136320 Dr. Josip Žontar, priv. docent IVajstarejša sodna knjiga mesta Kranja (1517-1520) Ponatis iz Zbornika znanstvenih razprav juridične fakultete v Ljubljani XVIII., 1942 Založila juridična fakulteta. Ljubljana 1942, XX. Dr. Josip Žontar, priv. docent: Najstarejša sodna knjiga mesta Kranja ( 1517 - 1520 ). Rokopis, ki navaja na dveh mestih naslov: » Gerichts - puech des ersamen vnd weysen Anthonien Strugkel, Stat- richter zw Khragnbuip «, 1 II dotlej ni bil popolnoma neznan. Prvič mi ga je pokazal 1. 1928. kranjski dekan zgodovinar Anton Koblar. Vendar ne vem, kje ga je našel oziroma si ga izposodil. Iz vnetosti, s katero je poudarjal pomen rokopisa ne le za zgodovino Kranja, marveč tndi za našo pravno zgo¬ dovino vobče, sem sklepal, da namerava rokopis podrobneje proučiti; toda zahrbtna bolezen mu tega ni več dopustila. Po njegovi smrti je rokopis izginil; v dekanovi znanstveni zapuščini so bili le kratki izpiski iz omenjenega rokopisa. Zato je ostalo v moji »Zgodovini Kranja« poglavje o prav¬ nem redu v srednjem veku precej skromno in manj točno.' Šele poleti 1941. mi je uspelo ob inventariziranju arhivalij na Gorenjskem najti tudi pogrešani rokopis sodne knjige. Obsega 160 fol. papirja v velikosti 15X22 cm (= 1 kvin- ternij -f- 1 septernij, vendar so med fol. 19 in 20 trije listi odrezani, + 1 list + 4 seksterniji + 1 septerni j + 2 sekster- nija + 1 okternij + 3 seksterniji). Bržkone rokopis ni po- polen, vsaj med fol. 148 in 149 manjka najmanj en list. Do zadnjega seksternija je kakovost papirja enaka, ta pa je nekoliko tanjši. Vodeni znaki v papirju (filigrani) so: teht¬ nica v krogu z zvezdo in sidro v ovalu z zvezdo. Enak znak tehtnice ima tudi rokopis kamniškega sodnega protokola iz 1. 1502/3, 8 kar kaže na papir italijanskega porekla.* Rokopis je pisan v gotski minuskuli v enem stolpcu, povsod se javlja I Str. 142 in 250. — a Str. 88—95. 3 Wl. Levec—Luschin v. Ebengreuth, Ein Protokoli der Stadt Stein in Krain aus den J. 1502/3, MMK XVIII (1905), 69. II V. Thiel, Geschichte der Papiererzengung u. des Papierhandels in Karnten, Zentralblatt f. die Papierindustrie XLIX (1931), 82. 2 ista roka mestnega pisarja. Lege papirja so šivane, platnice pa niso ohranjene. Med fol. 76 in 77 je vloženo pismo gra¬ ščaka Gašperja Paradeiserja z Neuhausa (1518, 7. maja), ki potrjuje pooblastitev nekega podložnika za pravdanje pred sodiščem v Kranju. Sprva rokopis ni imel označbe listov oz. strani; dekan Koblar je pripisal strani, ki se jih bom odslej posluževal. Poslovno leto kranjskega mestnega sodnika se je pričelo z izvolitvijo na velikonočni torek in je trajalo do naslednjih velikonočnih praznikov. Ker je bil Anton Štrukelj trikrat zaporedoma izbran za sodnika, moremo v našem rokopisu razločevati tri dele: 1. poslovno leto 1517/8 (str. 1 — 140), 2. poslovno leto 1518/9 (str. 141—240) in 3. poslovno leto 1519/20 (str. 249 — 319). Dne 19. in 23. aprila 1517 zove sodna knjiga Štruklja »izvoljenega« mestnega sodnika, odstopajo¬ čega sodnika Petra Korenška pa »starega sodnika«; po vice- domovi odobritvi in slovesni umestitvi na dan sv. Marka pa naziva Štruklja že »ta čas« mestnega sodnika . * 7 8 V omenjenih dobah uradovanja je vpisal pisar ločeno štiri skupine pravnih poslov mestnega sodnika: A. oddajo mestnih m i t n i n v zakup (Obs- mawt 1517, 19. apr., Saltz mawt 1517, 23. apr., Prugk mawt 1517, 15. junija in 1519, 7. junija)® in oddajo kmeti j oltarnih beneficijev sv. Jurija in sv. Uršule. 