PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji 3. seji dne 14/5-1986 obravnaval predlog odloka o sprejemu zazldalnega načrta za Muzej Ijudske revolu-cije Slovenije in upoštevajoč pozitivno mnenje prisotnih predstavnikov KS Kolezije, Milan Česnik in Rakova jelša, določil predlog odloka in sklenil, da ga posreduje zbo-rom SOb Ljubljana Vii-Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET Na podlagi 2. odstavka 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84) in 79. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 13/86) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na sejah zbora združe-nega dela in zbora Krajevnih skupnosti dne.......sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu za območje urejanja VI 2/8 — območje Muzeja Ijudske revolucije Slovenije Lčlen , ' S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje urejanja VI 2/8, ki ga omejujejo Kardeljeva cesta, Kolezijska ulica, Rihar- jeva cesta in Finžgarjeva cesta - območje Muzeja Ijudske revolu- cije Slovenije. Zazidalni načrt je izdelal 2IL TOZD Urbanizem LUZ pod številko projekta 33240 v decembru 1985. 2. člen Meja funkcionalnega zemljišča Muzeja Ijudske revolucije Slo-venije, ki se posebej uredi hkrati z gradnjo objekta poteka po severni meji parcele 1703/1 in 73/3, po zahodni meji parcele 73/ 22, K. o. Krakovsko predmestje ter parcele 1703/1 po vzhodni meji parcel 195/1 - preko parcel 195/3, 197/2, 1692/4, 16/1, 223/5, 1692/2, 202/2, 202/1, 1692/2, 201/20, 201/1, 201/3, 1692/2 - po zahodnih mejah parcel 208/2, 808, 208/3, 214/1, 225/25, 221/1, 221/3, 221/2, 221/4, 224/1 - južni in vzhodni meji parc. 224/2 -vzhodni in severni meji parc. 225/11, vzhodno po meji parcele 225/19 in preko parcele 1703/1 (po mostu na Riharjevi cesti), k. o. Trnovsko predmestje. 3. člen ¦¦¦¦ '¦¦¦'.': ¦",."-¦'• Na stavbnih zemljiščih navedenih parcel se zgradi Muzej Ijud-ske revolucije Slovenije in sicer v dveh gradbenih etapah. V 1. etapi na parc. 73/3 k. o. Krakovsko pr. in parcelah: 1703/1, 193, 195/1, 195/3, 197/2, 1692/5, .8/2, 197/1, 1692/4, 16/1, 223/5, 223/3, 223/2,196,1692/17,1692/3, 202/2,1692/2, 202/1, 223/1, 222, 214/1, 221/1, 225/25, 221/3, 221/2, 221/4, 224/1, .348, .9/2, .9/1, .9/3, 225/ 19, 201/1, 201/3, k. o. Tmovsko pr. ter v drugi etapi na parcelah: 204/1, 204/3, 204/2, 208/2, 208/1, 208/3, .272, .808 in delu parc. 1692/2 (Kolezijska ul.) K. o. Trnovsko predm. Proste nezazidane površine navedenih parcel se urede kot parkovna površina s tem, da mejno območje med Kardeljevo cesto in parkom okrog Muzeja tvori trovrstni drevored. Detajlna razmejitev med zemljiščem, ki pripade cestnemu telesu in zem-Ijiščem, ki pripade Muzeju, se sporazumno določi po izvedbi predvidenega programa. Za južni del območja med bodočo Kardeljevo c, Riharjevo c. in Kolezijsko ul. (južno konico trikotnega območja VI 2/8) še ni določen program za preobrazbo. Do tega časa ostane obstoječ t. j. ostanejo trije individualnl stanovanjski objekti (Kolezijska ul. 15 in 17 ter Riharjeva 19), dostopni z Riharjeve oz. Kolezijske ulice. Preostale javne površine v tem območju se ob izgradnji Karde-Ijeve c. urede v javno zelenico. 