez Per{i~, @idje in kreditno poslovanje v srednjeve{kem Piranu. – Ljubljana 1999. – 1.000 SIT Miku‘ev zbornik. – Ljubljana 1999. – 2.000 SIT Slovenci v Evropi. – Ljubljana 2002. – 1.500 SIT Dragan Mati}, Nemci v Ljubljani 1861–1918. – Ljubljana 2002. – 2300 SIT Navedene knjige lahko dobite na Filozofski fakulteti, v knji‘nici oddelka za zgodovino, Ljubljana, A{ker- ~eva 2 (tel. 01/241-1200).