7 B. kupoprodaje, prodaje s pridržkom od¬ kup a i n mene meščanskih hiš (vi. poslovni dobi 25 primerov, v 2. dobi 7). 8 C. izklicanje zarubljenih nepremičnin (hiš s pritiklinami, gospodarskih poslopij, v prvi dobi 9, v drugi 14 primerov). 9 5 Str. 1, 2, 3. — 6 Str. 1, 2, 3, 251. 7 Str. 143/4; o omenjenih oltarnih beneficijih prim. Zgodovina mesta Kranja, 57 sl. 8 Str. 93—116 in 125 [1517, 1. maja, 2. maja, 7. maja, 17. jun. (2X), 19. jun. (2X), 5. jul., 6. avg., 24. jun., 23. nov., 30. nov., 8. dec., 28. dec. (2X), 1518, 8. jan. (2X), 16. jan., 3. febr., 28. febr., 31. marca, 4 s. d.]; str. 217—224 [1518, 13. avg., 7. nov.; 1519, 11. jan., 13. marca, 24. maja, 26. maja, 12. marca]. 8 Str. 117—123 [1517, 19. okt. (2X), 2. nov., 16. nov. (3X), 1. dec.. (3X)[; str. 225—240 [1518, 5. jul. (2X), 19. jul. (2X), 2. avg., 17. avg., 3 D. razprave sodišč: a) več (offen pantayding), ki so se zbrale 1. 1517. dne 19. maja. 16. juni ja, 22. septembra, 13. oktobra; 1518. 3. februarja ter 2. in 3. marca. 10 V drugi poslovni dobi: 1518. 11. maja, 3. junija, 22. sept., 19. oktobra; 1519. 22. februarja in 22. marca. 11 V tretji poslovni dobi: 1519. 24. maja, 5. julija, 20. septembra, 18. oktobra; 1520. 7. in 8. februarja ter 6. marca. 12 b) zapovedanih sodnih zborovanj naro¬ kov (angesetzte Rechttag ). 13 E. Posebno skupino tvorijo izredni vpisi iz starej¬ ših sodnih knjig: a) iz knjige sodnika Petra Korenška z dne 21. marca 1517 (dež. vicedom Erazem Braunbart je izdal ukaz, da ne smejo meščani odslej dovoliti, da bi nosili štu¬ dentje ali šolarji orožje, pod kaznijo 20 mark šil.); 14 b) iz knjige mestnega sodnika Marka Peternela listino iz 1. 1499. o prodaji neke meščanske hiše v »Peklu«. 1 ' Redni sodni zbor se naziva navadno »offen pantagding«, enkrat pa » offen statrechten« in »Statrecht und pantag- ding«. la Nekaj kratov rabi mestni pisar izraz » statrecht «, kjer bi pričakovali » pantagding «. 17 V tej dobi torej v Kranju ni mogoče več ločiti sodnih zborov »v e č e« kot sodišča, v katerem je sodil sodnik ob obvezni navzočnosti vseh polno¬ pravnih prebivalcev, od onih »m estnega sodišč a«, pri katerem je sodeloval predvsem mestni svet. 18 Sestanki sodišča so se vršili redno šestkrat na leto. To bi odgovarjalo trem rednim večam ob kvatrih in trem naknadnim sodnim zborom (abtaidinge) , mesec dni prej ali kasneje. 10 Tako je bila dana prilika dovršiti pravne zadeve, ki na prvem sestanku niso prišle ali mogle priti do obrav- 28. sept., 5. okt.; 1519, 8. marca, 12. marca, 13. marca, 11. apr., 23. maja, 30. maja]. 10 Str. 5, 15, 29, 37, 61, 75, 79. — 11 Str. 151, 159, 175, 183, 193, 203 12 Str. 253, 261, 273, 281, 297 (314), 302, 307. 