4. člen Pogoji za gradnjo Muzeja so: • ' - Rorizontalni gabarit objekta je 60.0x60.0 m Objekt MLRS je lociran na desnem bregu Gradaščice ob Kardeljevi c. Detajlna lokacija (zakollčbeni projekt) je določena z že izdelano investicij-sko-tehnično dok. - vertikalni gabarit: objekt ima 3 etaže: • tehnično etažo načelno na nivoju Riharjeve c. (cca 291,50) • pritllčno etažo, ki je nekoliko dvignjena nad nivo Kardeljeve c. (cca 295/50) • ter eno etažo nad pritlično - višina venca objekta naj ne sega več kot 18.00 m nad nivo raščenega terena na nivoju Riharjeve ceste (± 0,00 je cca 291,50) - streha naj bo ravna ali z minimalnimi nakloni. Dopustna je osvetlitev s strešnimi šedi - obdelava fasadnih ploskev naj bo v kombinaciji kamnitih plošč in stekla "'.'* -¦• ' 5. člen Glavnl dostop do objekta je z vzhodne strani, to je s Kardeljeve ceste. Neposredno pred glavnim vhodom je predvidena ureditev dovozno parkirne ploščadi, ki ^e kot desni priključek navezuje direktno na Kardeljevo cesto. Ploščad )e na višini cestne nivelete. Namenjena je dovozu in čakanju avtobusov in osfebnih vozil obiskovalcev. Kapaciteta čakalnih mest zadošča za 5 avtobusov in 30 osebnih vozil. Proto-kolarni dovoz oziroma dostop do muzeja je predviden s Karde-Ijeve ceste posredno z obravnavane ploščadl. Tehnični dovoz in dostop do objekta je predviden z Riharjeve ceste. Na cestišču Riharjeve ceste je predvsem za potrebe muzej-skega osebja predvidena ureditev vzdolžnega parkirnega pasu. Predvideno maksimalno število zaposlenih v muzeju je 50 oseb. Maksimalno število sočasnih obiskovalcev muzeja je po predvi-devanjih cca 300 oseb. 6. člen Obrežne terase regulirane Gradaščice se uredijo v javno spre-hajalno parkovno površino tako, da je neposredno v območju objekta možno Izvesti po potrebi tudi večje manifestacije na prostem (peščev most preko struge). Deviacijo (delno prestavitev) Gradaščičine struge (od mostu na Riharjevi cesti do mostu na Emonski cesti), ki je potrebna tako zaradi gradnje mostu in križišča Kardeljeve ceste s Finžgarjevo cesto kot tudi zaradi lokacije muzeja samega, je potrebno izvesti po Plečnikovem konceptu, to je v obliki dveh zaporednih poveza-nih lokov. Oblikovanje mostu na Kardeljevi cesti preko Gradaščice je neločljiv sestavni element oblikovanja muzeja in njegovega oko-Ija, kar pomeni, da ga je potrebno oblikovati skladnoz oblikova-nim konceptom objekta MLRS. Ureditev obrežja regulirane in deviirane struge Gradaščice je potrebno urediti kot javno, parkovno, sprehajalno površino po posebnem izvedbenem projektu ob upoštevanju funkcionalnih, oblikovnih in vodnogospodarskih pogojev. 7. člen Realizacija zastavljenega programa Muzeja Ijudske revolucije Slovenije je predvidena v dveh etapah: - v prvi etapi se zgradi objekt skupno z ureditvijo zunanjih površin območja določenega v čl. 3 za 1. fazo, kar pomeni vključno s preureditvijo obrežja Gradaščice. Razmejitev del na ureditvi obrežja, ki jih je dolžan realizirati posamezni investitor se določi sporazumno med investitorjema MLRS in Kardeljevo cesto - SlS-om za gradnjo cest Ljubljana. - v drugi gradbeni etapi se parkovna ureditev neposrednega okolja MLRS razširi še na parc. 208/3, 204/1, 204/3, 208/1, 204/2, 208/2, .272, .808 ter delno 1692/2 (Kolezijska ulica) k. o. Trnovsko predmestje. Navedene parcele so zemljišča treh individualnih stanovanjskih objektov Kolezijska ul. 24 ter Riharjeva c. 11 in 13, ki se v 1. gradbedni fazi ohranjajo. Parkovna ureditev okolja MLRS mora biti izvedena tako, da je omogočen dostop in delovanje urgentnih vozil po rešitvi v gra-divu prostorske ureditve in ukrepi za obrambo in zaščito, ki je sestavni del zazidalnega načrta. 