I* U o I- ET VKEC J E DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CITATEIJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Sorialislirne Zveze in Prosvetne Mkiikv OFFICIAL ORGAN OF j. s. f. and rrs EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 1838. im mit er. Dm. t. IM 7, il Um pa»t «HIm »I CWm* umd»r IW Ad of Cwirru of Marek V II» CHICAGO, ILL., 2. DECEMBRA (December 2), 1942. N. hI Is had Weakly at 2801 8. Lawndol« Ave. «^►•••LETO—VOL. XXXVII. N* fornji sliki so ujetniki a nemike podmornic*, ki »o jo v bilki v Atlantiku potopil« saveanitka bojn« ladja. Osišče spoznava, da vzlic uspehom vojno izgublja SOVJETSKA OFENZIVA SEDAJ VEČJA KAKOR PA JE BILA PREJŠNJO ZIMO. — CHURCHILL VABI ITALIJO, DA NAJ SE PODA. — TUDI JAPONCEM BOLI IN BOU TRDA PREDE Vojna sre^a je sedaj oč¡vidno zaobrnjena tako. da bo o-V;i: če na vsak na ¿in poraženo. Vzlic ri;romnim nemškim in japonskim tmtiam ter okupiranjem drugih dežel ni ne japonska ne nemška oborožena sila strla ne angleške, ne ameriške bojne mornarice, Še manj pa armade. Premoč v letalatvu Nemčija, ki se je ponašala vse prve mesece vojne 8 premočjo v letalstvu, pa v tehniki na vseh svojih bojiščih, je sedaj hočeš nočeš morala izpre-videti. da imajo tudi druge države industrijo, sposobne tehnike in pa armade, ki so kos vsaki drugi na svetu, tudi dozdevno nepremagljivi Hitlerjevi sili. "Zlomljeni" Ruai ae nočejo zlomiti N« samo invazija ameriške armade v francosko severno Afriko, nego še -posebno važno poglavje minule tedne je sovjetska ofmziva na dveh krajih vzhodne fronte, ki je prizadela Nemcem ogromne izgube. Nedvomno so »bile tudi sovjetske velike, ker v vojni nikdar ne padajo vojaki samo na eni strani. A glavno je, da v tem slučaju ae morejo Nemci tudi umikati, ne samo padati. In drugo, sovjetska armada je svet uverila, da je nemška o-feniziva, ki je trajala skozi vse poletje, pa do nedavno, proti Stalmgradu, ob črnem morju in na Kavkaz, ni zlomila, četudi so nekateri njeni prijatelji mislili, da je bo vsak čas konec. Baš v teh svojih sedanjih napadih je pokazala, da je boljše pripravljena za ofenzivne akcije kakor pa je bila pro-šlo zimo. Nemška armada ie vedno mogočna Bilo bi seveda nesmiselno trditi, da ti usipehi zaveznikov v Afriki in na vzhodni fronti po« menijo zlom nemške armade. Ta je še vedno mogočna in Nemčija je, razen kolikor so jo napadali zavezniški letalci, še vedno nedotaknjena. A zdi se, da ima sovjetsko vrhovno poveljstvo to zimo namen poraziti Hitlerjeve divizije toliko, da se vojno bojišče premakne iz drugih dežel v nemške meje. Hitler, ki se sicer hvali, da se to nikdar ne zgodi, ni več toliko bahav in ¿e bolj pa ga ki bi, ker se je začela njegova i a jež je družba bati, da Nemčija bržkone ne more več upati ? rmarro. V takem razpoloženju pa je vedno nevarnost, da ¿ačne kdo izmed nje spletka-riti in iskati "mir", firerja pa izdati. ' Kriz« v Italiji Taka situacija je *edaj v Italiji. Mus^olini je bil prepričan, in z njim vred vsa Italija, da bo Hitler kmalu zmagal, namreč že lani, in da vse kar je Italiji treba je, da v vojno aktivno poseže potem pa si s Hitlerjem deli plen. Dogodilo pa «e je nasprotno, ker sta Hitler in Mussolini napravila par usodnih napak, pred vsem, ker nista napela vseh svojih moči, da bi po porazu Francije udarila v Anglijo, neglede na žrtve, ter jo porazila predno bi Zed. države mogle kaj storiti v njeno o-brambo. In nato Še Hitlerjeva pomota z Rusijo. Vojna šestih tednov se nnu je spremenila na ruskih bojiščih v vojno osemnajstih mesecev in njegove armade sedaj več ne prodirajo, nego beže. Z angleškim porazom Rom-mela v Egiptu in z ameriškim okupiranjem francoske Afrike je sedaj najbolj izpostavljena Italija, ki se je vsemu dome-krktičnemu svetu najdalj po- (Nadaljevanje na 5. strani.) SLOVENSKI NARODNI • KONGRES IN NJEGOVO POSLANSTVO Prvič v zgodovini našega priseljeništva se snidejo na skupnem zboru predstavniki Slovencev — vseh Slovencev, neglede na politične ih verske nazore Marsikdo izmed njih je že izrazil dvom, da bo tako zborovanje uspeh, posebno še, ker nimamo v dosedanjih akcijah od leta 1939 dalje še nobene prave vzpodbude. A vendar, kongres se bo vršil — svoboden zbor svobodnih ljudi, ki smeio imeti prepričanje po svoji volji. * Glavni problem kongresa ni to, da se ga mani-festacijsko izvrši, ampak kako zasnovati ORGANIZACIJO, ki bo ZMOŽNA naloge, rad« katere je # sklican Začetek je pozen, dve leti pozen, ali bol Še je pozno kakor nikoli. Urednik Proletarca je bil za politično akcijo v obrambo naroda, ki je zasužnjen, od kar so vpadle v slovenske kra.e nemške, italijanske in madžarske čete Proletarec je ob enem ves čas opozarjal, da zmaga zaveznikov sama na sebi ni še nikakršno jamstvo, da se bo z vprašanjem Slovenije na bodoči mirovni konferenci ravnalo pravičnejše kakor se je v Versoillesu Zelo možno je, da niti toliko pravično ne, kakor zadnjič, ako ne dobimo pravočasno ZAŠČITE za ta narod, ki »e sedaj popolnoma uklen|en. To ie temeljna naloga tega kongresa V nji je skupno delo MOGOČE VSEM, neglede na druge razlike. Kongres bo trajal dva dni. Delo po zboru pa ne bo imelo NI KAKEGA ODMERJENEGA ČASA. Poslanstvo zastopnikov je izvršiti zborovanje s stališča, da se prične DELATI, delati ne samo za zmago zaveznikov, kar že vršimo od septembra 1939 dalje, nego tudi za mir, ki bo PRAVIČEN, ki bo temeljil na načelih svobode in demokracije za VSE, torej tudi za narod, ki so mu po zadnji vojni zadali veliko krivico, v sedanji pa ga je zadelo tolikšno gorje, kakor sorazmerno noben drug narod na svetu. In čudno. Vzlic vsem lepim obljubam vemo vsi Slovenci, da preti temu narodu po tej vojni enaka ali pa še celo veliko večja nevarnost, kakor mu je po zavezniški zmagi v prejšnji vojni. Kongres naj stori kolikor le mogoče, da se pobratijo tudi zastopniki Hrvatov in Srbov v te) deželi in potem skupno z njimi DELAMO iskreno za odvrni tev nevarnosti, ki preti VSEM TREM narodom in jim po svojih močeh pomagamo, da dobe svobodo, v kateri bodo potem lahko sami odločevali o svoji usodi, o obliki svoje vlade in sodelovali za mir in blagostanje v svoji deželi, na Balkanu, v ostali Evropi in po svetu Problem produkcije in distribucije živil čezdalje težji V mnogih krajih v Oregonu in Waahingtonu primanjkuje meae. V New Yorku ao ie uvedli "brezmesni" dan. Iz Loa Angeleaa poročajo, da ao pričeli prodajati konjsko meao. V Chicagu, ki ae ponaaa a avojimi največjimi klavnicami na avetu, imajo goapodinje te-»koče dobiti tako meao kakršnega iele. V Houatonu, Tex., kjer ao velike klavnice goveje živine, primanjkuje govedine. Itd. To ao neprijetnoati. A v primeri kar preatajajo ljudatva valed pomanjkanja živil v Evropi in Aziji, je ta dežela raj. Vzrok težavem, ki glede prehrane nastajajo tudi pri naa, ni pomamjkanje živil, nego v glavnem diatribucija, namreč ovire v prometu, ker je preobložen v naporih oskrbovati armado, in pa v pošiljanju potrebščin zaveznikom. Dalje farmarjem zares manjka delavcev. Japonci, ki ao bili v Calif orni ji in v Waahingtonu zelo važen faktor v produciranju živil, ao v koncentracijskih taborih. Vzlic vaemu temu pa mero-dajni vladni oddelki zagotavljajo, da tu ne bomo imeli po-1 manjkamja, bo pa le mnogo živil in drugih potrebščin a čaao-ma mogoče dobiti le na odmerke ("na karte"). Sestanek kluba št. 27 JSZ v Clevelandu V petek večer 4. dec. se bo vnfcl v prostorih kluba št. 27 JSZ v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. sestanek, na katerem bo ra¿prava o slovenskem narodnem kongresu, ki se prične naslednji dan. Vstop vsakemu prost. Referent bo s. Frank Zaifcz. urednik ! Proletarca. Kakodelujezveza CehovinSIovakov in krije stroške? JOSEPH MARTINEK O POLOŽAJU IN NEVARNOSTIH, KI PRETE MALIM NARODOM Sijajna proslava 25-letnice pevskega zbora Save Pevski zbor Sava v Chicagu je sla vnos svoje petindvajset-letnice sijajno izvršil. Koncertni ^ oored je bil iz boren in dobro predvajan, in obogatela sta i?a poleg Savinih pevcev in pevk tudi hrvatski zbor Zora ter sopranistka Rose Arbanas. Udeležba je bila obilna vziic slabemu vremenu, in če ¿e upoštevamo, da sedaj veliko naših ljudi dela tudi ob nedeljah, je •bil Savin jubilej tudi kar se po-seta tiče velih utspeh. Več o Savini slavnosti bo v prihodnji številki. "Predsodki proti obstoju malih narodov se v Ameriki večajo, in to je ena glavnih nevarnosti, ki nam preti,*' je dejal Joseph Martinek dne 27. novembra v Slovenskem delavskem centru v Chicauu v svo-jem predavanju v klubu št. 1 JSZ. Veičak v avojem paalu Jo«. Martinek je tajnik če-hoslovaške narodne zveze (Czechoslovak National Alliance of America). V delu, ki ga vrši, je veščak. Za sabo ima skušnje kot le malokdo, vrhte-ga je pri svojem delu priden ko mravlja. Bil je v Ameriki v delavskem in socialističnem gibanju od rane mladosti, pred sedanjo vojno pa je bil član u-redništva glavnega češkega socialističnega dnevnika Pravo L du v Pragi.. !ma upogled v nešteto zapletenih problemov. • Cehi ne bi mogli dobiti v to njihno organizacijo boljšega tajnika kakor je on. Zato ga je klub št. 1 JSZ povabil, da predava o svojih skušnjah in o delu omenjene zveze, ki ima sličen namen, kakor si ga je dal slovenski narodni kongres. Martinek poudaril, da smo Slovenci s politično akcijo za o-brambo svojega naroda skoro prepozno začeli. Tako je ugotovil v svojem zadnjem članku tudi dr. čok in Proletarec je bil od začetka na stališču, da bi morala ibiti politična akcija naša prva briga, a drugi so pač sklenili drugače in tako je tukaj zamuda, ki lahko postane usodna. "Res, začeli ste pozno," je rekel Martinek, "pa se,boste morali sedaj toliko bolj žuri-ti." Glede Čehov je dejal, da s politično akcijo laično akcjjo (za ustano- »ploh nikoli prenehali niso popolnoma. Ko so jo začeli v ča-ou 'prve svetovne vojne, je niso noben krat do kraja opu?tili, in ko je nastala tragedija mare-larskega romanja v Monakovo k Hitlerju, so ameriški Čehi mislili naj prvo na politično akcijo in jo v nekaj mesecih obnovili v še večjem obsegu kakor so jo imeli v čanu prejšnje vojne. Kako Cehi financirajo avoje gibanje? Vprašanje financ je v vsakem iprotpagandnem gibanju jako važno. Pravzaprav se brez denarja ne more ničesar opraviti. J. Martinek je v svojem predavanju dejal, da ima njttvna zveza petdeset tisoč članov, ki plačujejo vsaki najmanj po en dolar na leto. Dalje imajo enega ¿lana, ki plačuje po pet sto dolarjev na mesec, nekaj članov, ki plačujejo po dve sto dolarjev na mesec in mnogo takih, ki plačujejo od 5 do 50 dolarjev na mesec. Poleg direktnih članov imajo pridružen j a v skupinah, kot podporne organizacije, sokol-ftka društva, češko katoliško zvezo itd. Že v prejšnji vojni so ameriški Čehi zbrali v sklad za svo- vitev čeho«lovaške republike) poldrag milijon dolarjev. In kakor poudarja tudi Louis A-damič, tako je naglašal sedaj na tem sestanku Martinek, da brez denarja ni propagande. Ta je silno draga stvar, neglede, koliko je med nami ljudi, ki so pripravljeni delati zastonj zanjo. čehoslovaška narodna zve-iza, ki rma svoj glavni urad v Chicagu in podrudkne urade v raznih krajih Severne in Južne Amerike, in imela ga je do vpada Jaiponske v to vojno tudi v Aziji, m ima ga v Afriki, (Nadaljevanje na 5. strani.) Italijanske jetnike privedejo v Colorado I,z Denverja poročajo, da bodo italijanski vojaki, ki so jih ujele ameriške čete v Afriki, poslani v jetniški taibor, ki ga zanje pripravljajo v ju*žnem Coloradu. Teh jezikov je okrog tri tisoč. SRD BOGATAŠEV VSLED "ZNI2ANE PLAČE" Ko je predaednik Rooaevelt ie pred meaeci priporočal, da ae naj bi plače vaem znižalo na petindvajset tiaoč dolarjev na leto, po odbitju vaeh davkov, in je bila potem njegova auge-itija predložena kongresu, ao jo ljudaki zaatopniki zavrgli. Sprejeli pa ao pomotoma take naredbe, ki dajejo predsedniku moč odločati tudi o plačah. In tako jo je zniial aebi na $25,000, in drugim, ki ao prejemali nekateri celo po pol milijona dolarjev plače na leto. Ker ao republikanci v zadnjih volitvah pridobili veliko mandatov, decnokrati pa izgubili, tolmačijo kapitalistični li-ati to sa nezaupnico Roosevel- tu ne aamo kar ae njegove vojne politike tiče, nego le posebno radi tega, ker je udaril po atarodavni pravici, da ima vsakdo v tej deieli "pravico * prejemati tolikšno plačo, kot jo je "vreden". Uredniki, ki tako argumentirajo, morda ras prejemajo po $21,000 in več. Nekateri ao Imeli do omenjene odredbe tudi aad ato tiaoč dolarjev letne plate. Novoizvoljeni kongreaniki, in pa stari teriji, ki ao bUi znova izvoljeni, prete, da bodo Rooaeveltu njegovo odredbo o maksimalnih plačah razveljavi» čim ae anide novi kongres, kar bo enkrat po novem letu. Zanimivo je, da lati kongreaniki in aenatorji na vao moč kriče proti plačam delaveev, zoper čez urno (overtime) plačo, m hočejo, da ae vae zakone, ki Ičitijo delavce, razveljavi. , Le malo delavcev je, ki za* aluiijo $25,000 — ne v enem letu, nego komaj v petmdvaj-aetih letih. In od tega morajo plačati davek leto za letom, dočim ga pp novi odredbi o-nim. ki prejemajo več kakor po $25,000 na leto, od te vaote ne bo treba. Po petindvajsetih letih garanja je delavec srna-t ran ie za med staro iaro. Direktorji, ki so imeli dose-daj po ato tiaoč do pol milijona dol. plače, tudi aedaj ne bodo atradali. Kajti $25,000 na leto je le en dohodek enega člana družine. Lahko "upoale" ione, ainove in hčere, kar delajo, ne da bi njim bilo treba delati drugega kot podpisati čeke. Zraven imajo pa ie druge dohodke. na primer dividendc, obreati, dobičke itd. Kadar bodo tisti, ki prejemajo za avoje reanično delo le po kak tiaoč do dva tiaoč dolarjev na leto, hoteli v kongresu avoje zaatopnike, ai bodo ponujali k boljšemu življenju, namesto da pošiljajo ▼ zbornice take, ki mislijo le na inte-bogataiev. Agitacija za Proletarca, tiskovni sklad in prodaja Am. druž. koledarja Prve izvode Ameriškega družinskega koledarja smo prejeli iz knjigoveznice ta teden. Je silo založena z delom in zato je v nji par dni zamude. Glavna naša briga sedaj je koledar razširiti med ljudi, ker njegova vsebina zasluži, da vsega razprodamo. Dalje pri tem delu ne smemo prezreti agitacije za Proletarca. V tej številki objavljeni izkaz poslanih naročnin je znatno nižji kakor pa je bil prejšnji izkaz. Dalje je v tej številki izkaz prispevkov v Prole-tarčev tiskovni $klad. Nedavno smo objavili vsoto, ki smo jo v ta namen zbrali lani in predlanskem. Obakrat je bila par sto dolarjev višja, kakor pa smo nabrali letos do sedaj. Ker so se vse stvari podražile, imamo večje stroške, zato so nam prispevki v tiskovni sklad potrebni v še večji meri kakor prej. Kdor ima priložnost kaj zbrati v ta namen, upamo, da to stori. Ako se pred božičem in Novim letom nekoliko požurimo z delom v vseh treh stvareh, pa bomo tudi letos uspeli toliko kakor lani. Najbolj zaostal je tiskovni sklad, a zanašamo se, da tamo do 31. dec. zbrali vanj še par sto dolarjev, to pa seveda le, ako nas bo zadosti takih, ki se bodo zavzeli to tudi izvršiti. Priznanje vsem, ki to delo vrše, in hvala jim za nodaljne napore. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ' tadaja Jugoslovan tka Delavska Tiskovna Druiba, Ckicago, IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA ▼ Zedinjenih državah sa celo leto $3.00; ta pol leta 91.7»; sa čet-t lata $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.60; sa pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčltev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor_____________ Business Manager. .........Frank Zaitz .Charles Pogortlec SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Siz Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO, lIi- Telephone: ROCKWELL 2864 = Cemu sv Washington, London in Moftkia ne §porazumejo za «loloren povojni priigrani? V Torontu, Kanada, je dne 25. novembra govoril na shodu vojne pomoči za Rusijo Wendell Willkie, ki se ga je udeležilo 18,000 ljudi. In kakor v vseh svojih govorih prej, je Willkie tudi v Torontu poudarjal, da ¿»o zavezniki solidarni v načrtih poraziti Hitlerja, niso se pa se sporazumeli, kaj hočejo po vojni. V tem govoru je Willkie posebno naglasil, kako potrebno je, da se glede ipovojneua programa London in Washington sporazumeta z Moskvo. I>osedaj je bilo tako, in je še, da se najprej domenita, pa še to ne vselej do pike natančno, le Washington in London, to je, Roosevelt in Churchill, in potem o svojem sporazumu sporočita kako in kaj Moskvi, in pa tu in tam Čunkingu. Potem se vsako tako stvar proglasi za akcijo, ali za ¿>klep "zedinjenih narodov". Willkie pravi, da je to napačna taktika, ker povzroča nevarnost, da "izgubimo mir". Ko je bil on v Moskvi, in v čunkingu, so se mu nedvomno precej potožili, drugače ne bi tako govoril, in neglede, kako se skuša njegovo vlogo omalovaževati, je storil veliko, ker je sporna vprašanja pritiral v javnost. Na primer, glede vloge Sovjetske unije v povojnem urejevanju sveta ni še nič Sporazuma, razen morda le v nekaterih obrisih. To, kar se dogaja skozi zadnjih par mesecev v Jugoslaviji, je v veliki meri posledica nesoglasja med Londonom in Moskvo. Bratje v Jugoslaviji se bore zoper Hitlerja — obenem se bore z orožjem med sabo in ubijajo drug drugega, namesto da bi složno stali proti skupnemu sovražniku. Nekateri pravijo, da Rusija ne bo mo&la v Evropi nič odločevati, ker bo toliko zbita, ko bo vojne konec, da bo imela dovolj dela sama s sabo in tudi tujo pomoč bo potrebovala. Take želje so se pogosto čule pred 7. decembrom lansko leto javno v Angliji in v Zed. državah, V Sovjetski uniji to dobro vedo. Kaj so o tem v Moskvi intimno povedali Willkieju, in pred njim Churchillu, lahko le ugibamo, ker sama tega nista javnosti se nič sporočila, niti ne Stalin. Povedal pa je Stalin to, da čeprav ima Sovjetska unija drugačno ideologijo kakor ostali zavezni-xi, je skupnost vendar mogoča saj v takih potezah, katerih namen in cilj je poraziti fašizem. Sovjetska unija je bila dosedaj glavna sila, ob kateri se ogromna Hitlerjeva vojna mašina, ki ji služi skoro vsa Evropa, lomi zobe. Bilo bi nespametno mUliti, da se bo ta sila, ko bo vojne konec, nekam umaknila, ali pa, da bo brezmočna in bosta le London in Washington odločevala. Ljudstva vseh okupiranih dežel, in ljudstvo Kitajske ter Indije imajo vero v pravičnost dveh vlad; oziroma sedaj v dve osebi: v Roosevelta in Stalina. Primera je čudna, glasi se nelogično, a dejstvo je, da zro vsi, ki so poraženi in potlačeni v hrepenenju za rešitev baš na deželi, ki jih predstavljata Roosevelt in Stalin. Jože Grdina v Cleveland*!, ki ni bil v uredniškem članku v Proletarcu še nikoli omenjen, piše v Ameriški Domovini, bvije, je vse to \v veliko | nfctCni ■prqgram, katerega so tolažbo. Ne samo, ker je to i "new dealerji" ukradli komu-zmaga ruskega delavstva, am- stim in ga naprtili revnim ka-pak ker vemo, da je dosedaj pitalisfcom na rame. Da isto do-Sovjetsika Rusija edina, katera kaže, citira komunistični pro-je priznala zahteve našega na- uram izza leta 1938, kjer je roda v domovini — in ker ve- nekaj sličnega omenjeno. Da, mo, da z zmago Rusije bomo voli ko bo trpljenje med višjimi dobili mogočnega zagovornika sloji, dočim se bo delavstvo va-| pri zahtevi naših pravic, zato ljalo v razkošju ob svojih o-se rad ujemo njenih uspehov. 1 gromnih plačah od $1,000 do $2,500 na leto. zamahu raztrgaie ta sen. Kaikšna je morala biti tista tračna artilerijska predpri- Proleterec je menda edini slovenski list, ki je ze od vsega začetka sedanjih diplomatičnih spletk — skozi zadnja štiri leta — opozarjal na lila nevarno delovanje Otona H a bs bur š keg a in pa italijanskega diplomata grofa Sforze. Ter na romanja Rooseveltovega zaupnika iz Washing tona v Vatikan. Rekli smo in ponavljamo: Laglje je priti "nadvojvodi" Otu, ali Sforzu, kamorkoli na merodajno mesto v Washington, kakor pa deputaciji demokratičnih Slovencev. Nekateri so rekli, da so take izjave pretirane, da moramo zaupati demokraciji itd. Pa se je pripetilo, da kar se ni posrečilo pustolovcu rumunskemu eks-kralju Karlu, se je pretendentu za avstro-ograki ceserski prestol, nadvojvodu Otu habsburškemu, Nas stari vojni tajnik Stimaon ga je priznal za načelnika "osvobodilne fronte'* za Avstrijo in v njo pritaknil vse, ki so bili rojeni pod Franc-Jožefovo apostolsko krono. Ali je to demokracija, za kakri.no naj umirajo naši fantje? Avstrijski socialisti, protestirajo. Čehi, Slovenci, Hrvati. Srbi in vsi drugi, ki jim je za svobodo, se zgražajo nad tem čudnim političnim priznanjem Otona habsburškega, ki ga je dobil v Washingtonu. V protest proti temu se je oglasil tudi novinarski oddelek jugoslovanske vlade. Jugoalovanski informacijski center v Washingtonu, čigar poročilo o vsem tem podajamo v spodnjih kolonah. Rojstni dan Habsburžana Pretečeni tejden je praznoval pretendent za nekdanji habsburški prestol — najvoj-voda (oprostite, moral bi to zapi»ati z veliko črko) Oto svoj rojstni dan. To, seve, ni še nobena posebna novjea. Novica pa je, kar se je na tem nje-| govem praznovanju dogodilo. Oto je prečkal pismo vojnega tajnika Henryja L. Stimsona, v katerem mu slednji piše, da je stranka, katero reprezentira O slovenskem kongresu Članek Louisa Adamiča sem pazno prečita!. Ta članek je še najboljši, kar smo jih dosedaj čitaii. V njemu je povedano, kar nas je že veliko slutilo, da je 'pri nas nekaj narobe, da nima sedanja jugoslovanska vlada nobenih posebnih načrtov, in da nimamo izven Sovjetske Rusije še nebenih zagotovil od drugih zavezniških držav. Ta slovenski kongres bo imel v NAPORI OTONA HABS- bil voditelj avstrijskega upora mokratičen -pokret. je izjavil, BURSKEGA proti diktatorju Dollfus^u me- da je presenečen, da War De- Vceraj smo prinesli prve vast!, februarja leta 1934., sta partment sodeluje z Otonom, o tej anahronisticni froinji proti ; protestirala tudi FVicdrich Ad- Povdaril je, da se Otonov voja-demokratičnim institucijam v ler, vodja avstrijskega delav-1 ški komite, ko omenja deset Srednji Evropi. Obenem s prvimi »§kega komiteja in član bivšega milijonov Amerikaneev av-T^SSL > ^jnkega parlamenta, ter i atrijskega potomstva... "mo- nosti »mo objasnili tudi svoje last- El'enbdyen,: bivši zunanji mi-i re nanašati le na vse Ameri-ro stališča. Nadaljevali bomo ob- nister avMrijske republike. Po-! kance, ki izhajajo iz ozemelj javljanje teh vesti in opoaarjamo s|a|a fl^ubnu!*kro naslednjo brzojavko: je, in ne morda le na one iz av- pisje. svo ju ai rogi jo "Vlag>alTio takojšen protest ■ strijske republike, katere izse- proti zlorabi vaših izjav s stra- Ijeniško potomstvo šteje manj ni neznatne skupine avstrij- nego en milijon po uradnem skih emigrantov." štetju iz leta 1930. Izjava g. Stimsona o avstrij- Czernin nadalje ugotavlja: skem bataljonu je bila razglašena na rojstni dan nad vojvode Otona, ko je praznoval dne 20. novembra svojo 30-letnico. V proslavi, ki se je vršila v nekem newyorškem hote ki, je preči tal Oton Stimsono- . . ... M . .vo pismo, v katerem vojni se- prwtol, je napravilo tz; kretar sprejf.ma ponudbo av- jtrednj« - ^rop,k.h pol.trfnih .vo,jcev av- Atrijskega bataljona, za katero bo skrbel vojaški komite za o-svoboditev Avstrije. G. Stiniso n piše v svojem pismu: "Prepričan sem, da bodo državljani Zedinjenih držav avstrijske narodnosti zgršbili to priliko, da koristijo naši skup- Trije p^aki bivše" * liVeralne ni wtvari- Vaš takojšnji odgo- avstrijske republikanske via- ^ ™ »°z}y ^ I)e^a,!"tmeT1- de, vključno bivšega vojnega U •em 7*Xo ministra Juliusa Deut*ha, m Zvedeli smo, da so britanski vlomili pri vojnem sekretarju uradni predstavniki odklonili Stimsonu naslednji protest: povabilo na Otjonovo pojedino, "Vsaka zveza katerekoli av- <** britansko zunanje mi- *trij*ke vojaške sile v Zedtnje- nistrstvo noč« podpirati habs- nih državah s habsburško hišo, burtkih ciljev s tem, da bi na- bi imela uničujoč vpliv na av- P™m Otonu nastopilo draga- strijski narod, v .katerem bi za- napram navadnemu dušila zaupanje v owvobod Thcnvpson, je nemogoče, kajti sa že več kot sto dolarjev. Pre- mala Avstrija kot je bila po pričan sem, da bo skupna vso- zadnj« vojni, šteje komaj šest ta ipet sto dolarjev zbrana še milijonov prebivalcev. Skoro Pred marcem. Iskrena hvala gotovo je Oto uračunal v ivek- prodajalcem, še posebno danjo Franc-Jožefovo A\*strijo Pri ženskem društvu "Nada" šestin petdesetih milijonov vse SNPJ, katero se je tako požrt- njene izseljence, ki so v tej de- vovalno zavzelo za to delo. 'V želi. bližnji bodočnosti bo pisec teh Vse to je mogoče prav. Fant i vrstic obiskal tudi razna dru- se je čeiz noč izpreobmil, kot društva za pomoč, se je njegov kraljev»ki kolega Direktno za ruski relif sem doli v Mehiki, veličanstvo Ko- prejel: Feliks Strumbel, C4e- rel iz Rumunije. Kar pa dela verand. O., $5; Ciril Pitchman "Nobena izmed demokratičnih avstrijskih skupin ni bila pri-puščena k pogajanju akoravno so ponovno ponudile svojo pomoč pri nabiranju zares nepolitične in nestrankarske vojaške čete. Postavljene pa so bite pred "fait aceompli". Prof. Rusten Vambery, vodja demokratičnih Madžarov v Zedinjenih državah, je izjavil naslednje: "Vsak poskus, da Fe zopet uvede avstro-ogr-sko monarhijo, bi nanovo oživel pritožbe proti izkoriščava-nju Madžarske s strani habsburške dvorske klike." Dostavil je, da bi "habsburška vlada pomenila nadaljevanje fevdalnega vladanja na Madžarskem, ki je najbolj odgovorna za nesrečo in za bedo madžarskega naroda." Dr. Nikola Mirkovič (Jugoslavija) je izjavil, da bi podpiranje habsburških monarhi-stičnih ampiracij "zelo škodljivo vplivalo na potek vojne in neslogo med ameriškimi državljani srednje - evropskega potomstva." Državni sekretar Hull je iz- $5 i»n John Pichman $5, oba iz Chicaga, skupaj $15. Vsem darovalcem iskrena hvala. Prejšnji iztkaz $442.35, sedaj $15, skupaj $457.35. Če se nam posreči nabrati pet sto dolarjev za namizni prt, bo skupna vsota nabrana od nas za ruski civilni relif do-sctgla skoro tisoč dolarjev. Na delo, sodrugi! Naročite si Ameriški družinski koledar. Tole mi ne gre v glavo? stvar komplicirano je to, da so ravno isto zahtevali in prosili od vojnega tajnika Stimsona demokratični avstrijski voditelji pod vodstvom Ferdinanda Ozernina, predsednika avstrijske demokratične akcije, ¿e več mesecev, pa vse zastonj, dočim je habsburžaai Oto dobil povoljen odgovor v enem dn3-vu. Vse izgleda, da imajo ljudje, kateri se boje za bodoči mir — prav. Vse tiste čudovito lepe fraze, katere smo slišali üztza zadnje vojne, se ponovno ponavljajo, in to v večini od ti-tih ljudi kot pred petindvajsetimi leti. Spremembe v angleški vladi Sir Stafford Gripps je izmenjal svojo ipozicijo v angleškem ministrstvu. Namesto vodje parlamenta, kar je bil dosedaj, je postal minister za produkcijo letal. Njegovo mesto je