13 Str. 25, 49, 51, 52, 56—59, 70, 87/8; 166/7, 169, 172, 187—189, 209; 289/90, 292, 297, 303/4, 315, 319. 14 Str. 14. — 15 Str. 168. — 16 Na pr. 5, 15, 75; 253; 193. 17 Na pr. 159, 209, 285. 18 J. Polec, Razpored sodnih instanc v slovenskih deželah od 16. do 18. stoletja, ZZR VI., 122 in op. 25; Fr. Zwitter, Starejša kranjska mesta in meščanstvo, Lj. 1929, 31/2; Deutsches Rechtworterbuch I., 1223 sl. 19 DRW 1., 301. 4 nave. Iz razporeditve datumov se razvidi tudi, da so se izogi¬ bali po cerkveni zakonodaji prepovedanih dni. 20 Kraj, kjer so se vršili sodni zbori, je bil po starodav¬ nem običaju določen. Meščani so se sešli v prostorni odprti lopi kranjske mestne hiše tik mestnega trga (in offen Ca- mawri) . Sodili so torej javno pred zbranim meščanstvom. Ko je bilo 22. februarja 1519 s sodbo odločeno, da se sestane izjemoma sodni zbor »zaradi silnega mraza in čezmerno močnega vetra« v topli izbi ( Stuben ) mestne hiše, so pouda¬ rili, da s tem nikomur ne bodo prikrajšane pravice. 21 Pri tem gre najbrž za načelo, da mora biti dana vsakemu upra¬ vičencu možnost prostega dostopa. Čas trajanja sodnih razprav ni točno razviden iz zapisnikov. Vsekakor so se pri¬ čele predpoldne po sončnem vzhodu, trajale so pa do večera (vesper zeyt, hyntz auf den abent ) oziroma do zaključka med navzočimi strankami. Ko je sodnik vstal, je bilo delo zaključeno. 22 Osebe, ki jih srečamo pri rednem sodnem zboru, so: mestni sodnik, zbor razsojevalcev (mestni svet, člani srenje), mestni pisar, birič in pravdne stranke. Koliko članov je mo¬ ral imeti zbor razsojevalcev, da je bil pravilno »zaseden«, ni razvidno iz zapisnikov. Izključni predstavnik sodne oblasti je bil mestni sodnik. Zato je že zunanji red zahteval, da je sedel. Najbrž so sedeli na klopeh tudi člani zbora razsojevalcev. Pravdne stranke pa so morale pred sodiščem stati. Sodnik je otvoril sodni zbor, skrbel za red in mir med razpravami, podelil besedo strankam, dovolil stranki »besednika« oziroma »pro¬ kuratorja«, zahteval od nasprotnika (antwurter) , da odgo¬ varja in se brani ter odrejal, da se stranka ali priča zapri- seže. 23 Ako pa je želel mestni sodnik sam koga tožiti, je moral vstati in odložiti sodno palico kot simbol sodne oblasti. Izročil jo je someščanu-članu mestnega sveta, ki ga je s tem določil za svojega namestnika (Stathalter des Gerichts an seyner stat). 24. 20 Planck, Das deutsche Gerichtsverfahren im Mittelalter, Braun- schweig 1878, 115. 21 Str. 199; 203. — 22 Str. 53, 61. — 23 Prim. Plauck, o. d. 87 sl. 24 Str. 83—86. 5 Najvažnejša naloga sodnika pa je bila, da uresniči ob¬ stoječe pravo v določenem pravdnem postopku. Pri tem ni smel vsiliti strankam in drugim pravdnim udeležen¬ cem svojega pravnega nazora. Kadar koli je obstajal dvom oziroma je nastal spor o pravu, je bil sodnik dolžan iskati pojasnila v obstoječem pravu oziroma o pravni normi, ki bi veljala za dotični pravni spor, pri zgoraj omenjenem zboru razsojevalcev kot predstavniku meščanske skupnosti. Zato mu je zastavil na prošnjo pravdne stranke vprašanje, kaj je v določenem primeru pravno pravilno. Zbor je izrazil so¬ glasno ali z večino glasov prepričanje skupnosti. To izražajo zapisniki lepo: » das spricht der gmayn Man durch versa- melten Rak , 25 ali »hat der gmayn Man geurdtaildt vnd sprach zw Recht... vnd wais pessers nicht «. 