8. člen Za realizacijo predvidenega programa Muzeja Ijudske revolu-cije Slovenije je potrebno na površini obeh etap porušiti nasled-nje obstoječe objekte; - v 1. etapi: Kolezijska ulica 10 a Kolezijska ulica 14 Kolezijska ulica 16 ' Kolezijska ulica 20 (ki ga je smatrati kot že porušenega) - v 2. etapi: Kolezijska ulica 24 .. ,;1 ' - ' Riharjeva cesta 13 , ; : , . /* Riharjeva cesta 11 -^ . " . ¦ - " 9. člen V južni konici ureditvenega območja VI 8/2 (ki ga omejujejo nova Kardeljeva cesta - Riharjeva cesta - Kolezijska ulica) program preobrazbe še ni določen. Na citiranem zemljišču osta-nejo do nadaljnjega trije individualni stanovanjski objekti (Kole-zijska ulica 15 in 17 ter Riharjeva cesta 19) v svoji dosedanji funkciji na parcelah 201/13, .521,201/6, .538,201/7, .657, 201/8 in 201/16 k. o. Tmovsko predmestje. Za dovoz do objekta Kolezijska ulica 15 z Riharjeve ceste se uporabi del parcele 1692/2 (Kolezij-ska ulica). Omejitev parka 2. faze MLRS proti omenjeni dovozni poti se izvede z živo mejo. Stanovanjska objekta Rihrjeva cesta 1 in 3 ostajata v dosedanji funkciji na parc. št. .407, 225/11, .539 in 224/2 K. O. Trnovsko predmestje, dostopna z Riharjeve ceste. Na objektih oziroma parcelah navedenih v prejšnjih dveh odstavkih niso dovoljene novogradnje, dozidave in nadzidave (širitev gradbene lupine), možna so le tekoča vzdrževalna dela na objektih ter notranje izboljšave obs^oječih, že uporabljenih po-vršin. ' ' 10. člen ' Pogoji komunalnega urejanja območja: . - elektroomrežje: za potrebe muzeja je predvidena nova TP, ki je predvidena v tehnični etaži objekta - plinsko omrežje: za muzej revolucije je predviden priključek na novozgrajen plinovod po Riharjevi cesti - vodovodno omrežje: muzej se priključi na traso vodovoda, ki poteka ob podaljšku Kardeljeve ceste izven vozišča. Muzej se preko vodomernega jaška priključi na omenjeni vodovod s sani-tarno in požarno vodo - kanalizacijsko omrežje: fekalne vode muzeja in meteorne vode cestišč in parkirišč se bodo odvajale v zbiralnik A 7, ki poteka mimo muzeja, ki ga bo potrebno delno prestaviti. Čiste meteorne vode se bodo odvajale v Gradaščico - telefonsko omrežje: PTT kabelska kanalizacija bo potekala ob podaljšku Kardeljeve ceste, na katero se priključi muzej s telefonsko centralo. Omenjeno telefonsko omrežje se veže na RC 8, Ljubljana I v KD Ivan Cankar - javna razsvetljava: za potrebe muzeja je predvideno prižiga-lišče ob Riharjevi cesti, ki bo črpalo energijo iz TP muzeja. Razvod javne razsvetljave okoli muzeja se določi s projektom zunanje ureditve muzeja ,_ ,¦ H.člen V spodnji - tehnični etaži objekta MLRS se mora izvesti zaklo-nišče osnovne zaščite s kapaciteto 200 zakloniščnih mest za potrebe zaklanjanja zaposlenih in obiskovalcev. Odpornostna stopnja zaklonišča mora biti 200 KPa. Zagotoviti je potrebno dostop intervencijskim vozilom do objekta, kot je rešeno in prikazano v situacijski karti gradiva zazidalnega načrta. Ker je območje parka Muzeja Ijudske revolucije Slovenije pred-videno kot površina za hipno evakuacijo prebivalcev v primeru elementarnih nesreč mora biti ureditev parka taka, da dopušča namestitev šotorov ali počitniških prikolic za bivanje ogroženega prebivalstva. '•'.'¦ 12. člen Pri pripravi zazidalnega načrta za Muzej Ijudske revolucije Slovenije je upoštevano Navodilo o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS št. 14-692/1985) 13. člen Zazidalni načrt iz 1. člena tega odloka je delovnim Ijudem in občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja S. o. Ljubljana-Vič-Rudnik, ZIL TOZD Urbanizemn LUZ, pri Mestni geodetski upravi Ljubljane, pri Krajevni skupnosti Trnovo, Krajevni skupnosti Kolezija, Krajevni skupnosti Milan Česnik in pri urbanistični inšpekciji Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane. 14. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljana. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ¦ . .'; Peter Vrhunc obrazložitev Prizadevanja za pridobitev ustreznih prostorov Muzeja Ijudske revolucije Slovenije potekajo v SR Sloveniji že od leta 1949, ko se je muzej naselil v nenamenski in predvsem v premajhni in vlažni stavbi na Celovški cesti 23. Prostori Cekinovega gradu niso rešili osnovnih problemov tako, da se muzej pri opravljanju svojega osnovnega programa nenehno srečuje z nerešljivimi problemi. Ogroženost izjemno dragocenega zgodovinskega gradiva iz prelomnega obdobja zgodovine slovenskega naroda je že tolikšna, da terja nujno in temeljito rešitev, ki je samo v novograd-nji. Temeljita analiza obstoječih objektov v Ljubljani, ki bi eventu-elno lahko naselili muzej je pokazala, da nobena rešitev ne bi omogočila muzeju opravljanje osnovnih nalog na kulturnem, prosvetno pedagoškem in raziskovalnem področju. Obstoječa stavba Muzeja Ijudske revolucije Slovenije, ki je stara že skoraj 300 let je spomeniško zaščitena in mora ohraniti zunanjo podobo tako kot je, ob stavbi tudi ni mogoče zgraditi prizidka. Pcrieg tega se je mesto Ljubljana zelo odločno oprede-lilo, da v parku Tivoli ne bo več dovolilo gradbenih posegov, saj jih je v preteklosti doživel že preveč. Ob razmišljanjih, da bi muzej preselili na obnovljeni Ijubljanski grad je bilo ugotovljeno, da je program namembnosti gradu, kot ga je opredelila Skupščina mesta Ljubljane v celoti zapolnjen. Del gradu je namenjen poleg poročne dvorane gostinsko turistični ponudbi, del pa muzejski postavitvi zgodovine mesta Ljubljane od najstarejših časov do danes. Nosilec te naloge je Mestni muzej Ljubljane, saj tudi Ljubljana obiskovalcem še ne more pokazati svoje bogate preteklosti. Preselitev Muzeja Ijudske revolucije Slovenije na grad ne bi rešila osnovnih problemov dejavnosti. V gradu bi zelo težko ustvarili pogoje, ki jih zahteva moderna muzeologija, saj sodoben muzej revolucije potrebuje poleg prostorov za trajno in varno hranjenje gradiva tudi razstavne prostore ter predvsem prostore za izvajanje vzgojnega procesa pri razvijanju in negovanju izročil naše revolucije. Prav muzej je na tem osrednja strokovna usta-nova v SR Sloveniji. Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega Ijudstva Slovenije je na svoji seji dne 19. februarja 1980 obravnavala problematiko Muzeja Ijudske revolucije Slovenije in ugotovila, da SR Slovenija nima primerne in sodobne stavbe muzeja, v kateri bi lahko celovito prikazali zgodovino revolucionarnega delavskega gibanja, narodnoosvobodilnega boja in povojne socialistične graditve v SR Sloveniji. Na tej seji je imenovala tudi Iniciativni odbor za izgradnjo nove stavbe Muzeja Ijudske revolucije Slove-nije z nalogo, da vodi priprave in usklajuje delo za izgradnjo nove stavbe. Iniciativni odbor za izgradnjo nove stavbe Muzeja Ijudske revo-lucije Slovenije je pripravil Družbeni dogovor o izgradnji in finan-siranju nove stavbe Muzeja Ijudske revolucije Slovenije, ki so ga v letu 1981 sprejele in podpisale skupščine občin v Sloveniji, Skupščina mesta Ljubljane, Skupščina SR Slovenije in družbeno-politične organizacije v Sloveniji. Gradnja