oo L*S™I >■ XEBI. VESjTNIK je glasilo slovenskih protikomunističnih borcev. • Izdaja ga kcnzorc:j. • Predsednik Edi Škulj, upravnik Janez Kralj, urednik Pavle Rant, korektor in tehnični urednik Dušan Dimnik Ovitek opremil France Pernišek ml. j Uredništvo in uprava: Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina.* Naročnina: Južna Amerika 150— pesov odn. enakovrednost v dolarju, USA in Kamada — 2j50 dolarja letno, Anglija in Avstralija — 1 funt šterling, evropske države — 1.50 dolarja. Editor responsable: Eduardo Škulj, redactor Pablo Rant. • Im.prenta: Talleres Graficos Vilko S. R. L., Es ados Unidos 425, T. E. 33-7213, Bs, As., Argentini Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 700.070. ,.Vestnik" es el InformatIvo de los Excombatientes anticomunistas eslovenos „Ves'tnik“ is the voice of Slovenian anticomunist veterans. Vsebina: Domov na obisk: Da ali ne? — Grmade na Gorjancih (France Grum-Ivan Korošec) — Gradivo k Vetrinju: NO za Slovenijo in Vetrinjska tragedija (dr. Franc Bajlec, Argentina) — Gradivo k 27. marcu (Miloš Ačin.Kosta, Pavle Rant, Radivoj Rigler) — Borci pišejo (Radivoj Rigler, M. Radoš, Franjo Maršič, Rudolf Wagner) — Društvene nov ce — Invalidski fond — Urednikov bunker DOMOV NA OBISK; DA ALI NE? V julijski številki je v uvodniku zavzel načelno stališče protikomunističnih borcev o komunistični amnestiji soborec France Grum. Gornje zaglavje naj pomaga razjasniti pojme, utrditi dejstva in pokazati na vse možnosti, ki naj bi jih tkzv. „ipreokret“ v domovini nudil. — Op. urednika. ,,Tak<) imamo sedaj že celo kopico bivših protikomunističnih vročekrvnežev (dobro bi bilo, če bi Vestnik prinesel njihova imena), ki hodijo domov na obisk in s tem molče priznavajo in odobravajo sedanji režim, priznavajo ?m obenem tudi svojo „zmoto“. Pri tem seveda pozabljajo, da bi sedanji režim doma storil danes isto, kot je storil pred. 16. leti, čim bi uvidel, da je njegova oblast v nevarnosti.“ France Krištof, Vestnik 5/6, 1962 — str. 114. „Vsak, ki brez. potrebe domov hiti, mora prebroditi veliko mlako nedolžno prelite krvi! Dr. Filip Žakelj, Svobodna Slovenija 31. maja 1962. ,,Med raznimi skušnjavami in pastmi, ki nastajajo iz sedanjih nesrečnih razmer, je prišla letos vaba, ki naj po komunističnih namenih uniči politično emigracijo iz Jugoslavije, torej tudi našo slovensko. Politični emigranti smo svobodni ljudje. Vsak bo tudi na takozvano amnestijo odgovoril kot svoboden človek. Nihče nikogar ne zadržuje. Vsak pa ve, da mora ostati predvsem pošten in značajen človek. Kot član narodnega občestva, ki je dalo za ohranitev svoje svobode toliko krvavih žrtev, mora odločiti tako, da ne bo skruinil spomina na tiste, ki jih nobena človeška amnestija ne doseže, pa je z njimi bil enega duha in ene volje. Zvest ostati idealom in žrtvam, ki jih je borba zanje zahtevala, bodi vsakomur prva skrb- Šele potem, ko bo siguren, da hi narodni mučenik odobril njegovo odločitev, se bo vsak vprašal ali veruje garancijam komunistov, ki so s prevaro pobili toliko naših bratov in sester, komunistom, ki sami trdijo, da nimajo ne vere v Boga, zato ne morale, ampak zaničujejo oboje kot abotnosti. Ker morale nimajo, se ne čutijo vezanih na nikako dano besedo. Ali jim razumen človek more zaupati ? Politični emigranti ljubimo svojo domovino. V bolečinah prenašamo izgnanstvo in si želimo domov. Vendar za nas šele v globoko podrejeni vrsti pridejo v poštev vprašanja esebne ugodnosti in udobnosti; Ali bom v sedanjih razmerah v rojstni domovini res našel svoj dom, Svojo pravico in mogel živeti kot srečen svoboden človek ? Vsak odloča sam na lastno odgovornost, saj vsak nosi vse posledice. Dan narodnih žrtev pa nas spominja, da smo svobodni Slovenci preko vseh preizkušenj dolžni vztrajati kot zvesti borci za svobodo svojega naroda.“ Iz poslanice predsednika NO dr. Mihe Kreka za slovenski žalni dan 1962. Svobodni Slovenci v izseljenstvu se dobro zavedamo, da ne potrebujemo nobene amnestije; vemo pa, da jo potrebujejo tisti komunistični voditelji in njihovi pomočniki, ki so odgovorni za grozodejstva in umore med okupacijo in revolucijo ter za strahoten in sramoten pokolj desetih tisočev. Ob takem stanju ne moremo nobenemu demokratičnemu izseljencu priporočati, da se posluži te takozvane amnestije; ne moremo priporočati nikomur, da bi tako vsaj posredno priznal, da je kriv zločinov, katere nikdar storil ni. Pa tudi ni potrebno, da bi komu odsvetovali, da se posluži takozvane amnestije; dovolj je namreč jasno, da je ta le eno izmed propagandnih sredstev, s katerimi se hoče jugoslovanski komunizem v svetu prikazati drugačnega kot v resnici je. Zagotavljamo Vas pa, da bomo takoj brez oklevanja pozvali vse izseljence, da ..uredijo odnose do domovine", ko se bo v našo domovino vrnila svoboda, ki si jo tam želijo prav tako tisti, ki se je še spominjajo, kakor novi rod, ki jo samo sluti in je nad komunizmom razočaran. Iz odgovora Miloša Stareta, izdajatelja Svobodne Slovenije, tajništvu Izseljenske matice v Ljubljani (Svobodna Slovenija, 24. 5. 1962). „Drugo, kar drži: skupinskih obiskov v Slovenijo ne bomo pospeševali in podpirali, najmanj za nove politične begunce, če bi to delali, bi delali za tujski promet in za dolarje Titu. — Kaj pa tisti posamezniki, ki so bili doma nevidni, nepomembni, a so sedaj zrasli in se izšolali na raznih univerzah zunaj. Taki namreč, ki so ideološko trdno krščanski in politično demokratični pa obenem vsaj delno samostojno misleči in zgrajeni. Glede teh sem pa mnenja, da si skoro moramo želeti, da bi šli v Slovenijo čim-večkrat na obisk. Pravzaprav ne toliko na obisk kot na razgovore z raznimi ljudmi. Že dalj časa prihajam do takega zaključka. Narod živi doma, Če temu narodu ne bo pr nesla spremembe vojska od zunaj, potem bo razvoj v smer demokracije in krščanskega delovanja zelo dolg. Škof Rožman je v nekem govoru v Lemontu, teden dni po tistem, ko je v Fatimi prisostvoval Marijanskemu kongresu — bolje; dva ali tri dni, ker je priletel naravnost z letalom — skušal razložiti Marijino obljubo o spreobrnjenju Rusije na zelo zanimiv način (bolje bi se izrazil, če bi dejal: svojski način). Nakazal je glede vojske,, da bo najbrže Marija — pravzaprav Bog po njej — izbrala tisto pot, da se bosta velika sovražnika drug drugega bala zaradi razdiralne sile atomskega orožja in da bo mir takele vrste. Glede krščanstva pa je nakazal, da komunistični oblastniki ne bodo podelili svobode za krščansko delovanje s kakim posebnim odlokom, ampak da bodo bodoči rodovi krepko čutili, kako je