26 Sodeloval je ves zbor: »mit vrtayll ist uber den gantzen Ring zw Recht erkhandh 21 Ako pa se je izrekla le večina za določeno sodbo, pravi zapisnik: »daruber vrtaglt der Gmayn mit den merern tayll des versamelten rat vnd spricht zw Recht «. 28 Na vsebino razsodbe torej sodnik ni imel nikakega vpliva. Ker je bilo z razsodbo zbora ugotovljeno, kaj je v določenem pravdnem sporu pravo, se je moral držati sodnik v nadalj- nem delovanju omenjene sodbe. Da pa je bil kljub temu izključni nosilec sodne oblasti, je jasno iz dejstva, da je bil za .pravdne stranke obvezen šele ukaz, ki ga je izdal sodnik na podlagi omenjene sodbe. Pravdno postopanje se je vršilo običajno ne¬ kako po sledečem vrstnem redu. Po otvoritvi sodnega zbora so pristopile pravdne stranke. Ena je nastopala kot tožnik. Ustmeno je morala prijaviti svoj zahtevek, ki naj bi ga izpolnila določena oseba. Po mestnem pravu je moral tožnik meščana pozvati k sodišču . 29 Ako je toženec kljub temu izostal, so utegnile nastopiti zanj kvarne pravne posle¬ dice, zlasti ako je bil enako neposlušen pri naslednjem sodnem zboru (naroku). "Zlim posledicam se je mogel izogniti le, ako je dospel k sodišču pravočasno, t. j. preden se je sodnik dvignil s sedeža , 30 oziroma ako je dokazal, da ga je oviral opravičujoči zadržek (Gotsgivalt, Herrengeschafft, 25 Str. 6, 8, 18, 32, 46. — 26 Str. 77, 82, 302. — 27 Str. 35. 28 Str. 53. — 29 Str. 184. — 30 Str. 5, 265. 6 ehaft Not). 31 Ako je nasprotnik »poslušno« (als eyn gehor- samer ) 32 prišel pred sodišče, se je začela razprava med strankama. Tožnik je stavil zahteve in vpraševal, na¬ sprotnik je bil dolžan odgovarjati. Zato ga zovejo zapisniki stalno »antwurter«N Vendar stroge meje med pravnimi sta¬ lišči obeh strank ni bilo. Kdor ni imel pravne sposobnosti oziroma le omejeno sposobnost, je moral imeti zastopnika. Mnogi so se tudi bali pravdnega formalizma ali jih je ovirala kakšna druga okol- nost, da bi sami nastopali kot pravdne stranke. Zato so pri¬ vedli s seboj svojega »besednika (Redner, Beystand, Vormund )' ii ali pred sodiščem pooblastili koga za »proku¬ rator j a «. 35 Tožnik je moral prijavljeno tožbo pravilno nadaljevati (war machen, ausfuhren) , 36 Predvsem je moral ponudene dokaze izvesti. Ako tega pravočasno ni storil, je mogel tože¬ nec prositi, da se s sodbo ugotovi, da je prost tožbe ( mit Urteil und recht enprochen, seyner Mag von im frey vnd muessig vnd ledig ). 31 Nato je toženec s pristankom zbora razsojevalcev na izrecno prošnjo prejel sodno listino [Ent- prestbrief) , 38 ki jo je spisal mestni pisar in opremil s sodni¬ kovim pečatom. Zdaj je mogel prejšnjega tožnika tožiti na povračilo škode, ki mu jo je povzročil z neupravičeno tožbo . 39 Navadno pa so se vrstili govori tožnika in odgovori to¬ ženca v redu. Preden se je pričelo dokazovanje, je moral tožnik izčrpno uveljaviti vse zahteve. Pozneje sodnik ni bil več dolžan se ozirati na nove trditve in zahteve tožni¬ ka . 