nove stavbe je bila nato vključena v srednjeročne načrte razvoja SR Slovenije za obdobje 1981 do 1985 leta. Zaradi zoženih materialnih možnosti družbe pa je prišlo do spremembe srednjeročnega načrta SR Slovenije za obdobje od 1981 do 1985. Tako je bilo opredeljeno, da se v tem obdobju pripravi samo investicijsko tehnična dokumentacija in zemljišče za gradnjo. Gradnja nove stavbe pa se ge v celoti prenesla v srednjeročno obdobje 1986 do 1990. leta. Iniciativni odbor se pri svojem delu vseskozi zaveda zoženih materilapih možnosti naše družbe in zato je vedno iskal kvali-tetne in racionalne rešitve. To se vidi tako pri izbiri lokacije, ki zahteva relativno malo posegov, kakor tudi pri izbiri arhitekton-ske rešitve nove stavbe, ki omogoča gradnjo \z domačih materi-alov in tudi fukcionalni stroški nove stavbe bodo kar najbolj racionalni. Kot osrednji kulturni ustanovi pomembni za vso Slovenijo pripada dominantna lokacija v središču mesta. Po temeljitem preudarku in iskanju ustrezne lokacije v središču mesta je bilo ugotovljeno, da ni lokacije, ki ne bi zahtevala velikih in dragih rešitev že zgraienih objektov, ali uničenjezelenih površin. Zato se je Iniciativni odbor ob iskanju primerne lokacije odločil, da se za nasvet obrne k najširši javnosti v obliki javnega anketnega nate-čaja. Na natečaj je prispelo 24 predlogov in ocenjevalna komisija je kot najugodnejšo izbrala lokacijo K. o. Trnovsko predmestje v trikotniku Kardetjeva cesta, Finžgarjeva in Riharjeva cesta. Izbrana lokacija ima vse elemente za potrebe Muzeja Ijudske revolucije Slovenije in to so: bližina osrednje mestne ceste, bližino mestnega središča, bližino kulturnih, pedagoško-znan-stvenih in političnih ustanov, zeleno okolje z možnostjo razstav-Ijanja velikih eksponatov na prostem, možnost parkiranja, rela-tivno malo predhodnih rušitev zvečine že starih in amortiziranih objektov, spodbudo za novo urbanistično ureditev okolja in tudi realnost izgradnje nove stavbe v kratkem času. Izbrana lokacija MLRS je opredeljena v Dolgoročnem družbe-nem planu občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000, v srednjeročnem družbenem planu mesta Ljubljane za obdobje 1986-1990 in srednjeročnem družbenem planu občine Ljubljana - Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990. Z zazidalnim načrtom so določeni prostorski pogoji za izgrad-njo Muzeja Ijudske revolucije Slovenije v ureditvenem območju VI 2/8 (VI 1), ki ga opredeljujejo navedeni planski dokumenti. Na osnovi izbrane lokacije in izdelanih lokacijskih pogojev je iniciativni odbor pristopil k pridobitvi zemljišča za izgradnjo nove stavbe. Vsa lastninska in odškodninska vprašanja v zvezi z ruše-njem objektov v 1. fazi so že rešena. Na osnovi izbrane lokacije je bil leta 1980 razpisan jugoslovanski anonimni natečaj za arhitek-tonsko rešitevokolice in nove stavbe Muzeja Ijudske revolucije Slovenije. Prispelo je kar 71 natečajnih del in ocenjevalna komi- sija je izbrala najbolj smotrn načrt, ki najbolje odgovarja zahte-vam funkcionalnosti zgradbe, njeni javnosti in organizaciji notra-njega prostora. Temeljenje bo nekaj dražje, a nič več kot je bilo za vse zgradbe v okolici ali v vznožju Tivolija. Sama zgradba ne bo terjala nadpovprečnega vzdrževanja, saj je komisija izbrala naj-manj razkošen projekt, vendar z zadostno monumentalnostjo. Gradnja Muzeja Ijudske revolucije Slovenije je vključena v Dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 v okviru