komunizem v nasprotju z osnovnimi zahtevami človeške r.iarave in da bo v neki ali drugi oblijki komunizem moral tem zahtevam popustiti zaradi lastnega obstoja in koristi. Pri tem pa bo verjetno nastala možnost za tiho krščansko misijonsko delovanje in versko' obnovo. Dalje: K omenjenemu razvoju bodo predvsem pripomogli koroški, tržaški in goriški Slovenci, dalje solidnej-še slovenske organizacije po svetu,, kvalitetni kulturni proizvodi, moralna opora od zunaj, denarna vsekakor na zadnjem mestu. K temu razvoju pa vsekakor m.orejo pomagati posamezniki, ki gredo tja. Osebni stik, kot veste, je marsikdaj najbolj uspešno' sredstvo za posredovanje idej, zamisli, za stik z zunanjim svetom. — Tole je na kratko moje gledanje in stališče. Poudarjam glede zgrajenih, trdnih posameznikov, ki so samostojno misleči in ideološko izdelani — začudil pa sem, se pred dobrim tednom, da sem skoro enako stališče našel v amer. reviji ..Christian Century“, ki j0 izdajajo verni protestantje in ki jo zaradi višine navajajo tudi katoličani. V zadnji štev. je poročilo, da je švicarski pastor dr. 'Ritschl, sin znanega nemškega teologa prejšnjega stoletja, na lep način izrabil svioj’ obisk V Pragi, da je pridigal večstoglavi množici o krščanskem stališču do človekove osebnosti — kar posredno nakazuje pot v demokracijo." Partizanski zločin Tisti teden pred 17. majem je Branko Pogačnik, sin župana iz Dev. M. v Polju, po dogovoru pripeljal orožje v gnojničnem vozu (lajti) vsem tako, da Nemci za ito ne bedo vedeli, da nima nič proti temu, če se vsi poveljniki in oficirji z vsemi svojimi edinicami stavijo takoj ra razpolago NO. Rupnik je bil zelo nervozen in razdražen. Ne vem, ali je bil o tem, kar je govoril, tudi osebno prepričan, ali je pa pred nami ponavljal le to, kar je slišal od drugih, v vsakem oziru so bile njegove izjave zel > zmotne in v popolnem nasprotju z resničnim dejanskim stanjem. Govoril je tako, kakor da so domobranci neke vrste njegova osebna vojska, ki jo je on organ'ziral in oskrbel z vsem in da so mu pri tem pomagali samo Nemci in nihče drugi. Za borbo proti partizanom da je dobil pomoč od Nemcev in od nikoder drugod- Zato da on Nemcem nikoli ne bo obrnil hrbta in, da tudi domobrancev ne bo prepustil nikomur, ki bi jih bot-' kdaj uporabljati proti Nemcem. Kmalu je prišel v kabinet domobranec, ki je Rupniku po vojaško sporočal, da nemški vojaki zasedajo vladno palačo. Rupnik je kratko in rezko odgovoril „v redu“ in mu dal z roko zna menjet naj odide. Istočasno skoraj, je zvonil tudi telefon in po kratkem telefonskem razgovoru nam je Rupnik rekel, da mu je Rdsener sporočil, naj prideta on in dr. Zajec takoj k njemu, z nami pa da ne more nič več govoriti in nam nič več povedat', kakor to, kar nam je povedal. Pri Rupniku nismo opravili nič. Ne glede na to, da Rupnik z nami ni hotel več govoriti, morda zato ne, ker je bil sam, in se je čutil nekam negotovega, -smo tudi sami uvideli, da bi bilo vsako debatira-nj-e z njim popolnoma brezpredmetno in cd naše strani isamo izguba časa. Značilno se nam je zdelo vendar, da je Rupnik naznanitev o zasedanju vladnega poslopja Po nemških vojakih sprejel tako, kakor da mu je že znano-, da bodo nemški vojaki zasedli poslopje in tudi to, da je Rosener klical, da naj Rupnik in dr. Zajec prideta takoj k njemu. Rosener je rr.oral tedaj na nek način vedeti, da se z dr. Zajcem v tem času nahajamo pri Rupnku- Ko sva se z dr. Basajem vrnila in ostalim članom NO poročala o rezultatu razgovora z Rupnikom, smo se začeli takoj ra-zgovarjati še o Loeh-rovi ponudbi po poročilih, da ni mogoče najti ne radijske postaje, ne Novaka, rte Rankoviča, smo začeli dvomiti nad tem, da bi mogli dobiti od zapadno-z.avezniškcga vojaškega poveljstva kak odgovor na našo depešo v Loehrovi zadevi. Ko bi takrat razpolagali z vojsko, bi šli kljub vsemu k Loehru in bi skušali najti kakšno rešitev. A se situacija tudi še po tretjem maju ni spremenila prav nič.. Nismo vedeli tudi, kakšne vesti bo prinesel dr. Zajec,, ki se dolgo ni vrnil od Rosenerja, zato smo se domenili, da bo seja NO ob treh z dokaj obširnim dnevnim redom. Ko se je večina članov NO že razšla s tem, -da se popoldne ob treh vrnemo, je pa prišel dr. Zajec, ki je začel pripovedovati, kaj vse je bilo pri Rosenerju. Povedal je, da je Rosener nastopal nenavadno naduto in surovo. Takoj ob prihodu se je skoraj zagnal' v dr, Zajca in kričal, kaj vendar hoče ta slovenski narodni odbor, ki nikogar ne predstavlja, ki nima ne vojske, ne oficirjev in nobenih zvez z nikomer, najmanj pa z Angleži in Amerikanci. Da se revolucije, kakršno je uprizoril NO prejšnji večer in pisanja o tej revoluciji v „Slovencu“ prav nič ne boji. Da se niti on niti nemška vojska zaradi tega -ne bosta premaknila niti za en centimeter. Dr.. Zajec je rekel, da je bil Rosener- tokrat popolnoma drugačen, kakor ob ultimatu. Takrat se je razburil tako, da je bil ves iz isebe, kajti doživel je nekaj, česar ni pričakoval, da se je majhen slovenski narod uprl in po svojih zastopnikih pozval nemško okupacijsko oblast, naj takoj zapusti slovensko ozemlje. Posta! je pa kmalu kar majhen in pohleven, ker ni vedel z gotovostjo pri čem je in je mislil, da moramo vendar imeti neko dobro organizirano lastno vojsko, ko smo s toliko odločnostjo nastopili in rekli, da smo prevzeli rblast v Sloveniji mi, naša vojska pa bo skrbela za red in mir na našem i zemlju. Sedaj je pa nastopal tako, da se je videlo, da je bil informiran tako, da NO nikogar ne predstavlja, da ne razpolaga ne z vojsko, ne z oficirji in, da nima nobenih zvez z zapadni-mi zavezniki. -Sklepali smo, aa je o 'tem, da NO nikogar ne predstavlja, bil obveščen iz Rupnikovega kabineta, kjer se je že sestavljal nov narodni odbor, ali pa direktno od skupin ,.mlade in nove generacije", ki naj bi ta nevi odbor sestavljale. O tem, da so ise oficirji izjavljali za Rupnika in ne za NO, je bil prav gotovo obveščen iz Rupnikovega kabineta samega in gotovo v takem smislu, kakor da so se vsi oficirji izjavili za Rupnika in ne za NO Precej nam je pa dalo misliti 't|o, da je rekel, da nimamo nobenih zvez z nikomer, najmanj pa z Angleži in Amerikanci. Da se na majorja Ncvaka ne moremo zanesti, o tem, kakor sem že 0menil, smo bili že zdavnaj opozorjeni, Sedaj pa, zlasti ko so se vrnili ljudje, ki so poročali, da niti postaje, miti Novaka, niti Ran-koviča ne morejo najti nikjer, je pa bilo brez vsakega dvoma, da so od te postaje res šla poročila tudi k Rosenerju. Rosener je moral biti na nok način obveščen o vsebini depeše o Loehrovi