zavzel Anthony Eden. Mno-gim ljudem, kateri so poznali tetžiko stališče Orippsa kot zastopnika vlade, s katero se ni strinjal, vedo, da je bil to zanj edini izhod. Churchill je na ta način iztrebil svoj kabinet vseh levičarskih kritikov, kateri so mu zelo presedali še posebno od kar je angleAka armada rzvojevala zmaigio nad Rommelom. Splošno je angleški ministrski kabinet izvzemtVi par izjem, ostal prilično tak kot je bil za časa Chamber-laina. Stafford Gripps bo v svo- čemu niso Francozi svoje ji novi [poziciji skoro gotovo bojne mornarice v Toulonu raj-zopet pridobil popularnost, ka- še poalali v pomoč Zed. drie-tero je v precejšnji meri zgubil vam in Angliji, namesto da so kot direktni zasborpnik vlade v! jo potopili ter jo s tem rešili parlamentu. In Anglija, kot tu- pred Hitlerjem? ÍV POVESTNI DEL Za očetom v Egipt NIKOLAJ RAJ NOV ( Iz bolgarščine prevel TONE POTOKAR) (Nadaljevanje.) Sedel je, nAŽ/gal debelo cigaro, potegnil iz žepa janitamki mole k. ga Tačel prebirati in dejal : , — Tiato pa. kar ljudje govoričijo, ni res. Zdaleč je lepo praviti. Dekle je tu, polovico mojega dela opravlja. Pisma piAe, trgovce sprejema, kmp-cev i&če. Jaz — sâj veè, koliko àol imam — ne morem brez tuje pomoči. Ona pièe in govori več jezikov, pa tudi bistroumna je, pogaja se, v našem poslu pa je tak človek zlata vreden. To je vse. Ljudje pa — če ."O slišali ai i ne — govoričijo; ne moreà jim ¿amaéiti ust. Ni bil videti kakor človek z zavestjo krivde na sebi. Govoril je umirjeno, nekam težko; prebiral je molek, gledal srna v oči. — Tale je, — je spregovoril in pokazal na eno od slik — tale z opico. Trkanje. Vstopilo je dekle — prav ona, o kateri sta se pogovarjala. V rdeči svili. Visoke postave. Lepša ko na slikah. Po grèko je nekaj vprašala očeta. On jo je pogledal in spregovoril dve besedi, ki j t »n ni razumel; vsekakor v « rabščini. Takrat so se dekle tove oči razprle, postale so à i enkrat tolikàne, nekaj strast nega je zagorelo v njih. Samozavestno je stopiia proti mladeniču, kljub očitajočemu po-giledu, s katerim jo je bil oéinil oče. Ponudila mu je roko in zvonko povprašala: — Kaj je novega v Kopriv-¿tiči? — Nič novega ni, — je sramežljivo odvrnil sin, pa ves zardel. — Kako pa veste za Koprivètteo? Ste bili tamkaj? — Za Koprivštico? Ne. Va§ .. . Votre pere m'a dit... dosti o Kopriv&tici... Dosti, dosti Oče se je nasmehnil na nek poseben način — ko igralec, ki dobiva. Delo ga čaka. pustil ju bo sama. Gospodična pa bo zvečer pripeljala sina v gostil-nico. Nerodno mu je bilo. Zasovražil jo je, preden jo je bil videl. Zdelo se mu je, da ve ona vse, pa si prizadeva, da bi mu ugajala. Ni je hotel videti, pa mu je po sili hodila pred oči, ob vsaki besedi je menjavala držo, ko da ni mogla vzdržati. Pobteno zlepljene ustnice, rdeče, strastne. Telo polno krvi, prêt troje no. Vijugave kretnje in vražje oči. Prisiljen je bM, spregovoriti vsaj katero besedo, «njen pogled pa je stegoval tipalke proti njemu petin poželenja po osvojitvi Zdaj je ¿iroko razjprla oči zdaj zaprla črne dolge trepalnice, med katerimi je podrh-teval vtadton in nevaren mrak Zdelo se mu je, ko da mu je sojena. Predlagala s«, da gresta ven. Na ulici se je zadržala • hladno; celo do Halilovega ha na sta (bila odila — da bi ai ogledala perzijske in arabske prodaja Inke. V zlatarskih uli cah poleg Kalaunove džamije je bilo doeti »veta. Dekle se je moralo pogonoma stisniti RaÂku, da bi se umaknila mi mo hitečim; vaelej se je opro nt H a _ ljubeznivo, toda zadr iano. Padel je mrak. Stopala ?ta po temi ulici. On je bM utru jen. Spotaknil ne je. Morala ga je ujeti, da ne bi padel. Njega pa je portalo t»ram, ker je bil slabo m H il o njej. Zahvalil se jI _to pot od srca. Po temni ulici J* stopal prižigalec luči, «liéati je bik) korake. Dekle je «topalo poletg RaAka. držala ga je z« roko in molčala. Nekaj dehfcečega je velo od nje — ni bH ne parfum, ne puder _to oplj*nj*l° mladeniča. Pria pel a sta v gonilno — veliko In avetlo. Stari je sedel v dnrtbi dveh trgovcev. Pili ®o whWty a ledom. Prinesli eo Ae dve čaAi. Raftko je poetal vesel. Ona pa ko da ne. Z vsemi je govorila upogljivo, toda kratko. Od čaaa do ča*a je pogle- je mladenič ni videl vea teden. PovpraAeval je očeta. Stari ga je pogledal z lahkotnim na- j smehom in dejal: — V Cariigrad je odAla. Raško je otožno vpraAal, kdaj se bo vrnila, dovala očeta. Tudi on jo je po- — j^e vem . 11 Morda jutri, gledoval — nagloma, ko z do- morcu tudi čez teden — dva. govorjenim pogledom. ^k je naA posel; nič se ne ve. • Mladenič jo je opazoval —I In pogledujoč ga, nasmiha-in du&a je pila naslado, večjo jo^ mu, ga je pobaral: od vsakega dotika, brez pomi sli na 'bližino. Za trenutek mu je prestrelil možgane «pomin na mater; in njene besede ob slovesu, pa na strah na ladji, na «pletke radi očeta — pa se mu je vse zazdelo smesno. Tekli so dnevi — zdaj pestri, zdaj enolični. Haško je — In ti? • ^ — Jaz ... Ne vem ... Zdi se mi, da «bi bilo treba iti domov. Delati je treba. Pa tucji mati me čaka. — Dobro, da si me »pomnil. Pozabil sem bol; pismo je prispelo zate. Iz žepa je potegnil sveženj prihajal v pisarno. Pogled ma;P«P»rjev, oddvojil moder ovoj, je leno polzel po vedno istih mu ** ponudil m dejal: predmetih. Pisani koledarji zavarovalnih druži). Pomurski zemljevid s črtami Hedivske linije. Na pisalnih mizah — tngovNki almanahi in knjige. Kopice faktur, tovorni listi in pisma. Nazadnje — betonska tla, polita iz vodo. Sirkova metla je v naglici zbirala prah na kupce — po nekaterih kotih pa, kamor nemarna roka ni segla, je še ležal prah. Sram fra je postalo, ker hodi za ¿ensfko. Pa so bili že vsi o-pazili. Oče ga je nekam strogo Poglej, kaj piše, pa mi bo6 povedal. Morda bi rada denarja ... * "Kaj »i storil, Ra&ko, kaj ai storil, sinek? Dva meseca sta minila, pa mi še nisi pisal. Nekaj mi gloda v arcu, naj ti naravnost povem: v družbi tiste vražje Grkinje so te videli... i Tudi njega bo speljala — pra- j vi jo; mlad je, ona pa vralja. • — Jaz pa jim pravim: — Ra-ska ne more speljati, on ae je po meni vrgel, ne po svojem Kako deluje zveza Čehov in Slovakov in krije stroške? Napad aavaniikik letale«* na vlak v Afriki, ki ja vozil potrabicine*nam- ¿ki in italijanski armadi. Bomb« »o cilj pogodil« in 26 vagonov j« bilo unicanifc. (Nadaljevanje s 1. strani.) izdaja revijo na ¿tirih straneh tedensko v angleščini, in v enakem obsegu revijo v španščini, ici jo širi v propagandni na men za osvoboditev čehoslova-ške v Mehiki in v drugih krajih centralne Amerike, ter v raznih republikah Južne Amerike. Poleg tega so Čehi v zadnjih treh letih v področju te svoje akcije izdali mnogo letakov, brošur in par knjig. Omenjeno angleško publikacijo pošiljajo vsem večjim knjižnicam v Ameriki, vsem vseučeliščam in kolegijem, mnogim profesorjem, urednikom itd. In seveda, posebno pozornost posveča urad čehoalova-ške narodne izveze kongre.-ni-kom, ki imajo besedo^v vnanji politiki in bodo pri urejevanju sveta po vojni odločevali tako ali drugače. Prednoet Čehov Priznal je, da imajo ameriški Cehi v tem svojem delu veliko prednost zato, ker so soglasni -z njihno zamejno vlado »pogledoval. Ona se je začela očetu. — Piši mi vendar, kaj je rcredkoma oglašati. Niti v go- med njim in njo; piši mi, Ra-11 In ici je ni videl rt J no: zdaj, ško, kaj počenjata, ali je res e bila pravkar odšla, drugič tisto ali so lagali — da bi ae opet ni bila v mestu. Služin- jim laž v grlu -zataknila! In tu-ad mu ni posedala, kje stanu- di nič ne piše o tvoji vrnitvi. Pa e; preselila da se je, ne vedo' — čeprav! Sama sem kriva, točno, kam. Očeta enkrat, dva- Nihče mi ga ni natovoril na krat v tednu ni bilo vso noč.' grbo, sama sem ga vzela . . . Kam odhaja? Mladeniču je Pravili so mi ljudje: — čirpa-nekaj kJjuvalo v srcu. Ni ga nec je; ne jemlji ga! čirpanci vzdržalo ne doma, ne v pisar- obletavajo ali ženske ali pa vini. Sobe so bile prazne. Po- no. — Jaz pa: — Ni tak fant, vsod, kjer ni bilo nje. je bilo — pravim —; po gostilnah ne prazno. i hodi, za dekleti ne opleta. — Ob priložnosti so .šli do pira- Ali opleta ali ne. RaAko? Tale mid, drugič - na otok Gezire. i nora *lav» ve Njene oči so metale zdaj »vet- GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Pise CHARLES POGORELEC Anton Shular, Arma, Kans., Thomas, W. Va., 11; št. 124 je poslal 6 naročnin in $2 v ti- SNPJ, Forest City, 10; št. 476 skovni sklad. SNPJ, Salem, O., 10; John Ma- lz Detroita je poslal še en rold, West Mineral, Kans., 16; oglas za koledar Peter Bene- John Zdolshek. Maynard, O., diet, Joseph Kiarich pa obno- 10; Joseph Kosič, So. Chicago, vil svojo naročnino in prispe- 111., 10; Jacob Zaitz, Superior, val *2 v tiskovni fond. Wyo., 10; Peter Jellar, Round- Anton Udovich, La Salle, 111., "P- Mont., 10; Anton Ziberna, je poslal 3 oglase za koledar Ambridge, Pa., 8; Julia Mo- in 2 naročnini. Andrej Vidrich, Johnstown, Pa., je poslal 2 naročnini. John Krebel je spet naročil det z, Aurora. Minn., 7; Lucas De beljak, Seattle, Wash., 7; Lawrence Baje, Fairport Harbor, O., 6; št. 315 SNPJ, Canton. O., 6: Louis Pavlinich, departmentom, ki ima v takih stvareh odločilno besedo. Ko je Marti ne k svoje predavanje končal, so sledila vprašanja, na katera je odgovarjal nad eno uro. Sestanku in seji kluba št. 1 JSZ je predsedoval Frank Zaitz. V Proletarcu in Prosveti je bilo Martinekovo predavanje zadostno oglašano in poudarjano, da je vstop vsakemu proit. Vendar pa udeležba ni bila tolikšna, kot bi jo človek v tem slučaju lahko u-pravičeno »pričakoval. Med navzočimi so bli Vin-cent Caikar, predsednik slovenske sekcije JPO in načelnik pripravljalnega odbora za slovenski narodni kongres, Fred A. Vider, Ivan Molek, Filip Godina, Jakob in Katka Zupan, Joško, Mary in Mitzi Oven, Zvonko A. Novak, Angela Zaitz, Mirko Kuhelj, Louis Beniger, Chas. Pogore-lec, Frank in Mary Udovich, Frank S. Tauchar, John Cha-mazar, Kristina Turpin, Frank Ale^h, Francés Vreček, Louis Mohor in več drugih. Za delegata kluba št. 1 JSZ na slov. nar. kongresu je bil iz- Ta- ko je, — pravim —; o vsem tem sem mu pisala. — Kaj ae nisi preobjedel denarja? — On pa — niti besede. Toda ni bilo brez vzroka. Ko so začeli obo, zdaj mrak. Zdela se mu « skoraj ko dekletce, prostodušno, še nedotaknjeno. Njena epota je sijala nad Nilom, nafl. . . neskončnimi plinarni, nad tudl Vojvode««. jrovonč.f. njim samim. Bil je ponosen, se b** ker je hodil z njo. Vča>i je po- stf,i Butte. Colo., 6; Mary John Jereb tz daljnega Rock Greensburg. Pa. 6; Fr. Springsa, Wyo.. je poslal 3 na- Klemene, Brownton, W. Va., ročnine, meIien F™"* Bizjak. ga slovesa Edvard Benes, nje- —- gov glavni pomočnik pa je Jan Članek 0 Slovencih in njfhazradkev. ^ miniStra ^ n^ihni b°rbi 20 SV0b°d0 ' Zanimivo je bilo tudi Marti- Zastonj debite ponatis važni kovo izvajanje glede raznih | nega članka v angleščini 44The Big Little Mistake" — Velika majhna napaka'*, ako pošljete znamko za tri cente na naslov Rev. K. Zakrajšek, 1400 Quin-cy St. NE, Washington, D. C. Članek je ponatis iz lista MThe New Europe", ki ga je spisal naš rojak K. Z. Kovač, da pojasni važnost Slovenije za evropski trajni mir v Evropi. Pojasni tudi vzroke prejšnje in sedanje vojne. Veliko lahko pomagate, da bi Slovenija saj sedaj po tej vojni dobila svojo pravico, ako ga daste v roke vašemu senatorju, kopgresma-nu, županu, urednikom časopisov v vašem mestu in raznim vplivnim Američanom. Vsi ga naj čitajo. da bodo vedeli, da ne bo miru v Evropi, če Slovenija ne dobi svojih pravic. Pišite ponj še danes. Rev. K. Zakrajšek. struj med Čehi in Slovaki, ki so si bile v prejšnji svetovni vojni silovito nasprotne, a sedaj pa složno delamo skupaj. Na primer svobodomiselni Čehi, ki so v dobi prejšnje vojne prednja-čili v ameriški javnosti, so bili v večjem na'protMvu s klerikalci — bodisi tukaj ali tam, kot pa slovenski liberalci, ki so bili proticerkveni bolj navidezno kakor pa v resnici. Te zapreke so v politični akciji čehoslovaške narodne zveze sedaj odstranjene, je dejal Martinek, in ob enem priznal, da ne brez kompromisov. Zelo si prizadevajo napraviti vtis sloge med sabo tudi na zunaj, namreč v ameriški javnosti, kar pa se jim ni docela posrečilo vsled tragične vloye Slova-5; Malt Vidmar, Coraopolis, i ki je preočitna, da bi jo Pa., 4; Louis Karish, Brad- Mo mogoče zakriti. A tukaj dock. Pa., 3; Jacob Bregant, delajo Čehi in Slovaki enotno Witt, III., 3; Valentin Lužnik,! in si prizadevajo, da bi tudi ia-Clinton, Ind., 3; Mary Marko- seljenci iz drugih dežel, ki so vich, Iron Mountain, Mich., 3; v podjarmi jen ju, nastopali e-Frances Kramer, Issaquah, j notno. zahajajočega sonca jo je dela- ^«^JÍ1 !ajati in i™ nilročnin in 4 oglase za koledar. Wash., 2. . n >1/ rvl i s< /m>/\ « la* no 1 j « MVI r»______ti! J__rt__—_ X _ !.. ! 1 .. lo vso ognjer*) in taka mu dovolj. Jaz pa molčim. je ostala v spominu dolge dni. ! in.8rcf mi ^^ Pogosto je postala živahnejša. ™ ^jle nekaj nabija in na govorila je zasoplo, zalivala njegov obraz z vrelimi valovi. Takrat bi se čistost tistega, česar mladenič ni razumel, da je ljubezen, kalila radi nečesa grabečega in silnega; nepričakovano je leglo nanj — ko pa- bija — ko golob preden vzleti . . Znova se je očrtal pred njim svetel krog. Zagledal je mline ob poti, kjer sta se bila ločila z materjo. Jokala je in kar naprej govorila in mahala z ro- Frances Vider, 2 naročnini, Lucas G roter, 2 in Frank Zait» 1. j Joieph Snoy. Bridgeport. O., j OSIŠČE SPOZNAVA, jek po niti dvomLslene besede kami' kotfe1 ie ie .^oiS' — in prav tako nepričakovano ^ »PuSial po kameniti po ker ^ ¡ dom velik v®n»k. íemu so Oto- fre z enim ne u«ipe, poskus, pa ^^ por^nj ^ „ rajSe po. nu hateAurtketm, vrata marsi- ."^'"^L,. .„4 ..„Mtimeí" dati sedaj, ko žrtve Ae niso ve- ¡ kje na »teiaj odprU, in čemu JoU Ovc. naA oMt mer ,potem, ko bo«te je bil on priznan «a nekake*« Iz Sp, mKf.elda III Je p^la primor«ni z naio silo. , naielnika "osvobodilne fronte"' 4 naroinme »n $1-75 v t.skovn. p , ia Avstrijo. Vsakdo ve, da Oto fond k. j.h je zbral med «o- Tud¡ Japonc¡ w „ uW„¡|, n¡ za dem(>krac¡jo n€(ro bi rad druiri. Anton Corenc pa je po- r MuMolini, uko m t«, nazaj ce^nrtvo, habsburtki 1 I TÄ Kok«»' japonski imperialni bili do dvor in nje*ova borastva. A John Prtkov.rU Kokomo, pri0ani, da ^ Hitler | iudno je, da tu v hab»bur*ki Ind.. «e kaj radspomnitmko^ J ,,! prav uko. iz im- propagandi celo uradni krejp ülÜlVn /1 'm % ^ perialfcitinih nagibov, kakor govore, kot da je tu deset mi- en do,ar> m "aVen Je "" Italija,naki duie. podali v voj- lijonov "Avstrijcev", torej vei. no. Začetni u.*pehi Japoncev no kot pa ima Avstrija, kakräno bili ogromni — o tem ni dvo- je vizel Hitler, vaeh prebival* ma, toda ne Anglija, ne Zed. cev. To pomeni, da ftbejejo za države ni «o bile tepene v* led "AvMrijce" v propagandi za ročil Ae tri koledarje. Dalje »o naročili koledar ie sledeči: Kiub it. 27 JSZ. Cle-veland, O., 200 iztiaov; klwb »t. 49 JSZ, Collinwood, O., AGITATORJI NA DELU Va *aračaia«, ki Jik poilj.jo u •tožniki ia drugi »fitatorji ProUUr-ca, •• itaU mm kaii polUtnik aara¿-■la. Naiaraé afitator, ki |K»ilja aaa calolalaa. Ja aabalaàaa v lern *a«aa-a pallatairva. Gamja j a 4ama£ia, kakriai *Wa v Novi Griaaji (Naw Galaaa). Trmd (a Tojno ja pripadala dalama Niaaaamtki ia pa Avstraliji. Pa lantkam T, dacaatbra sa ja iavadirali Japaaci. Amariika ia aavaaaiika iata mhi ajimi •papadla. da jik iaiaaa. "Divjak," ki «a pradstavlja «araja «lika, pa ja ■ n«m tem sala nasadavaljan ia ki rajia kar «vaj« kot pa kakriaakali drufo tvokodo. ki ma jik aacija ia dra(ik kraja* «trata. i fin- iiVonk Pv^tan Tirp Hill. nJ,n» so se PrRPri|V,,r ™ . , , «iun»r- pl 'onn^ Anion^Udovich La drugih terenih in Japonci ae- h i je izseljence vaeh narodno- Liip m' ^ latnh Snov daj vidijo, da imajo opravka s .ti, ki so živele pod pokojno Salle. 111 50 Joaeph bnoy, ^ ^ ^ *v*tro - offfcko «»portolako" BricR^eport, O., 45, Riuo ' * vlaHn 228 JSZ, Pursglove, W. Va., bit, ko. ^ ^ 30; James Dekleva, Gowanda. Zavezniki so si svesti zmage N Y 30; Frank Stih. Sheboy- tako zelo, da se med njimi vrti gan Wh 25; Marv PoHak. čezdalje bolj živahna razpra-Imperial Pa 20; At. 86 SNPJ, va o bodočem miru, ker vsi ve- CbK III 16; Frank Pipan. do. da nama zrnata ni dovolj. «t»rala je tudi čehoalovaAka na- M iti n 15 Kavetan nego je potrebno ustvariti tudi rodna zveza, je dejal Marti- & l,odgc Mont . Jr, ne pa ga zapravi,, kakor ^^^ ^o ^----------TT ^ Mont., Un^tlS; tSvti tgt* ^ ^ ^ SrSuSaS ^ ma a Anton Zaraik. aap. Penn« 29 Cka«. Poforalac, Chicago. III. 20 Martin Jadaick, N. Ckka«a, III. 10 Jaka Krabal, CU^Iand. O. 10 Frank Oatan, Tira Hill. Pa. 7 L. BavWick, Milwaukaa, Wia. a Anton Skalar, Arma, Kan«, a Kayatan Eraaoinik. Rad Ladfa, Moat. 4 Jotapk Orea, Springfiald. III. 4 Jaka Ckamaaar. Ckicafo, III. 3 Joaopk Snoy, Bridfapart, O. 3 Jaka Jarak, Rack Spring», Wyo. 3 Frank Biajak. Chicago. III. 2 Mika Kapacfc, Barbarton, O. 2 Aataa Udavick, La Salla, III. 2 Jahn H. Kraisnik, Kamatoror, Wya. 2 Franca« Vidar, Chicaga, III. 2 Laka Graaar, Ckicaga, III. 2 Andrej Vidrich. Jokaatawa, Pa. 2 Frank Zalta. Chicago. III. | Aataa Garaac, Springfiald, III. % 4 P roi rt arec, December 2, 1942. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE Mussolini je baje nevarno bolan in italijanski fašisti pripravljajo sestavo nove vlade, ki bo mcrda po godu zaveznikom in prilagcdna skleniti z njimi separaten mir. Propaganda ima svoje muhe, tudi kadar jo uporabljajo demokratične dežele. Pred par leti so nam iz propagandnih birojev pripovedovali, da v Nemčiji vre, nezadovoljstva je na kupe, in Hitler ima raka v* grlu. Morda bodo imeli z Italijo več sreče. Da bi le ne bilo to na račun Slovencev, kakor ne je dcljodilo po prejšnji vojni, ko so države, ki so zmagale z gesli demokracije in samoodlo-čevanja narodov, žrtvovale pol milijona Jugoslovanov in. po vrhu sklenile še tak mir, da ni mogel privesti drugam kot v fašizem in novo vojno. V reviji New Europe ima K. Z. Kovač (Kazimir Zakraj-šek)dalj*i članek o pomenu slovenske dežele in vadlanju zanjo pr2d prejšnjo svetovno vojno, in potem v Versaillesu. V tej številki je notica, ki pove, kje se dotični članek lahko naroči, in da je treba poslati zanj le tri cente poštnine. Ker je stvar napisana v angleščini, in podaja zelo dobro sliko položaja Slovencev sedaj in v prošlosti, je res priporočljivo, da pridejo taki spisi posebno med one, ki o nas nič ne vedo, ali pa tudi nočejo vedeti. Težko, da je sedaj v vodilnih vladpih krogih v Londonu ali v Washingtcnu kdo, ki se bi za življenjski cbstoj slovenskega naroda toliko brigal, kakor se je na mirovni konferenci po prejšnji vojni «zavzemal za ta mali narod Wood row Wilson. Ne wye v ike borza ni več to kar je bila do leta 1939, ko so v nji nastajali milijonarji in multimilijonarji, in ko so vse-križem špekulirali tudi mali ljudje, v nad i, da si dobe tisočakov zastonj. Nove postave so borznim špekulacijam stopile na prste in ni več tako iahko goljufati z delnicami, kakor se je do zadnje krize. Vendar pa je borza še vedno zelo dober barometer gospodarskega sistema kakršen je, ki temelji na izkoriščanju in profitarstvu. Kadar so zavezniki doživljali poraze, so se cene mnogih vrst delnic nižale. Ko pa je kje izgledalo, da se vojna razvija zaveznikom v prid, so se dvignile. Toda ko pa so kar naenkrat začele pr hajati poročila o ameriških zmagah na Pacifiku, o posrečenem zavzetju severne Afrike, o angleških zmagah v Egiptu in Libiji, ter o o-ferizivi za izavzem Tunisa, nato pa še o sijajnih uspehih ru- ske ofenzive pri Stalini/radu in na mu »lovski fronti, so se borzni špekulanti ustrašili naglega konca vojne in posledica je bila padanje cen delnic. Posebno delnic tistih podvzetij, katerih "prosperiteta" je odvisna le od vojnih naročil, če pride mir, dobički v njih prenehajo in le nekateri izmed teh obratov se bodo lahko takoj asimilirali produkciji za civilne potrebe. V prejšnji vojni je bilo tako, da $imdalj je trajala vojna, več je bilo novih milijonarjev. Ni jim bilo za mir, nego za še večje dobičke. Dobro je, da se v sedanji vojni te hibe na račun človeških življenj in demokratičnih gesel ne ponavlja v tolikšni meri. Konjsko meso bo, kot se gla- *e nekatera poročila, baje uveljavljeno tudi v ameriških mesnicah, ako ga bodo hotele prodajati. Dosedaj* so Američani nekako s pomilovanjem čitali, da jedo ljudje v Evropi tudi konjsko meso, tukaj pa je govejega in drugega v izobilju. Toda če bi mogli Američani poslati v Evropo saj konjskega mesa v obubožane kraje — to bi bilo radovanja! Kajti glad ne pozna predsodkov. A. P. poroča iz Londona, da ko sta italijanski kralj in njegov sin prestolonaslednik obiskala bombardirana mesta v •everni Italiji, sta videla razo-bešeno raz oken belo posteljno perilo, kar jima naj bi bilo znamenje, da italijansko ljudstvo hoče mir. Morda v Italiji o tem nič ne vedo, toda po ra-jiu mu take novice sporočajo iz Egipta in Londona. Dr. I. M. Čok je storil s svojim člankom glede Italije dobro delo za našo stvar v tem, Ja je ifgotovil: Italijani so bili /si z Mussolini jem razen onih, ki jih je pokončal, ali pa stlačil v koncentracijske logorje. j Dokler je bil zmagovalec, ¡ga je masa pozdravljala in norela 1 navdušenja — in dasi tega Čok ! ni zapisal —tudi cerkev mu je i pomagala. Ko je zmagal v Eti- ' opij i, so rekli, da je to triumf križa in italijanske kulture. In ie bi se bil Mussolinijev sen za zmago nad zavezniki, ko je u-daril v Francijo, posrečil, bi mu Italijani že živemu postavljali spomenike. Ker pa propada, si zvita italijanska diplomacija in zavezniška propaganda pomaga s poročili o belih rjuhah, o italijanski miroljubnosti, in pa da Mussolinija pravzaprav noče nihče v Italiji. Ščiti pa ga gestapo. Ob e-nem Italijani vprašujejo: "Kaj dobimo v nagrado, če se umaknemo iz vojne?" Slovenci in Hrvati vedo, kaj so slična itali- PRISTOPAJTE K 9 USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^ ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI Ameriški marini na poti t bilko s Japonci sa Cu*dal canal (Solomontko otočjo). Japonci \o «is lino prisada-▼ail, da ki dobili na tam otoku naaj vojaško vsletaliice (airfiold), ki to ga prod tedni okupirale po hudem boju amarižka čete. ke, lahko crganizirali precej-trojo armado za stvar združe-Inih narodov, ako bi jim bilo dopuščeno? Tako pojoča revija Nation, ki meni, da zavezniška strategija fkuša rajše držati generala Franca v nevtralnosti, kakor pa mu spodkopavati tla. V tej koloni smo že dostikrat poudarjali, da so Otonu Habsburgu vrata odprta mar-sikam kamor resnični predstavniki demokratičnih gibanj le s težavo pridejo, ali pa jih merodajni uradniki sploh nočejo sprejeti. Tako se je dogodilo, da je v deželi demokracije dobil vladno priznanje ea nekakega načelnika avstrijske "osvobodilne" fronte človek, ki mu je edini cilj obnoviti monarhijo in zasesti njen prestol. Ako se ameriško politiko v priznanju admirala Darlana lahko opraviči iz vojaških razlogov, se flirtanja z Otonom nikakor ne more. Ni čudno, da so proti odloku vojnega tajnika Stimsona protestirali vsi liberalni, demokratični elementi, in protestiral je kongresnik Emanuel Celler, demokrat iz New Yorka, ki smatra Stimso-novo pismo Otonu habsburškemu za eno največjih napak od govornega oddelka ameriške vlade. janska "glihanja" pomenila j nje vseh delov razkosane Slo-zanje v prejšnji vojni. j venije. Nekateri menijo, da Zahvalni dan je bil letos u- Rusija v takih stvareh ne bo NAROČITE SI DNEVNIK 5 "PROSVETA 99 ^ Naročnina sa Zdruien« driava (Isvan Chicaga) la Kaaado $«.00 J aa leta» $3.00 sa pol lata» $1.S0 sa ¿atr| lata» sa Chlca«« C ¡«aro 9 $7 SO sa calo lato» $3.78 sa pal Uta» sa iaosomHva MOO i 20.77 Naslov zo (ist in tajniitvo je: i. Lawndele Avenu«' * < hîrag». Illinois 'JI radno praznovan v znamenju molitve. Običajno pomeni zadnji četrtek v novembru pojedino v zahvalo za druge obede tekom leta. V vojni smo direktno skoro leto dni, a mize so bile obložene veliko bolj kot pa v letih 1929-41, ko je bilo izobilje tolikšno, da smo uničevali pridelke, živino in še marsikaj drugega koristnega, velik del ljudstva pa je živel v pomanjkanju. Prebivalci te dežele vojno le še malo občutijo, razen onih družin, ki so koga izgubile v nji. A kar se živil tiče, je sedaj boljše kakor pa pod WPA. To je dobro preu-dariti zato, ker bi lahko bilo v resnici ravno narobe. Leborit Ane ur in de ven govori v andonu dejal, da eo od noša j i med Čehoslovaško in Sovjetsko Unijo iskreni kakor so bili pred monakovskim paktom. ki so ga demokratične sile sklenile na račun čehoslova-ške. Akoda, da ne more slično trditi tudi jugoslovanska za-mejna vlada. Louia Adamič poudarja, da se je dosedaj edino že Sovjetska Unija i* j a vila za združe- mogla odločevati, ker bo imela dovolj svojih skrbi. Res, imela jih bo, a zahtevala bo besedo tudi glede ureditve Evrope. če ne bi bil Hitler storil usodne napake z vpadom v Rusijo, kdo ve, ako ne bi on odločeval ne samo v Parizu, nego tudi že v Londonu. Vojaški izvedenci pravijo, da bi bil on vojno dobil, če bi naj prvo Anglijo premagal in se Rusije lotil šele potem. A vrnimo se k vprašanju Slovenije. Če Rusija ne bo dosti pomenila pri mirovni mizi, kdo bo branil slovenski narod? Adamič pripore Ja: V i, ki se Rusije bojite pridobite druge zaveznike (kar pomeni London in Washington), da store isto: namreč, da se izrečejo za obrambo naroda, ki so ga zavetniki že v prejšnji vojni postavili za kocko imperialističnih mešetarenj. Henry J. Kaiser je postal legendarna oseba. I-^adjo zgradi kar v dobrih štirih dneh. Je priznan vešča k. In pri njemu delajo delavci — vsi v uniji — toliko, da bi morali bržkone že po 30. letih starosti med staro šaro. Ker pa ima Kaiser tudi neprijatelje in tekmece, pripovedujejo, da je velik del slavo-i pevov o njemu le izmišljenost, in da bodo šele končni računi pokazali, kako in kaj. Nasprotniki administracije pa ob enem zagotavljajo, da takih računov sploh ne bo, ker »o sproti uničeni, pobarvani, ali dolžitve. Vemo pa, da se v tistih ladjedelnicah res na vso moč d#eia in da delavci v njih garajo brez primere. Vpjaski kaplani so po mnenju vlad in cerkva potrebna stvar. Njihova naloga je tolažiti. Teh prilik nimajo, ker vojaki umirajo največ tam, kjer bi jim bili kaplani le v napotje pri vojskovanju, na primer v letalih, v tankih in v podmor- Vobilo na dve važni priredbi: kluba št. 49 JSZ in Cankarjeve ustanove Clevelend, O. — Res se že dokaj časa nisem oglasil v Pro-letarcu. Krivda menda ni toliko,moja. ampak tistih, ki radi Špikajo ter onih, ki jim verjamejo. Pa nimaš veselja, da bi pisal. Rad imam ljudi, ki dvla-jo in pomagajo, «pa prispevajo, a ne takih, ki druge, ki tn radi Waterloo. Vršila se bo na Božič 25. decembra. Klub ima tu >voj stan od kar je ta dom /igraj en Igrala bo Vadnalova godba. Te navihance, Vadnalove godce, dobro poznate. Ko človek začuje zvoke njih godal in petje, čisto pozabi na utrujenost nog in pleše. In ker pride Božič na petek, se bo dobilo tudi '"železno" brez skrbi, ki je Ob nedeljah prepovedana. In četudi imajo ljudje na Božič pojedine doma, bo klub vseeno poskrbel, da bodo dobre jestvi-ne tudi na tej zabavi vsakemu na razpolago. Klubove članice se na to razumejo, torej nič se bati ¡glede postrežbe, ki bo najboljša. Menda pa se bomo tisti dan, to je, 25. dec., mudili največ pri "jaslih" in peli ter se pomenkovali o položaju. Tudi svet bomo lahko reševali tisto popoldne in zvečer. Toča j i se v debate ne bodo spuščali nego le stregli. In bodo v tem poslu sami skušeni možje. Vstopnice na igro C. U. so po 50c in jih dobite pri odbornikih in članih, in vstopnice na veselico kluba št. 49 pa so i>o 40c. Dobite jih pri članih in članicah, in če imate priložnost, jih vam tudi jaz lahko prodam. "Večni popotnik" je s tem rad vsakemu na uslugo. Torej da ponovim: V nedeljo 13. dec. na predstavo C. U. in dne 25. dec. na zabavo kluba št. 49 JSZ. Obe prireditvi bosta v Slov. del. domu na Waterloo Road. Na svidenje, vsi zdravi in veseli! Anton Jankovich.. nicah. A vendar je baje neki kaj storili, odganjajo. ameriški kaplan, ko se je šlo tudi njemu za kožo, vzkliknil na bojni ladji, da ni le duhovnik, nego je pripravljen podajati tudi municijo v topove. Ko so gra vpražali o tem. je rekel, da je vsakdo kaj govoril, a vsi 10 vpdeli. da bo šla njihova la- Sicer pa tega dopisa ne pišem zato, da bi o tem razpravljal, pač pa v svrho oglašanja dveh naših prireditev-. Prva bo v nedeljo 13. decembra v Slovenskem delavcem domu v Col lin wood u na Waterloo Rd. V prizor jena bo dja na dno, ali pa sovražna, drama "Vera v vstajenje", ki Munkije pa, je rekel, ni "podajal". S tem je ustregel fcelji cerkva, ki sicer blagoslavljajo vojno, in orožje za vojno, ne dovoljujejo pa duhovnikom, da bi municijo "direktno podajali". Radnička Borba v Clevelan-du je priobčila proglas odbora svoje eselpisticke sekcije o * jugoslovai ikem pitanju". Na-rekvaj je njen, kar pomeni, da zanjo in njeno sekcijo ¿ploh ni takega vprašanja. Pravi, da kakor v prejšnji, tako tudi v sedanji vojni, je jugoslovansko vprašanje zgolj bu rž vaz na stvar, v kateri jugoslovansko delavstvo ne more dobiti ne več svobode, ne boljših pogojev za življenje. "Manifest" je "teoretično" napisan, je zelo nepremišljen in je pač tod se v pa potvorjeni. To so težke ob-, ^^¿iMii«" mentalitete. Seveda se je treba brigati za koristi delavstva. A Čemu vse vprašanje zavreči zato, ker je buržvazija zraven, tega niti Radnička Borba ne bi mogla pojasniti. Njen manifest se o-pira na marksizem, očita grehe onim, ki so res grešniki, a za odpravo vzrokov bo treba kaj več kot pa kak manifest v Radnički Borbi, ki se odgovornostim izmika iti le kritizira. Senator George Norris v Ne- hraski je bil vsfed svojega po TISKOVNI FOND PROLETARCA XIX. IZKAZ Superior, Wjro. John Porenta $1. Bridgeport. O. Peter Kroflkh 40c. Willoufhby, O. John Ptudich $1. (Poslal J K rebel.) Herminie, Pa. lAwrence Selnk (Star City, W. Va.) $2; po $1: An-tonia Skrinar (Cuddy. Pa ) in Josaph Turk; po 50c: Jacob Oblak (Dillin-K»t, Pa.), Ford. Klofrfi* (Csssville, W. Vs.), Mike Datfilii (Gray« Landing, Pa.) In John Ark (Whitney, Pn ), skupaj $fl.t)0. (Posls* Anton Zorni k.) Clare land, O. Frank Kranievič 9Qc, (Poslal J. K rebel.) Detroit, Mick. Joseph Klarich $2; Anna Koss 45c, skupaj $2.45. Kemmerar, Wjro. John H. Krzisnik 60c. - 'Afma, Kan». Po $1: Anton Shular in Martin Gorvnc, skupaj $2. (Poslal A. Shular.) Rad Lodffa, Mont. Frank Podlinftek In K. in M Erznoinlk, skupaj $2.00. (Poslal K. Er*no*nik.) Brownton. W. Va. Frsnk Klemene %2'M*. Springfield. III. Joseph Ovca 50c; po 25c: John Goršek ml., John Gor-fcek st., John Zaverl, t/>uis Aidich in John FlHpich, skupaj $175. (Poslal Joe Ovca.) Akroa. O. Joseph Jereb 1.00. Kokomo, Ind. John Petkoviek $1. r Skwpaj prejšnji ¡*ks* $904.30, skupsj $92«.«5. raza, kot so poročali listi, jako užaljen. Bilo mu je hudo radi tega, ker je vse svoje življenje posvetil obrambi zatiranega človeka, se tepel z izkoriščevalci in deloval za socialne zakone. Norris se smatra za neodvisnega politika. Njegov poraz ni bil nepričakovan in kriv ga je prilično sam, ker je prvotno izjavljal, da ne bo več kandidiral. Medtem 90 se oglasili drugi iza njegovo mesto in razvili kampanjo, v kateri je zmagal republikanec, O novem senatorju pravijo da je reakci-onar in da bo v kongresu zastopal ravno nasprotne Razore kakor jih je Norris. Norrisu je baš radi tega hudo. Ali veste, da bi .Api|pciMki m> se borili za ohranitev republi- jo je spi-al Ivan Jontez in je bila že igrana v SND na St. Clairju. Bilo je takrat okrog tisoč udeležencev. Igra je napravila na vse mogočen vtis in nič koliko oči je bilo rosnih, ko jim je bilo iz te il?re prikazano «trašno trplenje našega naroda. To igro vprizori s sodelovanjem prijateljev Cankarjeva ustanova in prebitek je nji namenjen. Predstava se prične ob 3. pop. Po igri bo plesna in prosta zabava. Igral bo Johnny iPečon in njegov orkester. To je izboma godba. Torej pridite gotovo 18. decembra ob 3. pop. v Slov. delavski dom v Collinwoodu. Potrt tba bo v vseh ozirih prvovrstna. To zagotavlja še posebej M rs. Mary Erjavec, ki je predsednica gospodinjskega odseka Slov. del. doma. Ona in druge, ki bodo imele to nalogo, jo bodo izvršile tako, kakor obetajo. No, in seveda, to-čaji tudi. Druga zabava, na katero vas • abim, pa priredi klub št. 49 JSZ, tudi v Slov. del. domu na i9S9.) Tako govorijo Hitler in njegovi pajdaši Temeljna misel oaiača Skupni boj proti boljševiške-mu barbarizmu je postavil fašističnemu in nacional-aociali-stičn emu nov inarstvu skupne ¿emelje. (Dr. Diettnch, načelnik časnikarske službe v Rajhu. na obisku novinarjev v Rimu 19. 11. 1939.) Nobenega vmešavanja Nemčija nima namena, da bi vsiljevala komurkoli svojo politično filozofijo. Pripravljena je, brez zadržkov in kadarkoli spoštovati posebne ob-ike narodnega življenja v drugih deželah. (Bnnkmann, minister za narodno gospodarstvo, predavanje v nemiko-imeriški trgovski zbornici, Berlin 17. 8. 1938.) Kaj pa Španija? Kadarkoli nam bo mogoče prihraniti nemškemu narodu prelivanje krvi, celo ako bi se nam bilo treba odpovedati kakšni zahtevi naših lastnih interesov, je samo po sebi u-mevno, da ne bomo nikdar prodajali tujim interesom nemške krvi. Nikoli ne bomo izročili tujim zapletljajem nemškega naroda, njegovih mož in sinov. (Adolf Hitler, Reichstag, 21. 5. 1935.) Ali je Spenija v Nemčiji? . .. Zda> šele bo nemški narod izvedel, kako hrabro so se njegovi sinovi borili na španskih tleh, kjer se je plemenit narod boril za svojo svobodo. (Adolf Hitler, Reichtag. 28. 4. nillPi$iiiiaf iiiiiiiiian ■ Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, " Ciceru in Berwynu. ¡Parkview Laundry t o.! FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika " Fine postrezba — Cene zmeme — Delo jamceno ■ Telafoni: CANAL 7172—7173 * 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO, ll^. " f •■««Pi ,...............t........................ itwtm- ee ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH - SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO Adria Printing Co. |838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tal. MOHAWK «707 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ČEZDRNINSTRN Piše ZVON KO NOVAK SLOVENCI XXXIV. Car Lazar je Z4>ral veliko vojskd. Tej to se pridružili tudi bo onski kralj Štefan Tvrd-ko, pct.em al banski, v laški, hfer-eegov \i knezi in še mnogi drugi zavezniki. Kar mrgolelo je vojakov na Koeovem ipolju. Pravijo, da jih je bilo ved kakor 200,000 mož, Turkov pa baje kj-maj peti del, kar je komaj verjeti. Toda Turkom je bila vojna sreča mila in po tridnevni krvavi bitki, ki ji kma-hi ni najti vrstnice v svetovni zgodovini, razen če v pošte varno strašne boje v sedanji vojni med Nemci in Rusi, je bila za tiste čase ogromna srbska vojska popolnoma «pokončana, cac Lazar ubit in Srbija izbrisana iz vrst neodvisnih evropskih držav. Bilo je brez pcme-na, da je ^rbski junak MiloS Obilic zadnji večer na čehi dvanajstih mož pridrl v sultanov šotor in zabodel M uradu meč v srce. Maščeval je le nesrečo svoje domovine, tunike sile pa ni ustavil. Le visoko gori v Zeti. poznejši črni gori, se ponosni planinski sinovi niso uklonili turškemu jarmu. Po smrti Dušana Silnega jim je vladala rodbina Ba&rcev, potem pa pod bene-čansko vrhovno oblastjo Oroo-jeviči do 1. 1516, Ko se je drugi črnojevic priznal za turškega podložnika ali vazala, so mu Črnogorci odpovedali pokorščino ter se o»bmili do svojega škoia Vavila, naj jim bo na čelu tudi v posvetnih zadevah. Odtlej si je v neprestanih bojih s Turki ohranilo hrabro gtrsko ljudstvo dolgo vrsto let ljubljeno svobodo pod vodstvom duhovnih knezov, šele Danilo Petrovič Njeguš, ki se je odpovedal svoji duhovski časti, je bil vrvi posvetni vladar in ustanovitelj dinastije N>e-gusev. Po bitki na Kanovem polju so se dežele severno od Balkana hitro druga za drugo uklonile turški nasilnosti, nakar je bila pot v podonavske poikraji-ne Turkom odprta na stežaj. Mured^ sin Bajazet si je Bolgarsko popknoma podvrgel ter prisilil vlaškega vojvodo k temu, da mu je plačeval letni davek. Ko si je turška nasilnost podvrgla Srbijo, je morala Madžarska braniti Evropo pred tfurškimi navali. Zaeno s Slovenci in Hrvati so Madžari vršili to težko nalogo skozi tri sto let. Ivan Hunjadi, Jar.erz Kapi-stran in Matija Korvin—kralj Matjaž — so najznamenitejši junaki iz prvih bojev s Turki. L. 1391. so tutške čete prvič udarile čez Savo na hrvaško zemljo. Z namenom, da bi jih ostrašil, se je odloČil cesar Si-gismund 1. 1392. na čelu močne vojske vdreti v Srbijo. Pridružil se mu je celjski grof Viljem s svojimi slovenskimi četami. Madžarska vojska je res prodrla precej globoko v Bolgarsko, ker so se Turki previdno umikali. Toda posebnega uspeha Madžari niso dosegli. Siultan Bajazet je po cdhodu Madžarov še huje pritiskal na Bolgare in Vlahe, da bi jim vzel pogum za upor. Obenem pa je seveda tudi snoval načrte /.a napade na Madžarvko. L. 1396. se je cesar Sigis-rnun J na prošnjo vlaskejga vojvode Mirča in grškega cesarja Emanuela odločil za veliko bojno podjetje proti Turkom. Hctel je rešiti Carigrad prete-5e nevamo-ti in zapoditi ne-jube goste nazaj v Azijo. Delale so se velike priprave. Si-g' mund je dobil pomoi pri Nemcih, Francozih in Burguri-J Y Papež Bonifacij IX. je dal oz lanjevati križarsko vojno po avstrijskih deželah, po Tirol-Kem :n Solnograškem. Celo Ar:ij:!«!Ži so prišli s tisoč možmi. SJcvenske križarje je vod M xfjrki grof Herman II. Spočetka je imel cesar srečo. Meto Vidin je bilo zavzeto z na-skckcm. Ali pri Nikopolju je zadel križarsko vojsko usodni udarec. Tje je prihitel z močno turško silo sultan Bajazet sam, la se pomeri z mogočnim nem-*vim cesarjem. Nespretnost te-*keja francoskega viteitva. ki r.i bilo kes lahki turški konjiči, n pomoč srb kega kneza Štefana La žare v »c a, ki je v odločilnem trenutku prišel s svojimi konjeniki na strani Turkov na bojišče ter napadel utrujene Sigismundove čete, to oboje ji povzročilo uničujoč poraz kristjanske vojske. Dvajset tisoč jih je obležalo na boji ve m polju in domala prav toliko je bi4o ujetih ali pa utonilo v valovih deroče Donave. Sigis-mumd si je s cel>v?kim grofom Hermanom in nekaterimi spremljevalci komaj rešiti življenje. Tik pred našim narodnim kongresom Sedaj ko že kak mesec dni pregledujem in vpisujem prijave kongresnih delegatov in delegatinj, sem uverjen, da še ni slovenski narod pozabljen med Slovenci v Ameriki. Naši ljudje čirom po tej deželi še vedo, kje jim je tekla zibelka, ob kateri so jim slovenske ma-ere v!iva'e in vcepljale pravo ljubezen do rodnega kraja in iemačih ljudi v mlada srca z 'ep.mi slovenskimi popevkami n očmi. polnimi tiste lepe in plemenite ljubavi. Iz t; tih stoterih in stoterih prijav zveni rkoro detinska prisrčnost v kar najrazličnejših osrazih in besedah. Iz njih veje duh plemenite slovenske duše liki vonj i lipovega cvetja v pozni pomladi. Takšna je tista plemenitost, kakršna se je tolikokrat upravičeno slavila v duševnih proizvodih naših najboljših pesnike v in pisateljev obojega spola. Takšna je, natanko takšna, kakor je več kakor tisoč let prevevala divne kamniške planine, se liki srebrne niti prelivala ob vabljivih bregovih bistre Save, razlivala po prostranem ljubljanskem polju, prehajala od tamkaj preko širnih ravani po vinorodni in gostoljubni Dolenjski, se razodevala v neštetih primerih po solnčni Gorici in njeni rajsko kipi okolici, pa doli po ska-loviti, a neomajni Istri, Reki in Tr?tu ter se prenašala preko bogatih gozdov čvrste in krepke Notranjske v zeleno Štajersko, Frekmurje in Karoslavno Koroško. To je svet, ki je lep kakor nebesa. To je slovenski svet in ker «slovenskim Amerikancem še ni izamrla slovenska zavest, ni z rusko in našo i>omočjo sa- drugimi Avstrijci posebne sojini srce krvavi od bridkosti, \ mi delati ipdfatave, kakor so si cialne ugodnosti v Washingto-ko sli&jo vsak dan o novih ne-j jih njihni pradedje enkrat v nu, kakor tudi njtsgova mati, i»iMŠanih {grozodejstvih, ki jih davnini na istih tleh, hi živeti bivAa cesarica Žita, ki je v ,pre-počenjajo Hitlerjevi in Musso- avobodno kulturno, politično in teklem poletju preživela linije vi hlapci pa madžarski gospodarsko življenje v družbi "week-end" v hiši predsednika krvniki nad nesrečnim sloven- bratskih in demokratičnih dr- v Hyde Parku, kim narodom po pogaženi in žav, ne da bi se jim bilo treba Otonov "aide de camp", grof ra&kosani Sloveniji. | od strahu tresti pred nemško1 Edmund Czemin, bratranec Vsi doslej prijavljeni dele- nadutostjo in laško lakoto, ga tje in prijavljene delegati- V znamenju skupnega cilja | nje, vsi, prav natanko vsi se se bo sešel ta naš prvi narodrti j strinjajo v tem, da moramo vsi kongres in če bo tudi njegovo slovenski Amerikanci ramo ob zborovanje potekalo v duhu rami s skupnimi močmi svojim plemenite vzajemnosti, bodo brate m in sestram onkraj mor- njegovi uspehi veliki, a sadovi ja v tej strašni nesreči prisko- začrtanega dela pa neprecen- čiti na pomoč. Vsi in vse imajo Ijive vredno ti ne samo za Slo- le ta cilj pred očmi. Vsi in vse venijo, nego tudi za ameriško želijo edino to, da bi poman- ¿.loven tvo. Kajti ta vaajem- drana in poteptana Slovenija nost ne bo le prinesla velike | ske države, združena in demokratična z> gmotne in moralne pomoči na- Ferdinanda Gzernina, je izjavil danes, da avstrijski pokret, j od katerega se je, kakor trdi Ferdinand Gzernin, odcepila skupina "Austrian Acticn", ni izrazito monarh istična siku p i- j na, da pa obenem Otonu ni sovražna. Izjavil je, da ta skupina, kakor tudi nadvojvoda sam, nima nobenih določnih ci-1 ljev za ustroj bodoče avstrij- pet vstala ter nudila svojemu šim ubogim ljudem v stari do-ijudtvu p:leg svojih prirodnih movini, nego postane lahko krasot tudi lepše in srečnejše svetel zgled za vzajemno delo-žjvljeoje na podlagi pravično- vanje med vsemi jugoslovanski za vse. skimi Amerikanci. Vsi primorski Slovenci, Istra- Slovenski narodni kon&res nje, Kečanje, Tržačanje, Gori- bo tako lahko sijajna manife- ianje,* Vipavci, Štajerci, Koro- stacija naše skupne volje ln od- šci in Prekmurci, vsi ti ljudje ločne zahteve po pravici za si želijo priti v okvir združene slovenski narod onkraj morja, in demokratične Slovenije. To To si želim in upam. S tem je njihovo največje keprnenje. upanjem in s to željo se morda In v tem nepremagljivem hre- tudi jaz odpravim prihodnji penenju se jim v čimdalje jas- petek ali tako nekako-v Cleve- neši obliki poraja vera v to, da land na ta naš prvi narodni ta- si bodo mogli po tej grozni voj- bor takšne vrste v tej deželi. Ali smo v vojni zato, da se pomaga obnoviti avstro-ogrsko monarhijo? (Nadaljevanje.z 2. strani.) ; lišče moštva. Temu komiteju ... . .... . - načeljoijeta nadvojvoda Oton javil danes na casniski konf$- , , / ' . . . ■! . ren -i. da živi Oton v tej dež«* I »»«"<>■"« • P™ endent na av- . . . j . stro-ogrski prestol, v svojstvu begunca in da naj- * K MMMnftMi Rojaki Slovenci! * Reliance *Federal Savings & Loan A*s9n ■ v Chicagu i g posojuje denar na prve vknjižbe (First Mortgages) |>od B najugodnejšimi pogoji, in pred vaem, PO NAJNIŽJIH ■ OBRESTIH na zapadni strani mesU Chicage. 81 Ako rabite poHojilo, obrnite ne na nai urad, kateri nluii v ® popolno zadovoljstvo slaven* key a naroda ie nad Si let. g Točna in poštena postrežba vam je pri našem podjetju g zagotovljena. • Za Vašo naklonjenost se Vam priporoča ; LEO JURJEVEC, Sr., predsednik J Reliance Federal Savings ¿k Loan Ass'n i 1904 West Cermak Rood Phone Conol 7130 novejši dogodki tega niso spremenili. Podrobnosti pa o temu ni dal nobenih. Osebnosti, ki so odgovarjale na mestu vojnega sekretarja Stimsona, niso mogle podati nobene izjave glede vesti, da je Stimson pisal Otonu in mu čestital k ustanovitvi legije. V washingtonskih krogih, v katerih se je govorilo o tej zadevi, je nekdo omenil, da Oton "ne bi mogel nabrati niti 100 moi'Vza svoj bataljon, ker bodo druge avstrijske skupine v opoziciji. V Washingtonu je znana stvar, da sta State Department kakor tudi Office of War Information zastopala stališče, da so se nahajali Avstrijci med vsemi kandidati za pripozna-nje posebnih čet v okvirj-u naše armade, med onimi, ki so imeli najmanj ¿zgledov. Kako je prišlo do tega, da je bil avstrijski bataljon priznan, o tem ni dobiti nobenega objasnjenja razen mogočnosti močnih o-sebnih vplivov pri predsedniku Rooseveltu ali vojnemu sekretarju Stimson u. A .za to možnost seveda ni dobiti nobenega potrdila. lajava kongrešnika Emanuela Cellerja o habsburžanih New York, 23. novembra.— (ONA). — Narodni poslanik Emanuel Oeller je izjavil v zadevi avstrijske legije in Otona habsburškega kot vodje, naslednje : "2e im* Habsburžanov samo po sebi bo lojalnim, demokratičnim Avstrijcem, Madžarom, Čehom in Jugoslovanom pravi anatema, bodisi da so tu v naši sredini, bodisi v Evropi. Jasno je, da bi Oton in njegova skupina hoteli ¡zopet vzpostaviti habsburško oblast. Da ga nekateri vplivni Amerikanci podpirajo, je žalitev zvestth in domoljubnih Čehov in Jugoslovanov v naši sredini. Propaganda, katero dvigajo ta človek in njegovi pomagači, je nasprotna demokraciji — protivna štirim svobodam. Ako podpiramo Otona, polagamo temelje meščanski vojni v Evropi." SPOR MED AVSTRIJCI Prvaki p rot ¡-monarh ¡stične skupine so proti Stimson-ovemu načrtu New York, 25. nov. (Izvirno poročilo New York Timesu.) Prvaki proti-monarhistične wAustrian Action" izjavljajo danes, da demokratični Avstrij-I ci ne bodo podpirali formacija | avstrijskega bataljona v vojski Zed in j enih držav, dokler bo organizacija v rokah čisto monarhistične skupine, ki si je nadala ime "Vojaški komite za osvoboditev Avstrije" in katero je Heinrich L. Stimson, voj-in tajnik iripoznal za wbira- HABSBURSKE NADE Ca. Freda Kirchwajr, glavna urednica uglednega ameriškega ca»opi»a, "Tka Nation", j« obji-vila o zadevi Habsbur&anov ie dne 24. oktobra članek, is katorega prinašamo naslednji izvleček: Ga. Kirch way napada ameriško diplomacijo, o kateri trdi, da je mešanica tradicionalizma, previdnosti in pedante-rije. Odnošaji z Vichy jem so najboljši dokaz za to. Otona habsburškega navaja kot primer propagiranja sumljivih "svobodnjaških" prvakov. Trdi, da ima nadvojvoda čedalje več uspehov v Washingtonu in da nekatere dobro obveščene osebe trde, da bo svobodna avstrijska legija z Otonom na čelu kmalu dobil i neuradno priznanje uradnega Washingtona. Ga. Kirchway poudarja, da bo to izzvalo veliko nezadovoljnost med vladami v izgnanstvu, posebno pa pri čehoslovakih, Jugoslovanih in Poljakih. Dočim so simpatije do Tibor Eckharda, madžarskega reak Ta zadeva je važna za od-nošaje Amerike z vsemi na-sledniškimi državami Srednje Evrope in njihovih sosedov — to je mnenje avstrijskih in a-, . , . , meriških opazovalcev. Hab*- eion*rc? n/ bivf^a terorista, bur*ka hiša je nekdaj vladala I * demokra- v teh državah in Oton se Ae ni Iltčml} c[,v>^v p^Jateljev v vzhodni Evropi, bodo posledice naše pomoči avstrijskemu odpovedal svojim aspiracijam do avstrijske krone in krone preminulega avstro - ogrskega cesarstva. V pondeljek je izjavil drž. sekretar Hull, da živi Oton v tej deželi v svojstvu begunca. Stim^onovo pismo t dne 19. novembra pa je naslovljeno Otonu "of Austria", načelniku vojaškega komiteja, in omenja, da je ta Department "priznal vojaški komite za osvoboditev Avstrije". Vojni sekretar je dodal, da bo podpora komiteja pri nabiranju prostovoljcev za avstrijski bataljon dejansko pomagala k uspehu te edinice in da je prepričan, da bodo državljani Zedinjenih držav avstrijskega potomstva zgrabili to priliko, da pomagajo našim skupnim ciljem. Zahvaljuje se Otonu za njegov takojšnji dogovor na povabilo War Departmenta. Druge avstrijske skupine prezrte To pismo, o katerem smo zvedeli dar es, si razlagajo nekateri tako, da je War Department predlagal Otonu naj nabere moštvo za avstrijski bataljon, da pa je opustil naloviti isti poziv tudi demokratičnim avstrijskim skupinam. Na vprašanje, ali so bila sli-Čna pisma poslana tudi drugim avstrijskim skupinam, so pooblaščeni krogi odgovorili, da ne, ker druge skupine niso bile napravile nobenih prošenj. Toda Ferdinan Czemin, pretlsed- nadvojvodi mnogo težje. Nobena stvar ne bo mogla nikdar pregovoriti držav, ki so nekdaj trpele pod habsburškim jarmom, da prijazno prenašajo Otonovo stremljenje za vodstvom. Njegovi načrti federaJne Srednje Evrope so tudi zelo umljivi. PRESTOLSKE AMBICIJE Now York. 24. novembra. (New York Poet). — Znameniti publicist in radio komentator Jofcannet Stool je posvetil svoj članek v New York Postu Otonovemu splet-karenju: Johannes Steel v svojem članku najprej oriše predizgo-dovino te zadeve, t. j., pismo vojnega sekretarja z dne 19. novembra ter nadaljuje: Opombe vredno je, da je vojni tajnik naslovil predsednika vojaškega komiteja ne kot "Dr. Otto von Habsburg", temveč kot "Otto of Austria". Prepričan sem, da vojni tajnik ni imel namena s tem naslovom podpirati legitimistične ambicije in stremljenja Otona h absbu ršk ega za avstro-o gr->kim prestolom. Dejstvo pa je, da "Heir ven Habsburg" zdaj uporablja to pismo v prid svojim dobro znanim težnjam. Videti je torej, da zdaj, ko smo najprej začasno priznali Dar lana iza civilnega upravitelja francoske Severne Afrike, začenjamo priznavati Habs- nik avstrijske akcije, je izja-1 buržana «a eventualnega vla-vil, da je njegova skupina pro- darja osvobojene Avstrije. Tešila za takšno edimico ves čas žko nam bo, zares težko, pre- od Pearl H ar bor j a sem. Vojni department se je, predno je to ukrenil, posvetoval z državnim departmentom in dobil odgovor, da je prvotni namen, nabrati bataljon brez strankarskih ciljev. Nek uradnik je razložil, da je bil Oton pač prvi na licu mesta in da si je tako prisvojil ves projekt. Trde tudi, dk je Oton dejal, da je bil načrt oznanjen .¿ne 19. novembra v čast njegovemu rojstnemu dnevu, ki je bil 20. novembra, ko je na pojedini v New Yorku Oton prečita I svojim gostom pismo tajnika Stimsona. Videti je torej, da je Oton skušal u-stvariti mnenje, da je predstavnik vneh Avstrijcev v tej deželi. Drug uradnik je pripomnil, da je Otonov status uradno takšen kot ga je opasal tajnik Hull, da pa «živa v primeri to pričati zasužnjene evropske narode, da je namen take politike in njen cilj rekonstrukcija povojne Evrope na demokratični baizi. Habsburška proklamacija je zelo značilna. Na prvem mestu je podpisan — in seveda popolnoma oddeljen od navadnih 'Zemljanov—"Otto of Austria". Med drugimi podpisanimi se nahajajo poleg nekaterih neznanih ljudi, tudi Rott in Schueller, Guido Zernatti, ki je bil nekdaj eden prvakov fašističnih "Heimwehrow". Walter von Schuschnjgig. bratranec in politični pomagač zadnjega a vHtri jsk ega kanci er ja ter KuTt von Schutvhnigg. ki je bil tudi vedno znan, da ni ravno demokratično navdahnjen. Med njimi najdemo tudi aktivnega oficirja kapt. Taylorja in na zadnjem meeki nadvojvodo Felix "of Austria''. Niti najmanj nočejo namigniti. da takšni ljudje kakor demokrati, liberalci in republikanci v Avstriji sploh žive/ Nobene besede o gen. Deutsehu, ali o komiteju avstrijske akcije. Le majhno in lično prgišče fašistov in rojali tov, kakor ga »ploh mogoče znositi na kup. Zdaj nam manjka le še nekdo, ki bi nam preskrbel orkester, da nam bo zaigral valček Blue Danube in kar naenkrat bomo dejansko zopet v tistih Ftarih leprh Meternichovih čajih. Reakcijo, ki jo je povzročila ta hat&icuržanska zadeva na )r!mer v čeho-lova/kih krogih, A je lahko zamisliti. 3scbje vojaškega komiteja za '.svokoditev Avstrije, kateremu načeljuje nadvojvoda Oton New York Post je prinesel i svoji številki z dne 24. novembra delno fotokopijo pro-klamacije, na kateri so navedeni člani komiteja. Vcjaški komite za osvoboditev Avstrije, Otto of Austria Hans Rott, zve.zni minister, Walter von Schu. chnigg, kon-ul, Richard Schueller, poobla-Čeni minister, Guido Zernat-to, zvezni minister, Frederick Taylor, Captain, nadvojvoda ?elix of Austria. Podpisani avstrijski patrioti ali prijatelji Avstrije se zahvaljujejo vladi Zed. držav za to-,)!o naklonjeno* avstrijski »tvari in prilagajo proklamaci-o vojaškega komiteja za osvoboditev Avstrije, ki nima nobenih notranje-političnih na-nenov, temveč le /trog© patri-.¿¿čne cilje. Slede podpisi. Slos iz nošego glavnega mesto" Springfteld, III.—Vselej, ko berem Proletarca, si mislim, da bi bilo dobro tudi od tukaj kaj poročati. Pa je med nami malo lakih, da se bi potrudili za dopise vsnje iz našega "prestol-nega mesta". (V pojasnilo o-nim. ki morda mislijo, da je Ziprir.gfield kar tako, čt:to navadno povprečno mesto, naj omenim, da je to prestolnica ditžave Illinois, ki je po gospodarski mcčii, in po številu prebivalstva, ena izmed najpogta-vitnejših v ameriški uniji.) Tukajšnji Slovenci se seveda nič ne brigamo za tako čast, ker moramo delati za vsakda-Ji kruh kakor delajo naši Iju-Ije tudi v najmanjši kempi. V minulih kongresnih volitvah to mesto ni bilo tako vzru-jeno kakor n. pr. pred desetimi eti, namreč kar se nas sociali-tov tiče. Drugače pa je bil kar cel dirn-daj. Vzrok, da med nami ni bilo takega ognja kot pred 10. leti pa je, ker socialistična stranka ni imela kandidatov. Zanimalo pa je nas vse vendarle, kako bodo volitve izpadle glede drugih kandidatov. Izid nas ni nič presenetil, ker poznamo ameriško politiko in ameriške volilce. Mislijo malo, volijo pa kar tjavendan, a \e redkokdaj pametno. V Springfieldu smo imeli še posebno lokalno glasovnico z vprašanjem, aLi naj mestna občina dovoli privilegij avtobu ni drutžbi potniški promet po me-stu še za dvajset let. Stara pogodba je potekla lani in avtobusna družba je potem obratovala na podlagi začasne pogodbe z mestom. To se morda zunanjemu Či-tatelju tega lista ne zdi važno. A če veste, da ta ista družba lastuje tudi elektrarno in plinarno, in da tekmuje z mestno elektrarno, potem si lahko predstavite, o kako važnem vprašanju so imeli glasovati državijani našega mesta. Naj še omenim, da mestna elektrarna in mestni vodovod prav dobro u-ipevata in nam nudita postrežbo po zelo zmerni ceni. Dani so bi!ti predlogi, da naj mesto prevzame po poteku po-igodibe fz avtobusno družbo v svoje področje tudi njeno imovino (buse, kare itd.) ter ji naj vse to pLača po pravični ocenitvi. A stvar se ni posrečila. Družba je zahtevala obnovitev svojega prrvilegnja obratovati na tukajšnjih cestah, mestni svet pa je bil pri volji podaljšati ji to pravico samo za časa dokler ibo trajala vojna in pa še eno leto potem. Kompanija se je predlogu mestnega sveta uprla in tirala svojo zadevo na sodišče, a je tožbo proti mestu iztgubiia. Pa še nt Mirovala. Začela je pobirati podpived^roti odloku mestnega sveta, da pritira svojo zahtevo na referendum. Njeni ljudje so šli od hiše do h&e in nabirali z veliko zgovornostjo podipL'e volilcev, čei, družba .»!uži vam, daje ceneno po A Jugoslav \Vt*Ai> Devoted lo the Interest of the Worker» OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And IU Educational Bureau ' PROLETAREC KIJI1 CATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1838. Published Weekly at 2301 Se. Lawadsle An. CHICAGO, ILL., December 2, 1942. VOL. XXX /II. APL Meets the Challenge THE MAHCH OF LABOR |¡® SET «■"] Libero! Editors Warn The Labor Party's 410,000 votes in the New York Stste campaign has been acclaimed by its leadens and by political commentators an ita first "real" victory. The facts more than bear out this assertion. Since 1936, the year it waa organised, the ALP has scored several notable successes. It helped twice to elect Mayor LaGuardia in New York; :t factually elected Governor Lehman in 1938, and it carried the New Deal banner aloft in every campaign. But in all these campaign» the ALP fun.* tioned largely as an endorser of other tickets. It took its candidates from other tickets or rejected them as they measured up to or fell short its standards and policies. This year the ALP, for the first time, had gone "on its own". It would have no part of John Bennett, Farley's nominee, and it ruled out Tom Dewey's candidacy. Challenged by its adversaries to stand up and be counted, it pluckily put in the field a dynamic newcomer. Dean Alfange, and came out of the count with colors flying. Despite a depressingly low registration and a mood of general political apathy, the ALP polled u larger vote than ever before. Moreover, the 1942 ALP vote is a true-blue trade union and liberal vote. The Communists had an candidate of their own, and so did the Norman Thomas group. While the campaign was on the ALP directors had to face and overcome two major snags. First came the Roosevelt endorsement of Bennett, coupled with the damaging allusion of the futility of "protest" voting. The Labor Party voters apparently concluded that there was more party regularity than genuine feeling in the President's endorsement. So they pulled the levers down accordingly. Next came Bennett's endorsement by several New York labor leaders who resented the nomination of an independent candidat by the ALP. But iho rank and file of the unions in the AFL and the CIO stood staunchly by the Labor Party. The returns have proved beyond cavil that the ALP ia the true political voice of labor in New York State. More than this, the ALP today is a positive force in the Empire State. It stands out as a model of independent labor and liberal political action for the rest of the country. It will be heard from in the political contests to come. — Justice. Is Adolf Afraid ? \f RftOOfA Utt A lW0U4A*>t> C4ASM& TO ¿HOW, -fHAT SLAVES, CoTO^TtQ AJlVtK. " /IV \\ t*i*4tE«T 17« <1600 1 Ä^ÄÄ*» tb I»™* —- m tAs/OJ-bOILT a)0*) Trit A F of-1 OKMOAÍ L-À&E L ! Secretary Morgenthau Say* Worker» Have Better Und.r-•t«s4i>| of War Needs Tkan Other Croup Any Old Parties A 6OOV \AJ\0*J MAiJ vVEAfcS A frooD HAT A HAT/ LOOK TMiS LA&fc-L-. If Jossf Goebels knows the art of propaganda as well as he is supposed to, he must surely be longing to clamp a censor's hand over ike mouth of his Ffihrer. After all, this is no time for the victorious leader of a "Herren-volk to lose h|s nerve and dwell darkly on the fate of the late Kaiser. What can the master race think when, with the first strong gusts of adversity, their demigod tells them that "even in critical times"he won't "go abroad" like hia royal predecessor? In the same speech there is the cosy reference to Stalingrad suddenly "not worth a second Verdun." And, finally, the whin-ning complaint about the havoc wrought iby the R. A. F.: "Do not think that my heart not break when I hear of those air attacks. You know that I have not done anything like that ... I did not allow a single bomb on Paris. Before we attacked Warsaw I reuested five times that the city surrender." Has Adolf forgotten Rotterdam—miles of streets leveled to the ground in a few flaming hours? And Belgrade, and Coventry, and London, and many lesser hells from Narvik to Athens? No, Adolf, you probably won't "go abroad." After all, where could you go?—The Nation. Freedom and Security Press conferences by Federal officials are regular occurence in Washington, but Secretary of the Treasury Henry Morgenthau set a precedent by holding one exclusively with representatives of the labor press. They turned out In force. He invited them in, he said, because he wanted personally to know the men and women who write foi labor, and to give them the background of the Treasury's tax and war bond programs. Morgenthau paid an unusually warm tribute to the manner in which organised labor has gone all-out in support of the war effort. "The Treasury normally looks to the financial community for backing," he said, "but I have always said that the most consistent and most helpful backing I get from the country comes from organised labor. "1 mean backing for the various things we in the Treasury have been trying to do, particularly in the field of taxes and war bonds." "I have always felt very strongly that the working man and woman understood more what this World War was about than anybody else-— that they did not have to be propagandized to let them know what we were fighting against." The Treasury chief added that in his recent trip to England, he found "the working people there also know what it is all stout, and they, too, hove a deepseated hatred against Hitler and all he stands for." Catch UP with the Doctors The miracles now being wrought in saving the lives of wounded soldiers are but an extension of the miracles which advancing medical science had already achieved in peacetime. But they are still stupendous. Rear Adm Koss T. Mclntire reported in a Chicago speech last week that abdominal wounds, which were fatal to eight out of ten men in the last, war have kille.1 only one out of SO Americans in this one. Many factors, as Adm. Mclntire points out, are responsible. Blood plasma given by civilian donors at home helps to prevent shock. Sulfa derivatives ward off infection. Advanced first aid and surgical technique, coupled with swift transportation of wounded away from the battlesone, consistently cheat death. While we marvel, let us remember that doctors are not wizards. They are just men. Their success in reducing the death toll of war is an achievement of the human race. If men can do this, why can they not create die conditions in which war itself will disappear?—The Chicago Sun. POST OFFICE NEEDS HELP The Chicago Post Office faced with a critical shortage of man-power is seeking to secure the temporary services of hundreds of men and high school boys, 16 years of age or older, during the coming pre-Christmaa Season. This need for additional personnel ia occasioned by the fact that approximately 10% of our regular employees are now serving in the armed By the Editor of the fortes of the United States, and we p , , A . are faced with the task of handling; Heading LObOT AdVOCOte what present trends indicate will be Christmaa mailing in Russian Power Commenting on the allocation of the eight billion a year lend-lease subsidy to our allies of the United Nations, the trade magazine "Steel" notes that »bout 35 per cent of this help has been going to Great Britain, C5 per cent to Russia and 30 per cent to the Middle East, and makes an interesting observation that bears upon the relative effectiveness of that aid in terms of immediate striking power against Hitler. It recalls that: "Of all the United Nations, the only one that was prepared for this war was Russia, Russia as a result of her industrialization program had-developed a highly efficient 'screening' system under which industry was permitted to have only what was essential and urgent. All the others, including the United States, had to start almost from the ground up." It is strange how this story is repeated, war after war. In Veblen's "Imperial Germany and the Indus-trisl Revolution" the power of Imperial Germany, 1914-1918, wss explained as largely a result of the fact that Gtrman industrialism, be cruse it was -comparatively young, carried much less overhead fat and desd wood than the older systems of Britain, France, or even the United States. Moreover, through its cartel system, Imperial Germany had practiced a limitation of production to foster monopoly snd hold up prices, hut never to limit production of military goods or of things useful in their fabrication. Nazi Germany carrie.i the policy of the Second Reich mu.h further, and it errerted its military industrial machine on a base of primary Industries which had been modernised and "rationalized," with the financial aid of the investment banking systems of America and Britain. From 1923 to 1933, Germany was free to borrow in London and New York enough money to rebuild her basic industries, and it was no trick at all to erect upon that hsse the supplement- ary armament industries of the Hitler regime. The Russians, on the contrary, had very little outside assistance, except | a $26,000,000 famine relief gift I from America in 1921, and a few \ minor lorns here and there. Some American corporations gave Russia, long.credits, but they got prices for' their stuff that justified them. In his series of confession speeches since his failure to the Moscow, Hitler has declared that the Russian Army had guns, tanks and other weappons far beyond the wildest guesses of the German general staff. The Russians themselves claimed for many years to have the largest air force in the world. Most of that military equipment, and the industries that produced it, came from underlying industries, few of which were in existence, or even in blueprints, 20 years ago. The Russian military achievements to dale testify that the industrial ef-iort b".k of it must have been on a rcale that the rest of the world hardly suspected. If the Muscovites really mean to doff their Oriental secrecy after the war, and permit the free intercourse of the normal comity of nations, we ought to learn a grest many things, and doubtless some of them would be useful to us. Some of the Russia's economic power csme from rigid economies and the denial of consumer goods and luxuries to the people, but the presumption is strong that the will to produce, and the absence of restrictions on primary production, accounted for most of the Russian power in field, factory and battle. —-Chicago Daily News. r Labor as well as other groups of citizens is responding to the csll I'or service with the realization that personal interests and welfare must be subordinated to national interests and welfare. / The will to serve will be strongest and surest when individuals are not isunted by fears for security. So long as there is a job and the worker and his family are well, he is not actively worried by small earnings and smaller savings. But those with the least imagination know that food and fuel «horttges threaten health equally with long hours under strain, ami that after the war our whole military organization must be reconverted to peace-time needs. Returning soldiers will be added to workers leaving closed munitions plants or waiting for their reconversion. Soldiers and workers are partner? in fighting this war. We must be partners in planning for security after the war. As the Prime Minister of Canada told the Toronto convention, in •peaking of a new world order: "The era of freedom will be achieved only as social security snd • .¿man welfare become the main concern of men and nations." Society needs to make provisions so that everyone who is making a useful contribution to our economic well-being can earn equities in a wcial security system, so that he will have income during those emergencies Main Poet Office, 4£3 West Van Bu- th.t prevent work. Worker, with c.nnot Ujr ..LI. enoo * | £ ¡^JS^STSl I £ take care of such situations nor can they afford individual insurance. So- f J)0||lij>jt iety has the moral obligation to make social insurance availbale to those, This office will be opetd0h>m 8:30 workers. j A. M. to 6:00 P. M. fronrMonday to Social security provisions must be coordinated with national Ux Friday, and from 8:30 A. M. to 4:00 policies and tax rates. The American Federation of Labor last year urged P. M. on Saturday, the Treasury o consider amendments to the Social Security Act to exten 1 coverage and increase benefits to coordinate with the development of a tax program. Our request was not heeded. Wage-earners desperately need insurance protection to save tnem from the moral degeneration of going on the dole. No group of human oeings has a right to sentence other human beings to that experience if ♦here is another way. The Toronto convention directed that legislation be enacted to provide an adequate socia. MTirity system and that this should be our permanent legislative objective. The President has said he will shortly mske recommendations to Congress for that purpose. The American Federation of l4kbor is prepared to make the fight for principles approved by conventions i f the Federation.—American Federationist. Reactionary Policies Will Be Fatal in 1944, Says Des Moines "Register"; Daniels Talks to Democrats JK "art oTlhe EX Belt, th'e Des Moines "Register," strruchly but aanely Republican, prints an editorial headed, "Not a Msndate for Reac tion." It reads, in part: , , _. . . -Hardly had the election figures come in when several member* of the Senate and House introduced antilabor bills. The three that bobbed un first involved two Democrats and one Republican. "But obviously all three of these gentlemen, regardless of party, are interpreting the election resulta in a certain way. TI.ey all think that a green light has been flashed for a revival of the inter-group warfare, ü reopening of the smearing process against all liberals and the furthering of a general program of political and social reaction. "If tho strengthened Republican pert, skeuld be se idiotic ea to fellow tko load of a few of its owe reactionary extremists, plus Southern Democratic reactionaries, it will be "jusS tee bad" fer the C. O. P. ia 1044 and for tko country's war canse in the meantime." In the "Deep South." in the "News and Observer," at Raleigh, N. C., Jo sephus Daniels, Wilson's Secretary of the Navy in the first World War and recently Roosevelt's ambassador to Mexico, declares the Democrats lost New York because they refused to pick Senator "Jim" Mead, a great li be ral, as the standard-bearer. "The returns show conclusively that if Senator Mead had been nominated he and the entire Democratic ticket would have been elected," Da niela, and he adds this warning: "Not in 50 years havo tke Democrats elected a President wko was * conservative. Democrats should take that lesson to heart. Unless they are millitantly progressive, there is no place for them and no chance for victory." There is plenty of evidence that anti-liberal Democrats and Republic-uns are even now at work to control the national conventions of their parties. They hope to repeat the performance of 1924., when Coolidge led the G. O. P. and John W. Davis was the choice of the Democrats. So far as the voters were concerned, it was a case of "TWeedledee" and "Tweedledum," and by an overwhelming majority they selected Coolidge in preference to Davis. If we are to avoid a similar result in 1944, the workers of AmeVi?u must be aroused to the importance of political action. Millions of them did not go to the polls on Tuesday, November 3. In many instances, they were so busy with their war jobs they did not feel they had time to vote. They cannot afford to repest that blunder. < If democracy is te be preserved, It is as necessary that we safeguard tke komo front witk our ballots as it is that our brotkers-ia-arms safeguard tke battlefront witk tkoir bayonets. REFLECTIONS the largest many years. Those wishing employment may secure application at Room 425, Ernest J. Kruetfen, Postmaster. Beat Hitler, Stop Fighting Labor, I. A. M. Tells Canadian Premier Hu'-e Ce^oer Hoardings Uncovered by W. P. B. i y More than 290,000,000 pounds of hoarded copper has been uncovered and ordered into war production, the Wsr Production Board revealed in November. What They Say - President Roosevelt: "The Nszis of today—and then-appropriate associates, the Japanese —have attempted to drive history Into reverse, to use sll the mechanics of modern civilization to drive humanity back to conditions of prehistoric savagery. They sought to conquer the world, and for a time they seemed to be realizing their boundless amtibiton. They overran great territories. They enslaved—they killed. Rut todsy we know and they know that they have conquered nothing. Today thiy face inevitable, final defeat." Wendell Willkiei "The British people are an independent people. They believe in the practices of democracy and they know its functions only through free and frank discussion. We need not fear thst discussion will be misunderstood where democracy is so firmly rooted. If I may judge by the comment I have received from English people all over the world ... the British people sre as much ahead of their leaders as the people of the United States are ahead of theirs. The people of both Great \ Britain and the United States know thst this is a global war and thst sfter It the solution must be globsl." Henry A. Wallace, Vice President of tkn United States: "Russia and the United States have had s profound effect upon each other. Both are striving for the education, the productivity and the enduring happiness of the common 1 msn. The new democricy, the democracy of the common mm, includes | not only the Bill of Rights, but pIso i economic democracy, ethnic democracy, educational democracy, and democracy in the treatment of the sexes.' The ferment in the world to day is such that these various types of democracy must be woven together into a harmonious whole. Millions of Americans are now coming to see th*( if Pan America and the British CohmKmwealth are the warp of the new democracy, then the peoples of Russia and Asia may well become its woof." t James M. Landis, director ef tke Office ef Civilian Defense: "Labor has understood this war from the beginning and not only here but in the other countries that are fighting our common cause. In China, production was possible only because of the drive of the labor co-oiperatives. In Itogtand, labor was insistent and demanding for mn all-out war long before the Chamberlain government fell. In Russia It Is a unity of city and country laboring folk that has taken its fearful and courageous toll of German lives. In Brazil, in Mexico, R has been the drive of labor that led these countries to sta»d actively aginst the Axis. In this country. l«*>°r taken and absorbed shock sfter shock as our great industry adopted itself to the demands ef war. Despite some mistakes, some chort-sighted actions, that will characterize every great movement because men must run it, labor has the rigfct to be proud today of its war record." $414,026 Unpaid Wages Collected in California SAN FRANCISCO, Calif, — Collection of $47,568 in unpaid wages OTTAWA, Can. — "The job is to beat Hitler, not to lick labor, Mr. King!" That's the heading of a half-page advertisement inserted in Montreal newspapers by Atrcraft Lodge No. 712 of the Machinists. Under the striking headline is an "open letter" to Premier Mackenzie King. It is signed by all the officers of the lodge. Declaring they are speaking for 10,000 aircraft workers, the militant machinists refuae to "pull their punches." Their specific complaint is against the "Quebec Regional War Labor Board's anti-labor policy," but; they insist the Federal government is handling labor problems in much the same way In other provinces, with the result that the policy under which boards of conciliation are established is "supine and dilatory." Therefore, need exists for 4ta complete overhauling of the machinery of lalbor mediation throughout the country." Inform Yourselves About the Struggle of the Slovenes Yes, every American born Slovene should read the article "The Big Little Mistake," reprinted from the Magralne "The New Europe," written by a Slovene, K. Z. Kovač. It explains to you the importance of the Slovenia, homeland of your par-enta, for the worlds permanent peace, especially for paace in Eu-rope. By reading this article, you will better understand present war and the last world war. It does not coat you anything. Just send » Se stamp for every copy you order for postags to Rev. K. Zakrajsek, 1400 Quincy St. NE., Washington, D. C., and you will get it. Read it then, give It to your American friends. They will read it witih intereat. Send a copy to your Senator, Congreasman, Mayor, to every Editor of the local papers, during September for California They ought to read It. We don't workers was announced by State U-, want no more wars! Well, ghre jus-hor Commissioner Cirrasco. For the, tice to little Slovenia too. In last first nine months of 1P42 wages re- world wsr they did not. They made a coveries amounted to $414,026. I "Big little mistake." — K .7,. Little people who believe that the end of the war will see the beginning ef a brave new world in which human decency, freedom and justice will reign must have been bewildered if they give careful attention to a re cent statement by Winston Churchill. For what Mr. Churchill said is neither in line with the hopes of real democrats nor with the high ideals voiced by Wendell Willkie. "Freedom for all" is what the rulers of capitalist states are talking about. But, if Premier Churchill's words are be taken at their face value, that is not what they are thinking about. If the people who have risen to power under the old order of exploitation have their way, then there will be no real change in human relations. Exploitation is the only game they know. Their success and their power are based on it. Their minds are steeped in it. They will continue it when, on re again, their supremacy is firmly established. * Willkie spoke about the necessity of abandoning colonislism and im-impet ialism. But Mr. Churchill speaking as a self-styled "lieutenant" of President Roosevelt, spoke of the old way of life when he said: "We moan to hold our own. I have note become tke King's first minister to preside over tko liquidation of tko British Em-pi re." What does "our own" mean? Like every other word and phrase, including the word 'liberty," the meaning of "our own" in a world of conflicting classes snd national interests can be gauged only by taking into consideration who is speaking. To the Churchills of every land "our own" means the right to ride upon the backs of weaker people. Nor is it a ne essary condition that the weaker people be of a different color or nationality. Up to the present time, "our own," when spoken by a member of the owning class, has meant the resources which working people must use in order to live-^and also the work-inj people themselves. "Our own" means the vested right to take what others make. v And that, regardless of what machinery tiiay be set up to implement the process of legalized robbery, is whst the owning claases of all nations are thinking about now and will continue to think about while they live. So long as the possession of title deeds and stock certificates is recognized as a claim upon the products of human labor, whatever changes in humun relations may follow the war a ill be superficial, hollow and something other than freedom. For private profits and claaa privilege based t ;>on ownership are not the signboards to freedom but to a new tyrai ny which, presumably, might be accompanied by greater securities but which, nevertheless, will preset ve sll the essentials of slavery. If only one decisive military victory on the farflung battlefront makes Winston Churchill feel so cocky that he speaks now of holding his own and preserving empire, the common people of sll capitslist nations have little resson to believe that a final kno.k-out victory will fir.d the parasitic rulers of any nation in a#mood to surrender the privilege of resuming the buisness of hu man exploitation either at home or abroad. And so I speak to the workers of sll lands when I say that— . After this war, jast lika before and during the war, the common people ef all nations will kavo the de-tree and quality of liberty and jus-tke that fits witk the economy ef tko times. If the pt ivate-ownershrp-for- private-profit economy survives the war, then workers MUST be regimented and exploited. The word "MUST" is emphasised because that is the only way in which a private-profit, cless economy can possibly function. Today we are hearing fair words about a new and better order after the war Is won. But winning the war is not enough to guarantee liberty and brotherhood and justice. To achieve those social virtues we must provide « base upon whirh they can stand. And we ean't depend upon masters who own the wtrld and ex plolt its people—and who are frankly determined to "hold their own'^-to do the job. Ten Par Cent OF YOUR INCOME int» liltor Ns4»