dogovorjenega nacionalnega programa inve-sticij na področju negospodarstva. Tako je gradnja-muzeja v letih 1987 do 1990 usklajena z materialnimi možnostmi družbe. Bodoči Muzej Ijudske revolucije Slovenije je funkcionalno tesno povezan na predvldeno Kardeljevo cesto, zato je tudi s tega ozira predvidena sočasna gradnja. Kompleks Muzeja Ijudske revolucije Slovenije zavzema zemljišče, ki ga omejujejo bodoča Kardeljeva cesta, del (s Kardeljevo cesto presekane) Kolezijske ulice, Riharjeva in Finžgarjeva cesta. Mikrolokacija objekta, horizontalni gabarit (60,0x60,0 m), verti-kalni gabarlt (dve pritlični in še ena etaža = max. 18 m nad najnižjim nivojem raščenega terena), funkcionalna zasnova tako objekta kot zunanje ureditve, ozelenitveni in uredltveni koncept okolja, obllkovanje fasadnih površin itd. je določeno s prvo nagrajenim projektom oziroma na podlagi le -tega že izdelane investicijsko-tehnične dokumetnacije, ki je tudi osnova zazidal-nemu načrtu za območje Muzeja Ijudske revolucije Slovenije. Na predlog odloka je podano tudi pozitivno mnenje Mestnega komiteja za urbanizem in varstvo okolja. Pripombe podane na predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za MLRS z odgovori 1. Milena Elikan Ko človek gleda omenjeni načrt, se nehote sprašuje ali je mogoče, da v času, ko na vsakem koraku bijemo boj za stabiliza-cijo, predlagatelji razgrnejo načrt, za katerega že laično oko ugotavlja, da nikakor ne bo prispeval k uresničevanju ciljev, ki si jih je naša družba zadala. Ni mogoče razumeti, kaj je predlagatelje vodilo, da so si zami-slili tako širokopotezno spremembo tega koščka Ljubljane ali še bolje Trnovega. Če se zdi lokacija za Muzej Ijudske revolucije Slovenije res najprimernejša, pa se človek vpraša, le čemu tolikšne zelene površine, ki pa sedaj to niso, ampak je na tej površini kar precej stanovanjskih površin. če vemo, da bo cena m2 skorajda dosegla 200.000 din, potem se morda res lahko sprašujemo, čemu takšna širokopoteznost. 2. Mohorič Ali je muzej Ijudske revolucije v današnjem revnem času, ko ni denarja niti za hrano, potreben? In zakaj rušenje zato desetih objektov? 3. Pregelj A., Finžgarjeva 2 V gospodarstvu se preprosto trudimo, da zaslužimo zase in za vse akcije naše družbe. Tu želimo protestirati proti - po mojem mnenju - eni od nepremišljenih uporab skupnega našega de-narja. Menim, da je cesta potrebna in verjamem, da je zanjo vse v redu pripravljeno. Škoda pa se mi zdi v sedanjem času namenjati nemajhna sredstva za gradnjo Muzeja Ijudske revolucije Slove-nije istočasno, ko se vsak dan žalostimo ob pogledu na Ijubljan-ski grad, ki bi - če ne po drugi, vsaj po časovni prioriteti -vsekakor moral prej doživeti zaključek del. Neestetske rešitve in dolgotrajna gradnja na Grajskem hribu -kar nam je vsem v sramoto, bi se s preusmeritvijo sredstev -namenjenih za MLRS v obnovo gradu prekinila in hkrati bi MLRS tudi v gradu dobil precej ustreznih prostorov. Prepričan sem, da bi referendum o tej zadevi podprl tu zapisan predlog, ki sem ga slišal že od mnogih, s katerimi sem govoril. V časih, ki niso dosti manj hudi kct pred. 40-timi leti moramo spet zbrati pamet in junaštvo za premagovanje gospodarskih težav in da se bomo odločili za pametno uporabo ne bogatih skupnih sredstev. 