zadevi, ali pa o tem, da ta depeša ni šla, ali pa da ne bo šla nikamor. Po teh prvih izbruhih napram dr. Zajcu se je Rosener vsedel in začel citati, deloma pa še diktirati sankcije proti „revolucionarnemu činu Slovenskega narodnega odbora". Te sankcije so bile: omejitev gibanja ci-ilnih oseb, ustavitev aprovizacije, ustavitev vseh časopisov in ukinitev vsega dela v tiskarnah, vojaška zasedba vseh tiskam, javnih poslopij in drugih objektov in cestnih križišč, poostreno obsedno stanje, policijska ura ob 19, preki sod ter izrecna zagrozitev, da bodo v primeru najmanjšega nasilnega poizkusa člani NO streljani kot talci. K0 je Rosener končal s počasnim čitanjerr. in diktiranjem sankcij, je dr. Zajec rekel, da v imenu slovenskega naroda slovesno protestira proti vsem tem sankcijam, ki so pravno neosnovane in krivične. Slovenski narodni odbor je v razmerah, ki so dobro znane tudi Rosenerju in ker Rosener ni sprejel utemeljenega ulti-matuma, ki mu ga je dal NO v slovesni in resni obliki, pri s"nočni seji Slovenskega narodnega predstavništva proglasil samo to, kar je bila volja in upravičena zahteva vsega slovenskega nareda. Rosener je postal na ta protest spet nekoliko mehkejši in v zelo mirnem tonu rekel, da je od NO m od njegovega vpliva na slovenski narod odvisno, vkoliko bodo te sankcije izvedene. V resnici so bile vse sankcije z vso riguroznostjo izvedene še isti dan, to je četrtega maja. Ko :sem tega dne, to je 4. maja, proti tretji uri popoldne šel preko Kongresnega trga k seji NO, kakor je bilo dogovorjeno, je prihitel za menoj prijatelj, ki mi je rekel, naj se takoj umaknem v stransko ulico in naj grem kar z njim, ker ne bo nobene seje. Povedal mi je, da je Rosener dal policiji nalog, naj takoj polovijo vse člane NO in jih izročijo njemu. Ljudje pri policiji, ki so bili na strani NO in so nas o vsem stalno obveščali, so o tem Rbsenerjevemu nalogu takoj obvestili NO in obenem naročili, naj se vsi člani NO takoj brezpogojno poskrijejo. Prijatelj mi je rekel, da jo oborožen in, da me v primerni razdalji spremlja še ena oseba, ki je tudi oborožena in da naj grem z njima v novo skrivališče, ki je že pripravljeno za mene. Ker sem že poznal razmere, sem ubogal in šel, a kljub temu, da sem spremljevalca dobro poznal, sem imel občutek, kakor da sta me dva aretirala in me nekam ženeta. K0 sem s spremljevalcema prišel v svoje novo skrivališče, je bilo tam že zbranih pet oseb in malo pozneje so prišli še trije, Začeli so mi takoj govoriti, da do te situacije, v kateri se nahajamo, prav gotovo ne bi prišlo, če bi NO upošteval predloge, ki jih je dobil, da bi odstranili nekaj tistih oseb, ki so onemogočile, da bi se SNV mogla pravočasno in dobro organizirati in, da bi NO v kritičnem momentu lahke razpolagal s to vojsko. Rekli so mi, da je vojna, vojna in da ni pravično, če smo proti enim, ki so nam nevarni, strogi in neizprosni, proti drugim pa, ki so nam prav tako ali še bolj nevarni in škodljivi, smo pa mehki in neodločni, izjavili so mi, da je skupina, ki si je stavila za nalogo da to izvede, pripravljena se sedaj, če ni že prepozno, izvesti svoj načrt, hoteli so samo, da bi se to izvršilo is pristankom ali z vednostjo NO. Govorili smo o tem obširno in odkrito. Povedal sem jim, da sta mi znana dva tozadevna predloga in da smo se posamezni člani NO o teh predlogih tudi razgovarjali, vendar da NO kot tak o teh predlogih dejansko nikoli ni razpravljal, zato mnenja NO o teh predlogih ne morem. dati. Povedal sem jim svoje osebno mnenje in razloge, ki bi jih iznesel morda tudi NO, če bi o tem razpravljal. Načelno stališče, učinek in posledice takšnih dejanj in smo bili kmalu vsi istih m sli. Omenjam to, ker mi je pozneje bilo še dvakrat povedano, da je ena največjih napak, ki jih je zagrešil NO ta, da NO ni znal niti sam. niti ni dovolil drugim, da bi pravočasno odstranili, ali likvidirali tistih nekaj ljudi, ki so se iz osebnih interesov vdinjali i kupatorju v škodo vsega naroda in \ pogubo domobrancev. Ta večer, 4. maja, sem poslušal po ljubljanskem radiju ob številnih koračnicah ponavljanje vesti, da je general Rupnik prevzel osebno vrhovno komando nad vsem domobranstvom, kar da je bilo tako pri moštvu, kakor pri oficirskem zboru sprejeto z največjim navdušenjem. O našem tretje-majskem aktu ni šla v svet po ljubljanskem radiju niti ena sama beseda. Pač pa je to, da je Rupnik edini in izključni poveljnik vsega domobranstva, ljubljanski radio še 4. maja zvečer v počasni in slovesni obliki ponavljal tako, da naj Angleži in Amerikanci dobro razumejo in si zapomnijo, da so domobranci še vedno pod Rupnikovim poveljstvom in da v tem pogledu ni prišlo do nobene spremembe. Naslednji dan, petega maja, okrog desete uie m.i je prinesel kurir pisTno, kjer mi dr. šmajd kratko poroča, da tako Rosener, kakor Rupnik kličeta, naj pride zastopstvo NO k enemu in drugemu. Omenja obenem, da je bila to jutro pri Rdsenerju dalj časa oseba, ki vzdržuje zvezo med Rosenerjem. in partizani. Pismo se je končalo s sledečimi besedami: Kaj? Odgovori takoj! Odgovore rabim najkasneje do 11. ure. Jaz sem odgovoril: Karkoli bo ponujal eden ali drugi, ne moremo sprejeti ničesar drugega kakor, da se oba brezpogojno umakneta in prepustita vse nam. Popoldne istega dne 5. maja je pa prišel k meni dr. šmajd isam. Povedal mi je, da so bili zastopniki NO pri Rosenerju in pri Rupniku, in da sta oba na zelo naiven način skušala potegniti NO v pravo nemško odvisnost Eden, kakor drugi sta ponujala NO neke vrste civilno upravo na ozemlju, kjer bi onadva obdržala vojaško oblast. Rosener nad nemškimi vojaškimi enotami Rupnik pa nad domobranci. Rosener je še isti dan dal Rupniku tudi nalog, da domobranci ne smejo zapustiti svojih položajev. Očividno je bilo, da je Rosener, ki :se je še isto jutro razgovarjal z zastop nikom partizanov, imel načrt speljati NO v formalno podrejenost in odvisnost od Nemcev, nato pa tako NO, kakor domobrance toliko' časa zadr- ževali, da bi bili od partizanov popolnoma obkoljeni in se ne b; mogli več rešiti. Rekel rra je nadalje, da je postala splošna situacija za nas zelo kritična. Po vojaškem poročilu je vsak umik proti Trstu postal nemogoč. General Damjanovič da je obvestil NO., da je z ozirom na nastali položaj dal nalog vsem vojaškim edinicam, ki so pod njegovo komando, da se naj začno takoj umikati v smeri proti Koroški, in da svetuje, naj tudi NO izda v istem smislu povelje SNV. Tudi general Krenner je obvestil NO, da je situacija postala kritična, da je umik proti Trstu postal nemogoč, in da se je treba