revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ORNITOLOŠKI IZLETI ir CERKNIŠKO JEZERO Borut Rubinič Velikost:3500 ha Cerkniško polje. 1200-1600 (26001 ha Cerkniško jezero Opis območja Cerkniško jezeroje največje in obenem najbolj znano izmed vseh kraških polj, po katerih teče reka Ljubljanica. Jezero ni povsem pravi izraz za to območje, sa j gre za kraško polje, ki je v najboljšem primeru do približno dveh tretjin napolnjeno z vodo. v najslabšem primeru pa po njem slikovito meandrira le nekaj majhnih potočkov, ki se zlivajo v strugo Stržena. glavnega vodnega vira Cerkniškega polja. Cerkniško jezero je torej presihajoče jezero, karje na svetu enkraten kraški pojav. Stržcn, ki se na Planinskem polju priključi Pivki in skupaj dobita ime Unica, v Močilniku pri Vrhniki se ju oprime ime Ljubljanica, z imenom Obrh izvira na jugovzhodnem delu polja in ponikne v Velikih in Malih Karlovicah. jamah v severozahodnem kotu polja. Jezersko dno, ki je poleti popolnoma brez vode. pokriva združba bičja in trstičja, obsežnejši sestoji trsja so v Zadnjem kraju. foto/Borut Rubinič Rdečenoga postovka Falco vespertinui na Leviščih. v Dojicah in ob nekaterih vodnih virih. Na predelih, kijih voda le občasno poplavlja, rastejo šaši. na še bolj sušnih delih pa travišča. ki jih poleti povečini kosijo. Severni in severovzhodni deli polja so ponekod ekstenzivno obdelani, ne manjka številnih mcjic, grmišč, gozdičev in sadovnjakov, ki skupaj oblikujejo razgibano krajinsko podobo. Večina zaselkov leži na severnem in severovzhodnem robu polja, medtem ko je osrednje območje le skromno poseljeno z nekaj manjšimi vasicami. Cerkniško polje z zahodne strani obdaja mogočni masiv Javornikov, z vzhodne strani se nad poljem dviga "čarovniški hrib" Slivnica. Dostop Z avtoceste Ljubljana-Divača zavijemo na odcepu za Unec in Ccrknicoa in sledimo cestnim oznakam vse do Cerknice. Jezeru se lahko približamo z več strani. Najobičajnejša pot je za mostom čez Cerkniščico v središču Cerknice. Cesta vodi do vasi Dolenje Jezero in skozi vas v samo osrčje jezera. Na severozahodni konec jezera pridemo skozi Dolenjo vas (v središču Cerknice zavijemo proti jezeru v bližini avtobusne postaje in sledimo cesti), na južni konec po cesti Cerknica - Bloke. V vasi Grahovo zavijemo proti Žerovnici, od tam pa se lahko jezeru približamo po različnih poteh v vaseh Lipsenj. Žerovnica, Gorenje Jezero, Laze in Otok. Iz Ljubljane pelje avtobus v Cerknico in po cesti naprej proti Blokam in Staremu Trgu, tako da lahko izstopimo v kateri koli vasi ob jezeru in se na bližnje jezero odpravimo peš. Vlak pelje le do Rakeka, vendar tudi od tam v pol ure hoda že dosežemo skrajni severni konec jezera. Gnezditev Cerkniško jezero je gnezdišče mnogih vodnih vrst ptic, ki v Sloveniji sicer niso bogato zastopane. Tu imajo svoje edino redno gnezdišče kostanjevka Aylhya nyroca, žličarica Anas elypeata, rjavovrati ponirek Podiccpsgrisegena. bobnarica Botauivs stcHaris in rdečenogi martinec Tringa totanus. Druge pomembne gnezdilke so še regija Anasqucrquedula. kosec Crex crex, grahasta tukalica Porzana por/.ana. mala tukalica Porzana parva, kožica Gallinago ga/Iinago, veliki škurh Numcnius arquata, rumena pastirica MolaciHa flava, pisana pcnica Sylvia nisoria, škrlatec Carpodacus erythrinus in trstni strnad Emberiza schoeniclus. Preziinovanjc V zimskem času je stanje vode Cerkniškega jezera navadno najvišje in obsežna vodna površina je pogosto prizorišče manjših ali večjih jat različnih rac (mali Žagar Mergellus albellus in veliki Žagar Mergus merganser. zvonec Bucephala clangula...). pogosti so polarni slapniki Ga via arctica in vse vrste ponirkov. Prelet Jate vodnih ptic se v času spomladanskega preleta še povečajo. Takrat je moč opazovati veliko število dolgorepih rac Anas acuta, žličaric. regelj, črnovratih ponirkov Podiccps nigricolUs. kasneje pa črnih čiger C/i/idonias 26 ORNI l OLOiKI IZIE 11 ORNITOLOŠKI IZLETI letnik 6. Številka 1, opni 2000 ft>:o. Boru: Kubinti Pogled s Slivnice na Cerkniško jezero jeseni rt iger, med katerimi je neredko tudi kaka bcloperuta čigra Chlidonias leucopieri/s ali belolična čigra ChUdonias hybridus. Spomladi se na plitvinah ob jezeru zadržujejo tudi velike jate togotnikov, prib Vancllus vaneHus in močvirskili martineev Tringa g/arco/a, poleti in zgodaj jeseni se ob preostali vodi pojavljajo tudi številne druge vrste pobrežnikov. Polja med jezerom in krajema Martinjak in Ccrkniea so izjemno primerna za opazovanje ujed. Spomladi sc tu zbirajo velike množice kanj Butco buteo. lunjcv, zelo impresiven je tudi majski prelet rdečenogih postovk Fa/co vespertinus in škrjančarjev Fa/co subbutco. Pogosto se na jezeru pojavljajo oi li belorepci Haliaeetus albicilla, ki verjetno gnezdijo v bližini, nad pobočji Javornikov se pojavlja orel kačar Circaetus gaMcus., jezero pa večkrat obišče tudi manjša skupina črnih štorkelj Ciconia nigra, ki prav tako gnezdijo v bližini jezera. Druge zanimive živali Cerkniško jezero obdajajo obsežni gozdovi, ki jih naseljujejo mnoge pri nas živeče vrste velikih sesalcev: medved, srna, jelen. ris. jazbec, divja mačka in celo volk. Omeniti velja tudi ščuko, menka in znamenitega protcusa, endemično dvoživko dinarskega krasa, ki živi v podzemnem kraškem sistemu pod Cerkniškim jezerom in okoli njega. Isolla della Cona poročilo z društvenega izleta Borut Rubinič smega januarja 2000 se je približno 15 ljubiteljev ptic odpravilo na društveni izlet v sosednjo Italijo. Obiskali smo izliv Soče, kjer leži idilični rezervat ¡soladella Cona. Ce bi naročali vreme za ta doživeti dan, verjetno ne bi mogli izbrati tako primernega, kakršno je bilo prav na dan našega obiska. Zimsko sonce je kot umetnik na platno risalo ostre podobe s snegom prekritih Julijcev na zakulisje temno modrega neba. medtem ko je naša druščina stala ob morskem obrežju in opazovala številne vodne ptice, ki se niso zmenile za razposajeno igro skromnih pen na valčkih rahlo razburkane turkizne preproge. udi ptič je bilo tega dne videti obilo. V sladkovodnem močvirju smo v udobju prijetnih opazovalnic občudovali pestro paleto različnih vrst rac. vse tri običajne vrste gosi. velike bele. male bele in sive čaplje, pribe in rdečenogc martince. Na morju smo začudeno strmeli v desctlisočglavc foto/Borut Rubinu" Sive gosi Anser anser jate žvižgavk, mlakaric in lisk, ki na slovenski obali niso ravno vsakdani pojav. Nekaj kasneje smo se znašli še na desnem bregu Soče. na plitvinah blizu vasi Fossalon, ki so znane po svojem pobrežniškem obilju. To. obilje namreč, je bilo tudi v času našega obiska več kot očitno. Ker smo naleteli ravno na oseko, so bili blatni poloji najbolj izpostavljeni, pobrežniki pa so se po njih sprehajali v večstoglavih jatah. Opazovali smo velike škurhe, ki tu prezimujejo, črne prosenkc, rdečenogc martince in spremenljive prodnike. Na morju so plavale jate zvoncev, srednjih Žagarjev in labodov grbeev. foto/Borut Rubinu1 Iz opazovalnic smo občudovali pestro paleto različnih vrst rac, vse tri običajne vrste gosi, čaplje... SVET PTIC 27