4. Miran Špelič - študent Popolnoma se strinjam s predhodnikom, da bi bila investicija hkratno z gradnjo ceste in Muzejem Ijudske revolucije Slovenije ogromna. Morda bi smel predlagati, da se namesto MLRS v spomin na revolucijo in kot znak na njene pridobitve zgradi nadvse potrebne prostore Filozofske fakultete. Mislim, da bi se tako dosti bolje oddolžili spominu na tista težka leta. Namesto zaključka še enkrat preberite zadnji odstavek tov. Preglja. Bolje ne bi znal izvesti svojega mnenja. 5. Žumer Milan, Finžgarjeva 2 A. Denar za Muzej Ijudske revolucije Slovenije naj se usmeri, če bo na razpolago ali a) v dvonadstropni priztdek pri sedanjem muzeju, kjer je sedaj gozd Tivolski park (tako sferno) ne bo prizadetih - medvojna dogajanja v Ljubljani in ostalem delu Slovenije so tako močno povezana, da bi bil muzej bolj reprezentativen, če bi bil to ena celota (z mogoče dvema oddelkoma). b) denar naj bi se porabil za dokončno restavracijo Ijubljan-skega gradu, ki bi bil kot Ijubljanska tipična znamenitost najbolj primeren za tak muzej, saj bi bil svojevrstna privlačnost. 8. Kateri ing. si je zamislil, da naj bi bil muzej na robu Ijubljan-skega barja, kar bi bilo mnogo manj privlačno in lahkomiselna uporaba sredstev v teh težkih stabilizacijskih časih. „ iV 6. Ivan Kreft Predvidenega je preveč rušenja za Muzej Ijudske revolucije Slovenije, to ni stabilizacijsko! 7. Kramberger Ivo • . * Ne rušite objektov ob Kolezijski cesti. 8. Dragan Arrigler, Ziherlova ul. 8 Če odmislimo načelno pripombo, da revolucija še traja in da kot taka sploh ne sodi v muzej, je predvidena investicija velika neumnost. Očitno je, da demagoške ideje še vedno padejo na plodna tla in da nas dosedanje težave niso prav v ničemer izučile. Muzej revolucije že imamo - menda je stavba v slabem stanju. Ali ne bi bilo bolje obnoviti lepo stavbo v Tivoliju? Res je sicer, da finančna vprašanja niso predmet obravnavanega osnutka, pa vendar: gre za bistvena vprašanja. In kdor v današnjih časih predlaga kaj takega, bi moral odgovarjati vsa) za razsipavanje družbenega denarja, če ne za kaj hujšega. \z osnutka je tudi razvidno rušenje več (stanovanjskih) objektov za tiste, ki jih nimajo, jih bomo rušili tistim, ki jih že imajo. Ozrimo se vendar že enkrat v prihodnosti - pretekosti smo se menda dostojno oddolžili. " 9. Občan - podpis nečitljiv. Glede izgradnje nove Kardeljeve ceste in Muzeja Ijuške revolu-cije Slovenije na predvideni lokaciji se mi zdi nesprejemljiva in času neprimerna. Stabilizacija najbrž ne dovoljuje takih investicij prav v času, ko se vsi na vseh področjih prizadevamo za čim nižje stroške v proizvodnji, od infrastrukture pa naj bi gradili le najpo-membnejše. Menim, da so že tu prisotni predlogi Muzeja Ijudske revolucije Slovenije na Grad izredno zanimivi in koristni za obe strani, medtem ko je potrebno po štiripasovnici (Kardeljeva) ponovno proučiti. Menim, da nimamo potrebnih sredstev, ker imamo prav na tem področju že sedaj primanjkljaj sredstev. 10. Sever Martin, dipl. ing. Menim, da predstavljeni načrti nadaljujejo popolno konfuzijo in nerazumevanje za urbano planiranje v Ljubljani. Že izvedba trnovskih blokov predstavlja nepremišljeno in nasilno poseganje v prostor in pomanjkanje občutka za tradicijo in kulturo v urba-nizmu. Postavitev Muzeja Ijudske revolucije Slovenije v planirani prostor bo predstavljala: - drago gradnjo - uničevanje naravnega okolja ; - velike stroške vzdrževanja '. v ' . - odmaknjenost objekta od prometno-turističnih tokov. Kaj ni vredna razmisleka ideja, da se ta Muzej locira na Ijubljan-skem gradu, kar bi prineslo naslednje prednosti: - združevanje sredstev za obnovo