pripraviti za takojšnji umik proti Koroški. Dr. šmaid trd jo povedal še, da so člani NO, ki so 0 tem že obveščeni, vsi soglasni v tem, da se z umikom začne takoj, p redno bi se Rosenerju in partizanom posrečilo, da bi nam v kakšni tajni skupni akciji preprečili še zadnjo možnost, da bi se SNV umaknila na Koroško. O msgr. škerbcu je rekel, da se še ni vrnil iz Zagreba, in da tam gotovo nič več na bo mogel opraviti, ker je že vse prepozno in se hrvaška vojska že na veliko umika skupno z Nemci v smeri proti Koroški. Najbolj žal nam je bilo, da z Loehrom nismo mogli ničesar narediti. Loehr, kot vojak, ki je prihajal s fronte, je drugače gleda; na situacijo kot Rosener in tisti naši ljudje, ki so v njegovi senci v vsem ugodju sedeli daleč v zaledju. Če bi bil; mi pripravljeni, bi Loehr gotovo znal prisiliti Rosen er ja h kapitulaciji, pa hi sc vsa naša vojska, kot zmagovalka nad Nemci in z obilnim nemškim orožjem lahko umaknila, aii razširila proti Gorici in Tnstu. Sedaj pa nismo imeli nobene izbire več kakor umik proti Koroški brez vsake trofeje nad okupatorjem. Ko sva se v vsem sporazumela, mi je dr. šmajd izročil mali pečat NO in mi povedal, da sem od NO naprošen, da grem takoj naprej na Koroško, in da sem pooblaščen, da v imenu NO polnoveljavno ukrenem in samo s svojim podpisom in pečatom NO odredim, karkoli bi v vojaškem ali uprav nem pogledu smatral za potrebno odrediti na peti proti Koroški ali na Koroškem. Dobil sem še seznam, oseb v Celovcu, na katere se naj obrnem da mi bodo tam na strani in me informirali o vsem. Dr. šmajd je nat0 potrt m ginjen nekam počasi govoril, da je ta svojevrstna seja NO, ki se je vršila tako, da člani sploh nismo bili zbrani na enem prostoru, ampak smo bili vsak v svojem skrivališču, s tem zaključena, da je to zadnja seja NO v domovini, in da odhajamo sedaj vsak po svoji poti, begunci med begunci v begunstvo. S tem sva se tudi midva poslovila v domovini. Od nobenega od ostalih članov NO se nisem mogel posloviti doma in z več ko eno tretjino takratnih članov se do sedaj tudi nisem več videl. Po tej ,;seji“ sem šel iz skrivališča spet k svoji družini. Bil sem z ženo in štirimi otroci od šestih in trinajstih let. Imeli smo s seboj (ivoje koles še iz Murske Sobote in nekaj madžarskega denarja, ki ga nismo mogli nikjer menjati. Kdor je morda mislil, da smo člani slovenskega na-lodnega odbora razpolagali z avtomobili, šoferji, tajniki in velikimi vsotami, je bil v ne mah zmoti. Omenjani to samo zaradi tega, ker so ljudjc iz skupin, ki jih tu večkrat omenjam, govorili, da bomo člani NO morali dati nekoč pošten račun o fondih, ki smo jih potrošili. (Bo še) GRADIVO K 27. MARCU Na seji konzorcija Vestnika 10. junija sem poročal o prejemu pisma, ki je spodaj ponatisnjeno. Prebral sem tudi moj odgovor in dopis g. Radivoja Riglerja. Konzorcij je bil mnenja, da bi se Ačin-Rostino mnenje objavilo. Končno je bilo sklenjeno, da se objavi vse tri dopise. — Op. urednika. Gospodine Urednice! Washington, 10, aprila 1962 Za ili protivu 27. marta ne može promeniti istorisku činjenicu da je to Srbinovo delo, sa kojim se onda složio zavidan broj slovenačke bruce. Akt rušenja pakta sa nacizmom je rezultat srpskog slobodarskog duha. Onog narodnog duha, Icoji je utkan u slobodarske tradicije srp-skog naroda. Koreni su mu stolečima stari i zovu se nemanjički. Posle Nemanjiča, sa njima i širenja Hristove nauke, nikle su gorostasne prane Lazara i Kosova, Karadjordja i Prvog ustanka, Miloša i Drugog v.stanka, Petra 1. i oslobodjenog Kosova. Tvrditi (..Vestnik", 1. 2. 1962, str. hU): „Napcrjen je bil 27. marec v prvi vrsti proti, svobodnemu mišljenju Srbov, Hrvatov in Slo-nencev “ — znači zatvoriti oči pred istinom. Istina je, da je 27. mart bio ,,naper j en v prvi vrsti proti" imperijalizmu Hitlerove Ne-mačke i Musolinijeve Italije. Srpska vojnička grupa, koja je uzela učešča u tom istoriskom danu, povukla se je sledečega dana na svoje aerodrome i u svoje kasarne. Tako je dokazala da nije ni „vojaška klika u Beopradu", niti neka „junta“. Na vlast su došle demokratske stranke, a narod ih je birao i odrzavao, ušle u vladu da bi potvrdile teško žali — slovenačkih liberala i socijalista. Nova vlada je imala akademika dr Slobodana Jovanoviča, naj-rečeg savremenog zastupnika srpske slobodarske misli. Šefovi glavnih hrvatskih i slovenačkih stranaka (HSS i SLSJ bili su potpretsednici u loj vladi. Teško je pomiriti sa logikom i stvarnošču tako jalovu tordnju g. R.' Wagnera da su srpske, hrvatske i slovenačke demokratske stranke, a. narod ih je birao i odrzavao, ušle u. vladu da bi potvrdile da je 27. mart. „v prvi vrsti“ bio „naperjen proti svobodnemu mišljenju Srbov, Hrvatov in Slovencev". A špekulacije da bi Hitler, zakleti neprijatelj svili Slovena, po-štfidio u celoj Evropi samo Jugoslavijii su toliko fantastične, da ne zaslužuju prostor u bilo kome ozbiljnom listu, lišenom kola borat e.r-skog bremena. Sr damo Vaš Miloš Ačin-Kosta Spoštovani gospod! Buenos Aires, 27. maja 1962 Prejel sem Vaše cenjeno pismo z dne 10. aprila in se Vam zanj najlepše zahvaljujem. Še posebej hvala za Vaš trud s prevodom iz angleščine na srbščino teksta, ki je bil objavljen v 3. številki na strani 62. Oprostili mi boste, ako Vašega dopisa ne bom objavil, to pa iz enostavnega razloga, ker sem med tem prejel tudi slovenski dopis, ki izpodbija isto trditev, kakor Vi, drugič pa zato, ker je Vestnik omejen na slovenski krog sotrudnikov. V kolikor so objavljen! dopisi v drugih jezikih, je to samo v primeru živih prič (n. pr. Dragiša Cvetkovič). Iz tega lahko sklepate, da bi Vestnik takoj objavil sleherno izjavo bivšega kralja Petra II. ali kogar koli, ki je bil v neposredni zvezi s 27 ■marcem. Moram Vam tudi povedati, da je debata o 27. marcu praktično zaključena, razen ako se ne bi pojavili novi pričevalci. Trenutno pa mi bo za merilo o tej stvari material, ki ga je dr. Drago Zalar objavil v svoji študiji o „Yugostav Communism". Naj Vam za konec povem, da sem Vaše pismo bral s silnim veseljem, ko sem videl, da tudi srbski bralci spremljajo pisanje Vestnika. Za ta občutek osebnega zadovoljstva Vam izrekam še posebej najlepšo hvalo. Prisrčno V7(/.s- pozdravlja Pavle Rant urednik V.e8tnilz'i Cenjeni g. Rant! Pišem Vam kot uredniku našega Vestnika in sicer v zvezi z dopisom, ki ste ga prejeli od Srba, g. Koste Acina iz USA. Sodim., da bi bil0 prav, da mu se dopis objavi. Že na seji sem na kratko povedal, kdo je ta oseba. Nisem se hotel spuščati v debato, ker bi to sejo zavleklio in ker končno ta zadeva .ne