40 Dokazna sredstva sta mogla ponuditi tožnik in toženec. S sodbo je bilo nato odločeno, komu pripada breme dokazo¬ vanja. Kot dokazila najdemo: a) listine, zlasti zadolžnice in kupne pogodbe , 41 b) priče, c) prisego stranke, d) sodno knjigo. 31 Str. 8, 25, 45 (za tožnika), 304. 33 Str. 52. — 33 Na pr. str. 10, 17, 20, 24. 31 Str. 7, 9, 36, 169, 285, 319. — 35 Str. 7, 17, 25, 34, 39, 61, 76. — 36 Str. 47. 37 Str. 5, 175. — 38 Str. 54; DRW II., 1543. 3 ” Str. 64. — 40 Str. 39. — 41 Str. 65. 7 Priče je privedla stranka navadno s seboj ali pa je mo¬ rala poskrbeti, da pridejo k določenemu naroku v 14 dneh, ako so bivale dotične osebe v deželi, v trikrat 14 dneh pa, ako so bile izven dežele. 42 Ako je šlo za podložnike zemlji¬ ških gospostev, je izstavilo kranjsko sodišče potrebna po¬ zivna pisma » Compassbrieff «. 43 Stranka je predstavila sodišču privedeno pričo in pokazala na njo, češ, da se je hoče držati in da pusti veljati, kar bo o zadevi izjavila ( Cin den will er sich lassen, was er sagt).** Sodnik je priče na¬ vadno zaprisegel ( bey auffgerechkten ayd) . 4r ' v nekaterih primerih pa jih je le opomnil na že prej dano prisego, na pr. meščansko, ki jo je položil kranjski meščan vladarju, da bo zgolj čisto resnico o stvari izjavil, nikomur v korist niti v škodo. 40 Enako je opomnil Tržičana, naj primeta za sodno palico ter obljubita, da bosta govorila le resnico pri obvezi, ki jo imata do svojega zemljiškega gospoda. 47 Najboljša iz¬ java prič je bila soglasna (aus agnem mund ). 48 Prisega stranke se omenja samo enkrat. 49 Večkrat pa je služila za dokazovanje kakšna starejša knjiga kranjskega mestnega sodnika. Dokazna sodba se je glasila, naj prineso sodno knjigo pred sodišče in prečitajo, kar vsebuje o spornem predmetu ali zadevi. 60 Pri prvem sodnem zboru se pravde niso dokončale. Pri drugem zboru ali določenem naroku so bile pravde navadno zaključene s s o d b o. Ako je zmagal tožnik ( sein Recht er- standen und aubehabt) , 51 je mogel prositi, da mu izstavi sodišče listino o dobljenem pravdnem sporu ( Behabbrief ), 52 ki je bila opremljena s sodnikovim pečatom. Nekatere pravd¬ ne zadeve so bile bolj zamotane oziroma toženec ni prišel k drugemu sodnemu zboru. Zato so določili zanje še tretji ali »končni dan« ( entlicher Rechttag ). 53 O vsakem važnem pravdnem dogodku so mogle zahtevati pravdne stranke po¬ sebne listine sodišča (Gerichtszeugbrief ), 54 Da bi prihranili strankam pravdne stroške, je pripo¬ ročal sodnik, naj bi se mirno poravnale. V dveh pri¬ merih je pristal sodni zbor, da se že izrečeno sodbo razveljavi 42 Str. 12, 162. — 43 Str. 19 — 44 Str. 207. — 45 Str. 81. — 48 Str. 49/50. 47 Str. 17. — 48 Str. 49,— 49 Str. 55. — 60 Str. 68. — 51 Str. 45, 67, 78, 161. 52 DRW L, 1433. — 53 Str. 9, 41 in dr. — 54 Na pr. str. 54. 8 in napravi poskus poravnave. 55 Vendar s tem ni bila prikraj¬ šana pravica strank do rednega pravdanja. Navadno se je vršil poskus poravnave tako, da je vsaka stranka izbrala po štiri ugledne može, do katerih je imela posebno zaupanje. Ti so pozvali pred se obe stranki, jih zaslišali in razpravljali o sporu. Zato jih zovejo zapisniki » Taidinger «. 