Ijubljanskega gradu, ki ga v 40 letih po vojni še nismo uspeli sanirati in mu začrtati jasno opredeljeno namensko rabo. Občutno je tudi pomanjkanje denarnih sredstev za obnovo, ki bi jo lahko reševali s sredstvi za izgradnjo Muzeja Ijudske revolucije Slovenije. - lokacija ne bi prizadela okolja in ne bi predstavljala motenja obstoječih dejavnosti (šola itd.) v tem delu Ljubljane. - stroški gradnje, ki bodo v zamočvirjenem Trnovem občutno dražji kot drugje, bi se lahko občutno zmanjšali. - obisk Muzeja Ijudske revolucije Slovenije bi bil občutno večii, saj vemo, da 80 odstotkov vseh turistov obišče Ijubljanski grad, dočim v Trnovo ne bo nihče zašel ali pa jih bo zelo malo. - stroški vzdrževanja, na katere pri nas ob novogradnjah nihče ne misli, bi bili znatno manjši oziroma združeni s stroški za vzdržeanje gradu. V splošnem sem mnenja, da predstavljeni projekt ni premišljen, zaradi tega je predrag in absolutno neadekvaten. 11. Občan - podpis nečitljiv Zakaj podiramo in rušimo prijetno predmestje? Zakaj ne dru-žimo dobro in lepo s koristnim? Preselimo Muzej Ijudske revolu-cije Slovenije na Grad - impozativno Ijubljansko priljubljeno sprehajalno točko. Rešili bi dve muhi na en mah. Saj vendar nimamo denarja na pretek - ne mečimo denarja skozi okno. Ne strinjam se s predlaganim načrtom, kajti tudi jaz sem plačnik vseh teh načrtov. 12. Občan - podpis nečitljiv ., . ¦ -Protestiram proti negospodarskemu, nepotrebnemu, nerazum- skemu rušenju zdravih stanovanjskih hiš na stroške občanov. Nadomestne hiše naj dajejo v obliki svojih vil tisti, ki si to izmi-šljajo. Odgovor Vse navedene pripombe od 1 do 12 so načelnega značaja tako, da so odgovori nanje podani že v obrazložitvi. 13.'Mestni komite za urbanizem in varstvo okolja: Posebej je potrebno obdelati: . ' - območje Muzeja revolucije (napačna oznaka vrste drevja ob parkirišču na vzhodni strani Kardeljeve ceste oz. obojestransko ob Kolezijski cesti) - proučiti je vprašnje navezav ali principov hortikulturne ure-ditve :-. ¦ ¦ , • celotnega območja Muzeja revolucije, : • rekonstrukcije Plečnikove ureditve vzdolž Gradaščice, Odgovor Ugotavljamo, da je za urbano ureditveno območje zunanjih površin MLRS izdelan načrt ozelenitve v okviru že izdelane inve-sticijsko-tehnične dokumentacije za MLRS. Prikaz ozelenitve v zazidalnem načrtu shematično prevzema rešitve \z omenjene že izdelane dokumentacije. Tudi preureditev obrežja Gradaščice na odseku, ki se uredi kot sestavni del zunanjih parkovnih površin MLRS je v omenjeni investicijsko-tehnični dokumentaciji obdelana v smislu Plečniko-vega koncepta. Pripomba podana pod prvo alineo se nanaša na risarski lapsus v grafični karti in je že odpravljen. 14. Stanovalci Riharjeva cesta 11 V načrtu za park, ki naj bi se razprostiral za muzejem, je za rušenje predvidena tudi hiša na Riharjevi 11. Če bo do gradnje res prišlo. se pojavlja vprašanje, ali je za stavbo res potreben tako velik prostor. Morda pa ni nujno, da se hiše, ki so na vogalu Riharjeva-Kolezijska, rušijo. Ta del je namreč predviden za park. Odgovor Vse druge lokacije v središču mesta bi zahtevale znatno več rušenja ali zazidavo zelenih površin. Ruši se le toliko, kolikor je nujno potrebno, zvečine stare, amortizirane zgradbe. Vsaka modernizacija Tmovega bi to zahtevala. Brez tega Trnovo ne more dobiti mestnih kvalitet. Vsa lastninska in odškod-ninska vprašanja v zvezi z rušenjem 1. faze gradbišča so že rešena. •1 ..¦¦•¦> ¦¦¦¦¦¦.¦ -. ¦ "¦ ¦ .