sodi v kompetenco Starešinstva DSPB, marveč Vestnikovega konzorcija. Kakor že rečeno, Kosta Adin je urednik ameriške znanstvene revije za kozmična raziskovanja. Že to dejstvo govori, da mora biti izredno sposoben človek, da se je kot nekdanji jugoslovanski aktivni oficir v tujem svetu, kamor je prispel brez ficka v žepu, tako dobro znašel in povzpel in to na danes najbolj aktualnem znanstvenem področju. Med srbsko emigracijo je znana osebnost po svojih spisih. Bral sem nekoliko njegovih stvari v Pismu Cofovega letnika (Klasno pismo 56 klase N SVA), po katerih sem ga spoznal in ga cenim. Pred nedavnim je izšlo njegovo večje delo v knjigi pod naslovom „Srbija gori“. Ni mi še prišla do rok, toda slišal sem zelo pohvalna mnenja o njej. Med vojno se je boril kot oficir Jugoslovanske vojske v domovini. En brat ali celo dva sta padla kot četnika. Oče mu je bil znani srbski junak z vojn 1912—1918. Ko je bil dr. Krek lansko leto tukaj, je v poročilu, ki smo ga poslušali na Ramon Falconu, omenil kot negativen pojav pri jugoslovanski emigraciji: da Srbi v USA in v Kanadi povečini nočejo nič več slišati o Jugoslaviji in govore le o Srbiji in srbstvu. Meni je bilo znano, da sc tudi med Srbi separatisti (Draškovičevci), zate me dr. Krekova izjava ni presenetila, vendar sem bil mnenja, da dr. Krek preveč črno gleda. Toda ko sem začel poizvedovati, sem ugotovil, da je poročilo glede Srbov popolnoma stvarno. Pri stikanju za vzroki tega pojava pa sem dognal to-le: Srbom .se neumno zdi, da bi vztrajali pri Jugoslaviji, ko jo nočejo ne Hrvati r.e Slovenci. Pri tem .ie poudarek na nas Slovencih, čuti se, da so zagrenjeni nad nami. Stražarji in razni drugi elementi so s svojim pisanjem in obnašanjem uspeli pri Srbih v zamejstvu napraviti vtis, da jih tudi Slovenci sovražimo in da nočemo več z njimi v skupnost. Kosta Ačin gotovo ne bo med tistimi, ki nočejo več slišati o nas, sicer nam ne bi pisal. Toda če mu odrečete gostoljubnost Vestnikovih strani, se prav lahko zgodi, da se tudi cn razočara nad nami in izgubili bomo prijatelja. Ko ste prejeli pismo od Dragiše Cvetkoviča, ste bili vidno zadovoljni in ponosni. Jaz tudi, čeprav se z njegovim gledanjem na 27- marec ne strinjam. Dragiša je osebnost preteklosti. Kar še lahko da od sebe, so najbrž še spomini. Za delo pri graditvi osvobojenja verjetno ne bo imel več moči. V Kosti Ačinu pa vidim človeka, izredno nadarjenega pa silno delavnega, ki bi utegnil v bodočnosti kaj pomeniti. Zakaj naj bi takega človeka, ki se nam je približal, odrinili od sebe?! Borba proti komunizmu vpije po združitvi, po enotni fronti. Najprej pa se morajo združiti t sti, ki so si najbližji. Ne morem sprejeti Vašega razloga, da je debata o 27- marcu v 'Vest-rikovi letošnji številki 5/6 zaključena, pri čemur se sklicujete na g. dr. Jelenca. To pravico ima samo urednik! Pričakujem, da boste na podlagi tega pisma spremenili svoje stališče glede dopisa Koste Ačina in ga objavili, tudi če bi imenovanemu že poslali negativen odgovor. V tem primeru bi seveda bilo potrebno z novim pismom stvar izgladiti. Lepo pozdravljam Don Torcuato, 5. junija 1962. Radivoj Rigler BORCI PISBJO Gospod urednik! V dopisu pod naslovom „Nekaj misli", ki ga Vam je poslal neki F. S. v/. Kanade in ste ga objavili v aprilski Vestnikov! številki, me je presenetila trditev, „da so partizani v prvem momentu res imeli narod za seboj in to iz čisto preprostega razloga, ker so dosledno pobijali vsako misel o kakršni koli Jugoslaviji" (podčrtanje piščevo). Čeprav za časa druge svetovne vojne nisem bil doma,, t. j. v Sloveniji, poznam našo zgodovino iz tistih časov, ker se zanjo zanimam. Citirana 'trditev me je presenetila, ker kaj takega ali podobnega do sedaj še nisem slišal ali bral. In tudi sedaj, ko sem na podlagi te trditve poizvedoval, nisem mogel nič pozitivnega ugotoviti. Nasprotne! Zavoljo tega si upam postaviti nasprotno trditev: da ni res, da bi kdajkoli imeli partizani slovenski narod za seboj zaradi tega, ker bi mu ugajalo partizansko protijugoslovansko stališče. Gre lahko samo za prostorno več ali manj omejen primer na področju, kjer biva slovenski narod. Pozivam pisca, da imenuje kraje, kjer se je to zgodilo. Pravtako želim, da pisec izjavi, ali ve za »sramotni dogodek iz pred-\ ojnega manevra" še iz kakega drugega vira razen partizanskega. Don Torcuato, 1. junija 1962. Radivoj Rigler Ker ista bila v Vestniku že dva dopisa, nanašajoč se na slovensko Pristavo v Clevelandu, naj bo še tretji. In ker je bil drugi članek brez podpisa, naj bo enako tudi tale. Nihče naj ne misli, da tele besede piše kak nasprotnik Pristave. Ne. Piše jih zagovornik te misli. Misel in ideja o poletnem letovišču za cleivellandske Slovence je stara že najmanj pet let. če sem prav poučen sta dramatsko društvo Lilija in Baragov dom že najmanj dve leti prej iskala prostor v ta namen, preden je sedanje vodstvo slovenske Pristave prišlo na to misel. Kot sem omenil, sta Lilija in Baragov dom iskala primeren prostor bližje Clevelandu. Za prostor slovenske Pristave je sedanje vodstvo kupilo zapuščeno farmo v bližini Geneva, kakih 45 milj od Clevelanda za ceno 22.000 dol. Podrobnosti ne bom pripovedoval, ker niso važne. Važno pa je to, da je težko najti v Clevelandu slovenskega človeka, ki bi zamisli o poletnem letovišču ne bil naklonjen. Taki misli bi morda nasprotoval le tisti, ki je nasproten vsaki stvari, zato ker je slovenska. Zgrešeno pa je mnenje nekaterih, da je slovenska Pristava v Clevelandu najsvetlejša zvezda na nebu življenja in delovanja clevelandskih Slovencev in da se mora vse drugo v primeri s t0 postaviti v senco. Tako mnenje ni zdravo, ker več ali manj bije v obraz druge ustanove v Clevelandu, ki že leta in leta vršijo tiho, skromno, kulturno narodno delo brez hrupa in demagoških gest, kot ise večkrat opažajo pri slovenski Pristavi. Pred nakupom Pristave in še nekaj časa potem je bilo veliko govora o velikem kulturnem in vzgojnem delu slovenske Pristave, o velikem pomenu za ohranitev slovenskega duha in jezika med našo mladino. Da bo zato slovenska Pristava v veliko pomoč slovensk: šol; v Clevelandu. Zadnji čas pa je, tako izgleda, zmagalo realno gledanje na to, ker je tako govorjenje nekam utihnilo. Je že tako, da bodo slovensko govorili in čutili samo tisti otroci, ki rastejo v slovenskih družinah, kjer starši krepko držijo pokonci slovensko besedo in zavest. Samo domača vzgoja v takih družinah je res v pomoč slovenski šoli. Slovenska Pristava m.ore v tem, pogledu kaj malo prispevati. Zelo močno je mnenje med tu-kajšnimi ljudmi, da je bila za slovensko Pristavo plačana prevelika cena in da je preveč oddaljena od Clevelanda. Ta dva pomisleka, posebno drugi, sta vzrok, da se veliko ljudi pri tej zač.evi drži ob strani- ,Kot vidim v Društvenem koledarju v Ameriški domovini, se večina slov. organizacij in društev v Clevelandu ne poslužuje slovenske Pristave za izlete in piknike. Iz koledarja je razvidno, da bodo v tem letu imela le 'štiri društva na Pristavi svoje piknike: eno od teh v juniju, ostala v juliju in avgustu-Kaj nam to pove ? To, da pride za slov. organizacije v Clevelandu Pristava v poštev le dobre tri mesece v letu. Zato se mnogi sprašujejo: ali niso velikopotezni načrti in proračuni, ki bi stali težke tisočake (govori se o 70.000 dol.), za to zadevo veliko preobširni. Za tole pisanje sem ise odločil predvsem zaradi naslednjega: Že lansko leto se je začela akcija, da bi se na slovenski Pristavi zgradila kapelica. Gotovo bi se proti kapelici nihče ne oglasil, če ne bi vodstvo Pristave začelo z agitacijo, da se kapelica gradi v spomin pokojnega škofa Rožmana in vseh protikomunističnih žrtev v Sloveniji. To pa je pri mnogih, tudi pri bivših borcih naletelo ma odpor. Mnenja so, da se vodstvo Pristave skuša poslužiti takih imen, kot pokojni škof Rožman in protikom. žrtve za to, da bi lažje zbralo čimveč ljudi okrog Pristave da bi lažje zbralo denar, ki ga Pristava potrebuje. Sliši se veliko ugovorov v tem oziru. Zato ne bo napačno, če se pribije tole: sklepanje in odločanje, na kak način, kje in kdaj se naj kaj gradi v spomin protikomunističnim borcem spada v pristojnost organizacij protikomunističnih borcev (ki imajo v Clevelandu dva odbora) in ne v pristojnost slovenski Pristavi in nikogar drugega. Sedanji pripravljalni odbor za zbiranje denarja za kapelico je v sklopu -slovenske Pristave. To pove vse! Cleveland, 2. 5. 1962 Velecenjeni gospod Lob! Na Vaše- cenjeno pismo z dne 2. 2. 62. Vam rade volje odgovarjam resnici na ljubo, v zaščito časti pokojnega generala Leo Rupnika, ter za zgodovino in razumevanje, sedanjim in bodočim Slovencem.. P redno Vam morem odgovoriti na stavljena mi vprašanja, hočem poseči nekoliko v predzgodovino te stvari. Ko smo ,se selili jz Mcniga v Servigliano, je vodil kolono z begunci tedanji, pravilno izvoljeni predsednik taboriščnega odbora duhovni svetnik Karel Škulj — vse do končne postaje Fermo. Med vožnjo pa je organizirala skupina dr. Žitko—Orehar napad na pravilno izvoljeni Taboriščni odbor in v Fermi hitela do angleškega poveljnika in se kct legitimni zastopnici in vodje kolone javili, še predno je mogel duh. svetnik Škulj z ostalimi člani doseči angleškega predstavnika. Da se izognemo škandalu in sramoti o postopanju tega novoorganiziranega odbora, smo opustili vsako intervencijo. V našem taboriščnem odboru so bili sledeči člani, predsednik Karel Škulj, člani duh. svetnik Anton Mrkun, inž. Jože Padar in podpisani Franjo Maršič, bivši okrajni glavar. Iz Ferma smo odšli še isto noč na kamionih v Servigliano. Po nekaj tednih bivanja v Serviglianu, smo odšli na obisk znancev in prijateljev v Fermo. Tu smo se srečali z generalom Rupnikom ter raz-govarjali in ga pri tej priliki povabili, naj zaprosi za sprejem v taborišče Servigliano, kjer sm0 isami Slovenci in je kraj lep, zdrav in ima prijetno okolico ter zdravo klimo. Tožil nam je, da je tako osamljen in zapuščen, ker ima okrog sebe samo Hrvate, a mlade pa vrlo dobre mladiče, ki mu gredo sicer v vsakem oziru na roko, a bi se med Slovenci vse drugače počutil. Pri tej priliki smo ga povabili, naj pride v naše taboršče, kar je bilo zanj očividno zelo razveseljivo. Obljubil nam je, da bo to takoj storil. Pred odhodom se je ponovno zahvalil za obisk in posebno še za povabilo v Servigliano. Rekel nam je, da nas v kratkem obišče. Deber teden nato nam sporoči, da pride v kratkem na obisk. Pri vhodu v taborišče ir.u je straža vstop zabranila. Obšel je taborišče, kjer dob' nekega mladeniča, ki ga pošlje k žandarmerijskemu podpolkovniku Stanko Palčiču, da ga čaka zunaj obzidja general Rupnik. Stanko Palčič pripelje generala od zadaj taborišča v našo barako, kamor sta prišla še duhovni svetnik Karel Škulj in duhovni svetnik Anton Mrkun. V taborišču je bila že par dni pred prihodom generala Rupnika izdana parola, c.a se ta dan držijo domobranci večinoma v barakah, naj se ne kažejo zunaj in naj generala Rupnika ne pozdravljajo. Razgovori so nanesli na Slovensko vojsko, o kateri se je general najlepše izazil in ni nobene edi-rice podcenjeval, ampak poudarjal hrabrost, vztrajnost in požrtvovalnost posameznih edinic, njihovo odločnost ter ljubezen do vere in domovine. Njemu so bile vse edinice enako ljube, kar je večkrat izrecno poudarjal. Pri tej priliki je omenil, da piše svoje spomine. Gospod župnik Mrkun takoj ponudi zanje 1-000 lir. Odšteje mu takoj 500 lir — ostanek 500 lir pa mu plača, ko prejme celotne spomine. Med tem zve taboriščna Mrs. Hayman za prihod generala v tabori - šče in vidi, kako reven je bil, ga bogato oskrbi s perilom, sviterjem ter novimi čevlji. Vstop v taborišče mu je straža zabranila, to je povedal v naši baraki z izrazom razočaranja in ogorčenja, ker je bila njegova srčna želja, da pride m.ed Slovence. Iz Servigliana so dnevno odhajali za Argentino ponoči tisti, ki so bili kakorkoli osumljeni in označeni kot izraziti protikomunisti in zločinci samo ;la so se umaknili osebni nevarnosti. Isto bi se lahko zgodilo z generalom Rupnikom, če bi bil sprejet v taborišče Servigliano. Na stavljena mi vprašanja odgovarjam, i-esnici na ljubo in po svoji vesti in časti ter dolžnosti, kav sem pripravljen tudi s prisego potrditi, kot sledi: 1. Ali je general Le0 Rupnik zaprosil za sprejem v taborišče Servigliano in ali mu je bil sprejem odklonjen? Po izjavi generala Leo Rupnika, je on zaprašil za sprejem v taborišče Servigliano, a je bil odklonjen, to je izjavil v naši baraki. 2. Ali se je general Rupnik zavedal, da je v stiski za svojo osebno varnost in ali je bil tudi v finančnih težavah? General Rupnik se je prav dobr0 zavedal, da je bil v stiski za svojo osebno varnost in je bil tudi po njegovi lastni izjavi v finančni stiski. Da bi general Rupnik pošiljal „plave“ v internacijo, ni nikdar tega omenil, ker je vedno govoril le o junaštvu in zvestobi vseh edinic ..slovi: ruske vojske". To v odgovor in pojasnilo na Vaše pismo in stavljena mi vprašanja Franjo Maršič, 1. r. bivši okrajni glavar za ljubljansko okolico v Ljubljani Pričujoče pismo je Maks Lob odstopil uredništvu Vestnika Hvala lepa. Cenjeni gospod urednik! Prepričan sem bil, da Vas ne bom več nadlegoval s svojimi „nepotreb-nimi“ in osebno mišljenimi mnenji, toda 149. stran 5/6 letošnje številk? Vestnika mi narekuje, da pojasnim še tole: V svojem pismu v 1/2 štev. let. Vestnika sem hotel poudariti vse negativne posledice ..nesrečnega pu- ča“, ker za nas nekatere svobodne slovenske emigrante pozitivnih posledic puča sploh ni. Zato moje mnenje ne more biti enostransko. Marsikdo izmed nas beguncev bi gotovo srčno rad vedel, kakšne bi bile posledice in kaj bi se ..verjetno" zgodilo, če bi ne bilo „puča“. Z verjetnostjo se lahko reče, da ne bi bilo prišlo niti do Paveličeve ustaške Hr-vatske niti do komunistične revolu- cije v Jugoslaviji, ker bi ostala Jugoslavija v bistvu enotna, saj ne bi bilo kljub umorov hrvatskih poslancev v beograjskem parlamentu ne zunanjega ne notranjega povoda za razpad države zlasti tudi zato ne, ker je bil glede Hrvatske dosežen z dr. Mačkom državni sporazum. Gotovo je bila država v 1. 1941 v težkem zunanje političnem položaju in v svojem, pismu nisem nikjer trdil, da ni „jugoslovanski državni brod plul med Scilo in Kar'bdo“. Sicer bi nam pa pisec članka pojasnil „pozitivne“ smeri oz. stvari puča, ker je o tem gotovo dobro poučen. V toč. 3 (ne 2) sem izrecno poudaril ..trpljenje in uničenje vseh jugoslovanskih narodov, zlasti Slovencev in Hrvatov, saj so jugoslovanski komunisti pobil' že po končani vojni 12.000 vrnjenih Slovencev in 200.000 Hrvatov pri umiku na slovenskem štajerskem in v Me-djimurju, o masovnem vračanju srbskih četnikov (hvala Bogu!) nismo čuli. Sicer pa v pismu sploh .nikjer nisem omenjal kakršmh koli številk. V čem naj bi 'bil v tej točki pristranski, res ne vem. Če pa posebej poudarim lastni slovenski narod in sosednjega hrvatskega, mislim. da to ni nobeno zlo, vsaj vsakdo že po naravi vidi najprej svojo lastno hišo, potem sosedovo, nato pa šele druge! Gotovo ne b; imel n;č proti, ako bi črtali „nesrečni“, ,,vznemirljivi" in „spodtakljivi“ imeni obeh narodov, kakor je mnenja g. Jazbec. Saj dejstvo je, da so Italijani in Nemci pobijali talce 'n druge odlične ljudi po vseh predelih Jugoslavije večkrat celo s pomočjo komunistov — sedanjih oblastnikov — in kolikor niso tega naši komu- nisti v bratomorni vojni in komunistični revoluciji sam-i storili! Dejstvo je tudi, da smo po drugi svetovni vojni narodno zavedni Slovenci, Hrvatje in Srbi, k: smo se po naključju rešili izpod jugoslovanskega komunističnega režima, izgubili sploh vse: svojo domovino, svoja imetja, svoje družine. Oteli smo le golo življenje, ki ga več ali manj bedno preživljamo v tujini, ki nam tudi danes ni naklonjena. To je naša končna bilanca nasrečnega puča! Dalje omenja pisec toč- 16 mojega pisma in stavek kar raztrga na dva dela in tako naprav; zaključek „se napihuje". Kdor zna misliti, takoj ve, kaj sem hotel s to točko povedati. Obe državi na koncu stavka se omenjata pač zato, ker smo priče, kako bohotno se je razširil komunizem baš v teh državah in kako težke politične razmere so nastale v parlamentih obeh držav prav zaradi porasta komunističnih glasov pr; volitvah. In vdor komunizma v Srednjo Evropo, ali ni posledica nesrečnih razmer po drugi svetovni vojni, ko so bila na 'široko odprta vrata komunističnim agitatorjem v vse evropske in izvenevropske dežele?! Kar se posebno Jugoslavije tiče, je g. Simovič s svojim pučem. „ko je Jugoslavija zopet našla svojo dušo" (saj veste, čigave besede so to!), napeljal vod0 na komunistični mlin in komunistom, utrl pot do revolucije in poznejše oblasti! In isti narod, katerega predstavn;k je z navedenimi besedami hujskal in podprl pučiste, je vrnil protikomunistične bojevnike Titu! Kaj hočete še več?! In kako so se bratili jsgo-slovanski in italijanski komunisti ob razsulu Italije, nam je še v dobrem spominu! In kdo je najbolj podprl ob proglasitvi puča pri demonstracijah »bolje rat nego pakt" pučiste? Ali ne prav komunisti s svojim rovarjenjem?! Vse to bj moral kritik imet: pred očmi, ko je bral 16. točko pisma. Nikdar se nisem ob nikogar „spodtikal“ (boljši izrazi bi bili: obregnil, napadal, zaletaval, privoščil). Če sem izrazil samo svoje osebno mnenje in mnenje, kakor sem. ga čul od mnogih Slovencev, to še ni n kak napad. Napad tudi .ni bil moj namen. Glede pooblastila govoriti o imenu svobodnih Slovencev v emigraciji je pa sploh težava, ker prav nihče nima te pravice in za svojo osebo vem, da mi niti na misel ne pride, da bi kogar koli kjer kol' zastopal razen, če me nekdo za to naprosi in pooblasti. Narodnih poslancev in senatorjev pa menda Slovenci in ostali Jugoslovani ter sploh drugi narodi v tujini v parlamentih in senatih ter v pokrajinsk'h in ob- činskih zastopih dosedaj še nimamo, da bi nas namreč zastopali in v našem. imenu govorili. . .! Zadnje tri odstavke si bi pisec lahko prihranil. So oseben napad! Nanje sploh ne odgovarjam., ker sem v tujini še svoboden človek, saj sem zaradi svobode zapustil domovino. K0 sem te vrste prebral, sem se nehote spomnil na odličen članek našega rojaka g. Mirka Geratiča v letošnji 4. štev. časopisa »Slovenska Država" z dne 31. marca. Spomnil sem se pa tudi besed nemškega kulturnega kritika in pisatelja Ju-liusa Langbehn-a (1851—1907), ki pravi: ,,Kjer vlada prostaštvo, daje to poudarek." S tem je zame zadeva končana. Sprejmite, gospod uredmk, moje iskrene pozdrave vdani Rudolf Wagner Florida, 2. junija 1962. DRUŠTVENE NOVICE Buenos Aires. — Stotnik N. N. je daroval namesto šopka na grob svojemu bivšemu vodniku Niku Šivicu 500 pesov za Invalidski fond DSPB. — Iskrena hvala. Buenos Aires. — Gospod Srečko Šivic je poklonil Invalidskemu fondu DSPB 1.000 pesov namesto venca na grob v Italiji umrlemu bratu Niku. — Iskrena hvala! Cordoba, Argentina. — Prav gotovo se bralcem Vestnika že čudno *zdi, da se tako dolgo iz Cordobe nismo oglasili. Sekcija kar lepo deluje in je vedno kaj novega. Zadnje -čase nam je prišla v roke brošur ca »Novi zakon o amnestiji". Tam je na prednji strani napisano: Amnestija obuhvatiti če oko 150.000 oso-ba u inozemstvu i tisuču u zemlji. Ker tukaj ne znamo dobro srbohrvaščine, ne vemo, česa tiče tisto „i tisucu u zemlji". Ali mislijo tovariši ammestirati desettisoče pobitih ? Ali pa sami sebe — to se pravi ubijalce. Na argentinski narodni praznik 25. maja smo člani sekcije priredili prijateljski asado kot poslov'lni večer sočlanu Janku Jazbecu, ki je nato odpotoval v Evropo, da obišče Slovence na Primorskem in Koroškem. Ob tej priliki ram je soborec Jazbec tudi prebral predavanje, ki ga je imel pred kratkim v Slovenskem domu v San Martinu. Sv. mašo za slovenske žrtve vojne smo imeli 10. junija. Pred mašo in po maši smo poslušali na trak posnete — nekje v domovini — verske in narodne pesmi. Neznanemu gospodu, ki nam je omogočil poslušanje, najlepša hvala. Med sv. mašo je pel improvizirani pevsk' zbor slovenskih fantov. Daroval je sv. mašo č. g. J. Caserman D. J., orglal je salezijanski semeniščnik Tone Rant, navzočih pa je bilo trikrat več fantov kakor lani. Vsem soborcem, vsem bralcem najlepše pozdrave v imenu Cordob-čanov. Karel Kord;š, dopisnik Družabna prireditev DSPH in Vestnika bo 4. avgusta v prostorih kluba Excelfiior. Toplo vabljeni! DENARNI PRISPEVKI V INVALIDSKI FOND ZI1SPB Nabrano od 11. junija 1961 do vključno 19. maja 1962. (v USA dolarjih) Kovačič Marijan (Japonska) 11.00 Šušteršič Marijan ............ 5.00 Verbič Lojzka ................ 0.50 Krajevni odbor ZDSPB Toronto, Ont. Kanada; 75 kanad. dol. 74.00 Izkupček družab. piknika v Rochestru N. Y............... 15.00 Grabar Janez ................. 1000 Jug Anton ................... 10.00 Grum Franc ................... 8.00 Starin Leo ................... 1.00 Bo-kar William ............... 6.00 Ohio, USA Krajevni odbor ZDSPB Cleveland, Ohio, USA. Čisti dobiček piknika ............. 94.00' ..Slovenski narodni sklad" . .. 20.00 člani dram. društva ,.Lilija . . 40.00 F. M. Slovenska radio oddaja, Oleveland ..................... 5.00 DoVnar Milan .................. 3.00 Urankar Franc ................. 5.00 N. N. Cleveland ............... 5.00 Rupnik Franček ................ 1.00 Pust Milko .................... 2.00 Rev. Jager Matija ............. 10.00 N. N. Cleveland ............... 5.00 Sršen Miha .................... 10.00 Krajevni odbor ZDSPB, Toronto, Ont., Kanada 6 članov po 1 dol. 6.00 Krevs Rado ................... 10.00 Zakrajšek Jože ................ 2.00 Kušar Janez .................... • 2.00 N. N. Cleveland ............... 1.00 Lončar ........................ 2.00 Lobe iHinko ................... 5.00 Krajevni odbor ZDSPB Cleveland, Ohio, USA. Čisti dobiček družabnega večera . . 485.00 Sedej Terezija .............. 1-00 Lavriša Tone .................. 2.00 Družina Osredkar ............. 7.00 Šef Lojze .................... 5 00 Krajevni odbor ZDSPB Toronto, Ont. Kanada. Čisti dobiček druž. večera, 200 kan. dol..........190.00 Dolšek Viktor ............... 25.00 Galič Lojze .................. 10.00 Slak Florijan ................. 5.00 'Jakoš Lojze ................. 3.00 Krajevni odbor ZDSPB Montreal, Que. Kanada (v kanad. dolarjih) Rupnik Ivan ............ 5.00 Horvat Franc ........... 3.00 Logar Jože ............. 5.00 Rabzelj Janez .......... 1.00 Starič Lojze ........... 3.00 Poljane Jože '.......... 5.00 Kukoviča Jože .......... 5.00 Čuden Tončka ........... 5.00 Štibernik Tone ......... 2.00 Koritnik Dolfe ........ 17.00 Koritnik Tone ..........10.00 Rink Lojze ..............1.00 Skupaj 62.00 59.13 Coffeld Marija ............... 10,00 Mejač Franc .................. 10.00 Šuštaršič Marijan ............. 2.50 Jakopič Marijan ............... 5.00 Gorjup Tone ................... 1.50 Gorjup Jože ................. 2.50 Dolšek Viktor ................. 6.00 Krajevni odbor ZDSPB Toronto, Ont., Kanada, člani .......... 47.35 N. N. Rochester .............. 10.00 Drobnič Lojze ................. 5.00 Krajevni odbor ZDSPB Gilbert, Minnesota, USA ............... 54.75 Zupan Janez ................... 3.00 Obresti na banki ............. 30.97 Skupno 1.349.20 V istem času je glavni odbor ZDSPB razposlal podpore invalidom, bolnikom in vdovam v naslednje države: Avstrija, petim ............... 345.00 Švica, enemu ................... 95.00 Italija, dvema ................ 145.00 Nemčija, dvema ................ 195.00 USA, enemu ..................... ■ 100.00 Jugoslavija, osmim ............ 245.00 Argentina ..................... 350.00 Skupno 1.475.00 Cleveland, 19. maja 1962 Za glavni odbor ZDSPB Branko Pogačnik t. č. socialni referent Naročnino za Vestnik morete poravnati pri vseh poverjeni-| kih Vestnika ali v Slovenski hiši na Ramon Falcon 4158, pri ge. 5 Martinčičevi in gdč. Zdenki Gornik ali po poštni nakaznici na naslov: Juan Kralj, Ramon Falcon 4158, Cap. ali v poštnih znam-S kah v priporočenem pismu na isti naslov. IZ UPRAVE VESTNIKA — OPOZORILO Sedanje slabo gospodarsko stanje v deželi vsak izmed nas več ali manj občuti. Občuti ga tudi uprava Vestnika zlasti zato, ker mnogo naših naročnikov, ki revijo že več let prejemajo, še vedno ne čuti dolžnosti poravnati naročnine. Kljub draginji, ki iz leta v leto narašča, smo naročnino le malenkostno zvišali. Vestnik je še vedno -zdaleka majcenejša slovenska revija v zamejstvu in zaradi tega vsakomur dosegljiva. Vsebinsko pa je gotovo m.ed najzanimivejšimi med nami in tako ne potrebuje prav nobene reklame- Vestnik bi bil lahko še obširnejši in bogatejši, ko bi vsi naročniki sproti poravnavali svoje obveznost5 napram njemu. Ker uprava ne razpolaga z nikakim rezervnim skladom ali z mecenskimi darovi, bo prisiljena z mesecem septembrom 1962 ustaviti Vestnik vsem neplačujočim naročnikom. Vsem zvestim naročnikom 5n zlasti darovalcem v »Tiskovni sklad Vestnika" pa bodi tudi ob tej priliki izrečena prisrčna in topla zahvala za vse razumevanje in sodelovanje pri izhajanju Vestnika. UREDNIKOV BUNKER Dopisniku v Clevelandu: Obe pismi v redu prejel, manjkala je samo slika invalida Š., katero omenjaš v zadnjem pismu. Prosim, da pisma naslavljaš na uredništvo Vestnika in ne na odbor DSPB. Julijska številka je šla kasneje na pošto zaradi stavke poštnih uslužbencev v Argentini. Da se ne bi izvodi izgubili, je uprava odpošiljanje zadržala. Ponovno prosimj da denarnih nakazil ne nakazujete na urednikov naslov, ampak na našega upravnika Janeza Kralja, Ramon Falcon 4158. Upravnik je vsakega takega pisma, posebno še, ako je kaj za Tiskovni fond, slno vesel. Z njim pa tur urednik, ker ve, da bo lahko v* strani, čim več bo pisem, s prilogam« Ker je zaradi poštne stavke mnogo pisem prišlo z zamudo, bodo poročila o letošnjih junijskih proslavah natisnjena v septemberski številki. Vsem dopisnikom in sotrudnikom: Ker se mi je pokvaril pisalni stroj — in mi ga niso do časa popravili — bo to pot zamuda v odgovorih ra prejeto pošto, dokler ne pridem na čisto. Lepo prosim za razumevanje in oproščenje. (Tudi stavca, ki je precej rokopisov bral namesto na stroj p"sanih vrst.) O S •S'- TARIFA REDUCIDA Propiedad Intelectual 6 c Concesion No. 6830 N9 700070 22-M962 ltamon Falcon 4158 Bs. As.