56 Ako je poravnava uspela, so predložili omenjeni razsodniki dogovor mestnemu sodniku, ki ga je objavil in dal vpisati v svojo sodno knjigo. Kršitelja dogovora je zadela določena globa, ki jo je moral plačati sodniku (5 mark šil.) in vsakemu raz¬ sodniku posebe (po 1 marko šil.). 57 Ako pa poskus poravnave ni uspel, je določil mestni sodnik pravdnim strankam »končni dan« na prihodnjem sodnem zboru. Na zapovedanih sodnih zborovanjih ali narokih ( an- gesetzte Rechttag ) se je vršilo pravdanje precej podobno. Razsojali so člani mestnega sveta in srenje, toda nekaj kratov jih je prišlo premalo, tako da je moral sodnik razpravo od- goditi do prihodnjega rednega sodnega zbora. 58 Stranka, ki ni bila s sodbo sodišča zadovoljna, je mogla vložiti priziv ( dingen ) na deželnega vicedoma v Ljubljani. 59 Pri tem pa ni sodelovalo kranjsko sodišče. Stranka sama je morala pismeno prositi, da bi vicedom sodbo kranjskega sodišča » mit pesseren Rechten ze erleiv- tern«. r,n Odločbo ( Dingnus)" 1 vicedoma je prejela stranka za¬ pečateno in jo je morala prinesti pred sodišče v Kranju. Po sklepu zbora razsojevalcev je dal mestni sodnik vicedomovo pismo odpreti in prečitati. 02 Vicedomova odločba je tvorila podlago za nadaljno razpravo. Ako pa stranka tudi s sodbo, ki je bila izdana po tej ponovni razpravi, ni bila zadovoljna, se je mogla pritožiti še na deželnega glavarja, ki je odločal s prisedniki — deželnimi odborniki. 03 Iz kratkega opisa, ki zdaleka ne izčrpa vira, izhaja, da nam je omogočila »sodna knjiga Antona Štruklja« prikazati 55 Str. 21, 24. — 56 Str. 57/8, 70, 153, 166/7, 180/1, 187/8, 206; prim. tudi Plauck, o. d. 332 sl. 57 Str. 26, 27, 29, 59. — 58 Str. 25, 49, 51, 165, 169, 289, 315, 319. 59 Str. 6, 8, 10, 154, 255; J. Polec, o. d. 127 in op. 54, DRW TL, 953. 80 Str. 261. — 61 DRW II., 983. — 62 Str. 63, 162, 311. 83 Str. 38, 282; o postopanju pred deželnim glavarjem prim. B. Seuf- fert, Drei Register aus den Jahren 1478—1519, Innsbruck 1934, 247 sl. 9 pravdno p o s t o p a n je ob koncu srednjega veka do takih potankosti, kakor se to dotlej ni dalo. Procesno pravo, ki je veljalo pred »večo« v Kranju, kaže še docela srednje¬ veški značaj. Ustnost v postopanju, deloma tudi še strogi predpisi v oblikah postopanja veljajo. Ves potek prav¬ danja odvisi od dejanja in nehanja pravdnih strank samih . 64 Le polagoma prodira vpliv rimsko-kanoničnega pro¬ cesa in s tem tudi rimskopravnih načel preko sodišč deželnega vicedoma in deželnega glavarja. Ko se je po odločbi vice- doma ali deželnega glavarja postopek nadaljeval pred so¬ diščem v Kranju, je morala tudi protistranka pismeno predložiti spis vprašanj (fragstuck) , ki naj bi jih zastavili pred sodiščem nasprotnikovim pričam . 115 64 Prim. v tem pogledu sodišča v Celovcu, K. Torgler, Stadtrecht u. Stadtgericht in Klagenfurt, 1937, 45/5. 65 Rokopis str. 255. NARODNO IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA