SLOVENSKI TEDNIK ^to - Año V. No. 203 "El, SEMANARIO ESLOVENO"1 Cena 10 cent. Uredništvo in upravni štvo Calle AÑASCO 2322 — Paternal Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Buenos Aires, 22. aprila 1933. Naročnina za pol lota S arg. 3.— celo leto $ 5.—, Inozemstvo Dolar 2.— Iiist izhaja ob sobotah Štirikrat mesečno . . H « £> g JJ FRANQUEO PAGADO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 *®TER ÓEBOKLI: ^akajj se ne bomo odzvali, ko nas bo ta ali ona domovina klicala pod orožje *AR BESED TEDNIKU "JUGOSLAVIJA" Vsaka beseda našega glasila strašno razburja gospodo ^ajšnjega srbijanskega te-^fc&a "Jugoslavija", tisto ^ačajno in pošteno gospodo, ^ je, kakor čitamo skoro v Vsaki številki njihovega lista, Vse žrtvovala za "ljubljeno" domovino in ki je s svojim 'Jeznim" in "kc^istruktiv-delom — o čemur pa ^čajo dejstva — v kratki <*obi enega leta "popravila" Vse težke pogreške bivših in Sedanjih lastnikov SLOVENSKEGA TEDNIKA, in sicer ^o mojstersko jih je poprava, da je v naši naselbini ^vladala zadnje čase zmešnjava, ki bi ji ne našli primera, če ne bi bilo na evropskem zemljevidu Beograda. Nestrpnost in razburi j ivost kodrih urednikov "Jugoslavijo" si ne znamo drugače tolmačiti kot tako, da misli-Iil°> da se že oni sami zavedo, vsaj podzavestno, vseh ^Uspehov, s katerimi je kro-^^ njihova robota. Da, za-v®dajo se. ampak vzrokov, ki Povzročajo njihove okrogle ^Uspehe, ne znajo poiskati kjer v resnici so, nego ^jo jih, kakor delajo vsi ^vstveni in duševni revčki, tajQ> kjer jih ni. Samo na ta si moremo tolmačiti Njihove besne napade na na-Se glasilo in na gotove člane lla®e naselbine, ki sigurno ni-^ Najmanj krivi neuspehov Požrtvovalnih" urednikov n^oslavije", iz enostavne-r&ziog-ai ker so se že dav- Povlekli v zasebno življenje. •kanes, kot nikdar poprej, pribijemo dejstvo, da biyái voditelji našega gla-in naselbine res napra-Nekatere pogreške, in izmed največjih je bila jj 0vo ta, da so slepo zaupa-Se zanašali na ljudi, ki w 0 ^ga zaslužili. O tem go- stva slehernemu izseljencu, ki sledi nepristransko vsem žalostnim in veselim dogodkom naše naselbine. Zato smo mnjenja, da bi bilo popolnoma brezpotrebno, braniti sebe, in sedanje ter bivše voditelje našega lista pred neumestnimi osebnimi napadi srbijanskega tednika "Jugoslavija". S tem zaključujemo za vselej polemiko z našimi nepoboljšljivimi nasprotniki. Zdaj si še temeljito umijemo roke, nakar preidemo na ob^ublje-ni članek pod gornjim naslovom. zadnjih desetih letih, preveč jeklo. Za koristi mogočnih je bi!o razočaranj za delav- bankirjev, veletrgovcev ter stvo, da bi ga danes mogla industrijalcev Severne Ame-navdušiti optimistična proza rike in Angleške tejr za inte-kapitalističnega tiska, ki vidi rese južnoameriških velepo-večkrat pričetek boljših ča- j sestnikov ugaša dan za dnem sov že v sami izvolitvi nove- ¡ na tisoče mladih življenj v ga predsednika kake velike j strelskih jarkih. Sa^o bilan-države ali pa v prijateljskem ce ter par mesecev vojne v pomenku dveh ministrov. Nevzdržen politični in go- Chacu prekaša že 14 tisoč mrtvih samo na paraguayski spodarski položaj sveta, nara- ¡ strani ter nešteto ranjencev ščajoča brezposelnost, revšči- j in invalidov. V imenu "svetih na, v katero smo bili vrženi i narodnih pravic", v imenu zadnja leta vsi, ki se mora- "narodne časti", "ponosa" in mo preživljati z lastnim de- j sličnega slepila gonijo kapi-Jom, mrzlično oboroževanje j talistične države ubogo ne-držav, napetost in nezaupa- ¡ vedno in nedolžno delavsko nje med narodi, gospodarski maso v mesnico, kjer naj po-imperializem, razredni boji j toki krvi trpinov odločijo, i. t. d. so rezuUat vseh teh ■ kateri skupini bogatinov bo-številnih konferenc in sestan-' sta pripadala petrolej in cink kov ter najzgovornejši do- ' neobljudenega a bogatega OPTIMIZEM KAPITALI-TIČNEGA TISKA. Na podlagi vesti, ki prihajajo iz Evrope, izgleda, da se je po sestanku, ki se je bil vršil pred tedni v Rimu med MacDonaldoin in Mussolini-jem, politično ozračje nemirne Evrope nekoliko zjasnilo. Izgleda, da se bodo morda evropske velesile med seboj pobotale in da bodo skušale mirnim potom rešiti razna pereča mednarodna vprašanja, od kojih rešitve odvisi usoda Evrope in morda celo usoda sodobne civ^izacije. Rekli smo že večkrat, da je I pot, ki vodi svet k mirnemu sožitju med narodi, jako strma in da so ovire, s katerimi je to pot razkošno postlal pretirani povojni nacionalizem, tako velike, da se zde skoro nepremostljive. Zato, mislimo, da ne bomo napravili, na žalost, nobene krivice, gospodom, ki imajo, v našo skupno nesrečo, danes v rokah usodo narodov, če si drznetmo dvomiti o uspehih njihovih številnih sestankov, ki dajajo toliko zanimivega gradiva kapitalističnemu svetovnemu tisku, trpečemu bednemu ljudstvu vseh narodnosti pa samo prazna upanja a nobenega znaka kakega izboljšanja. Preveč neuspešnih medna- kaz, da pot, po kateri hočejo današnji voditelji narodov povesti človeštvo iz sedanje krize v blagostanje*, ni prava. Če ne bi bilo tako, bi se po desetih letih vendar že moral Chaca. In med tem ko z nedolžno krvjo kmetov in delavcev poškropljena zemlja v Chacu pokriva vsak dan nove vojne žrtve, ameriški veliki dnevni- opaziti vsaj najmanjši znak ki podijo kakor vedno stolp- izboljšanja. VOJNA NEVARNOST Vojna danes ne pomeni več samo nevarnost in grožnjo, marveč je že kruto dejstvo. Na Mandžurskem, v Chacu, v pristanišču Leticia že mesece regij ajo strojnice, topovi pa bruhajo svoje uničujoče ce svojih ogromnih strani s puhlimi frazami o bratstvu in harmoniji, ki je baje vedno vladala med narodi v tem delu sveta... VOJNE PRIPRAVE V EVROPI Tista nesrečna konferenca v ženevi, ki ji pravijo raz- ptePriČ, bodo vedno najbolj | rodnih konferenc in diplo- evaJno govorila dej-< matskih sejstankov je bilo v Slovensko Prosvetno Društvo I VABI na prireditev za tiskovni sklad Slovenskega Tednika ki se vrši v nedeljo dne 23 aprila ob 16 uri v dvorani XX SETTEMBRE ul. Alsina 2832 Vzpored: S. Gregorčič: "Na potujčetni zemli" (deklamacija) V. Parma: "čolničku" (meš. zbor) A Sachs: "Vrnitev" (moš. zbor) N. Grum: "Venček narodnih" (moš. zbor) N. N. "Vedež" (burka v enem dejanju) Po končanev vzporedu, srečolov, šaljiva, pošta in ples Svira češki orkester Vstopnina: Za moške in ženske $ 1; člani $ 0.50 K obilni vdeležbi vabi Odbor orožitvena, ni pokazala doslej drugega kot to, da vidi danes že sleherni površen čita-telj dnevnih brzojavnih vesti v vsej goloti žalosten politični in gospodarski položaj Evrope in bližajočo se neizogibno novo svetovno katastrofo. Razorožitvena konferenca je imela doslej, kakor dokazujejo žalostna dejstva, samo ta uspeh, da se je zadnje čase podvojilo mrzUčno in blazno mednarodno oboroževanje. Angleška, Severna Amerika, Japonska, Italija, Francija in druge države so do zob oborožene ter oboro-žujejo tudi ostale manjše države in sosede. Deficiti letnih proračunov dosegajo v evropskih državah že astronomske številke, industrijska in trgovska podjetja delajo v reducirani meri ali sploh ne obratujejo, milijoni brezposelnih propadajo pozabljeni in zapuščeni, a za kanone se povsod še vedno najdejo sredstva... Čemu se oborožujejo evropske države, med tem ko se njihovi zastopniki na konferencah prizadevajo za mir? Da bi se božale med sabo oziroma pospešile delo svojih zastopnikov v Ženevi prav gotovo ne! Kanoni, vojne lar dje in Jetala ter ostala mo-rilna sredstva niso za božanje, marveč za uničevanje — za vojno. In dokler bodo države pošiljale na konference svoje zastopnike, doma pa bogatile svoje vojne arsenale z najmodernejšimi morilnimi sredstvi, nam ne sme nihče zameriti, če ne pričakujemo od bližnje bodočnosti nič dobrega; in če že danes resno mislimo na stališče, ki ga bomo zavzeli v slučaju izbruha vojne v Evropi. VZROKI VOJNE Glavni vzrok vojne nevarnosti je nered in anarhija v propadajočem kapitalističnem sestavu. Razmerje brez najmanjšega ravnovesja med proizvodnjo in kupno silo delavskih mas, ki jih je današnji gospodarski sistem vrgel v pristno brezdelje in revščino, povzroča krizo, ki ji v zgodovini ni primera. In iz te strašne krize kapitalizem ne vidi drugega izhoda, kot sve- tovno vojno, v kateri se bo, po njihovih računih, preuredila razdelitev sveta, vojno, v kateri se bodo gospodje kapitalisti otresli "nadležnih" in "nevarnih" brezposelnih ljudi in v kateri se bo prodalo blago, ki leži že leta in leta v skladiščih; mnogo produktov dela se bo v vojni uničilo, da bodo mogli potem zopet zaropotati stroji, da napodijo izpraznjena skladišča in popravijo vse kar bo vojna vihra uničila in razdejala. Tako računajo kapitalisti! IMAJO-LI DELAVCI IN KMETJE KAKE KORISTI OD VOJNE? Vse vojne) se napravijo v imenu "svetih narodnih pravic", v imenu "emancipacije", "osvoboditve" in v imenu sličnih fraz, s katerimi razpo lagajo novinarji in narodni voditelji, ki so v službi kapitalizma, da prepričajo in navdušijo ljudske množice, brez katerih so strojnice, ka-noni in vsa najmodernejša morilna sredstva neškodljiva, brez katerih ni mogoča nobena vojna. Zdaj pa vprašamo vse one rojake, ki so od leta 1914 do 1918 branili "čast domovine in svojo" na Krasu, v Karpatih, na solunski fronti, v Do-brudži in na drugih zgodovinskih moriščih, kakšne koristi ste imeli vi, delavci in kmetje, od nadčloveških žrtev, od vsega tistega nepopisnega trpienja na fronti? Nobenih, dragi bratje, prav nobenih! Kvečjemu prestreljena pluča, roko ali nogo, zrahljano zdravlje in za vselej pokvarjeno življenje. In za nameček, kot posledico vojne, imate sedaj vi, vaša žene in otroci še revščino in brezposelnost; vaši bratje in sorodniki v domovini pa morajo poleg tega plačevati tudi visoke davke — od ust si morajo odtrgati, da jih redino in točno plačafo, zakaj; drugače zapoje boben — in plačujejo jih — pomislite, bratje! — zato, da se vaša država oborožuje in da pripravlja novo vojno, novo nesrečo ... Evo jih, koristi, ki jih imajo delavci in kmetje od vsake imperjalistične vojne. To, samo to je readost, vse ostalo so samo obljubej, samo slepila, samo fraze, s katerimi vas varajo vodilni krogi, ki so v službi kapitalizma. KDO MORE PREPREČITI VOJNO? Rekli smo, da so kanoni in vsa najmodernejša morilna sredstva brez vojakov, brez vas, delavci in kmetje, popolnoma neškodljiva. -Če se delavstvo vseh dežel dobro organizira proti vojni, če se nihče ne bo odzval, ko ga bo domovina klicala pod orožje, je nemogoča vsaka vojna. Ministrom in diplomatom ne u-gaja trdo življenje in trple-nje na fronti; preveč ljubijo oni svoj trebušek, da bi ga izpostavljali kaki nevarnosti. Mi smo tisti, ki moramo darovati svoje kosti "domovini na oltar". Toda darujemo jih, če hočemo, saj nam je vendar Stvarnik dal razum in prosto voljo. Treba je samo, da uporabimo svoj razum in svojo voljo tako, kot odgovarja našim skupnim koristim. Našim skupnim koristim pa bomo ustregli, če se pridružimo gibanju proti vojni, ki se je pojavilo zadnje čase skoro v vseh prosvitljenih državah na svetu, ki se razveseljivo širi povsod in ki predstavlja edino sreldstvo, s katerim bi se odpravilo vojno nevarnost in rešilo sodobno generacijo grozeče katastrofe. MEDNARODNO GIBANJE PROTI IMPERIALISTIČNI VOJNI Brzojavne agencije, ki so vse v skižbi kapitalizma, se trudijo brisati sproti vsako sled proti-vojnega gibanja. Tako so n. pr. prav malo poročale o proti-vojnem kongresu, ki se je vršil lansko leto v Amsterdamu ter o kongresu istega značaja, ki se je vršil 28. februarja t. 1. v Mon-tevideu. Kdor hoče biti poučen o mednarodnem gibanju proti vojni, naj seže po listih in revijah, ki so levičarsko usmerjene in ki ne služijo kapitalizmu. Tam bo z veseljem videl, da proti-vojno gibanje delavskih organiziranih množic raste v razmerju z naraščajočo vojno nevarnostjo. Videl bo, da so na čelu tega piemenitejga gibanja osebnosti kot na primer francoski pisatelj Henry Barbusse, a-meriški pisatelj Waldo Frank, Maksim Oorki, Romain Rol-land, Einstein in dr. Videl bo razveseljivo dejstvo, da se v mednarodnem gibanju proti imperialističnim vojnam družijo vsi sloji in stanovi: de- lavci, kmetje in intelektualci vseh narodnosti; čital bo veselo vest, da so pred kratkim profesorji in visokošolci na Angleškem objavili spomenico, v kateri izjav'jajo, da ne pojdejo pod orožje v slučaju izbruha vojne. ** * Zdaj vidite, čitatelji, da nismo povedali pravzaprav nič novega, ko smo v eni zadnjih številk S. T. objavili svoje stališče v slučaju vojne, svoje miroljubno stališče, ki je tako razburilo vroče butice urednikov "Jugoslavije". Mi smo v dotičnem članku samo izrazili svojo solidarnost s plemenitim mednarodnim gibanjem proti imperialističnim vojnam-in rekli smo, da bomo nape!i vse svoje skromne sile, da se ne bo odzval nobeden pameten slovenski izseljenec, ko ga bo ta ali ona domovina klicala pod orožje. In če to naše stališče "dalekovidni" gospodi "Jugoslavije" ne ugaja posebno, nam je jako žal, a ne moremo pomagati. OKITO Y SVET Rusija Kot smo poročali v zadnji številki našega lista, so ruske, oblasti aretirale šest angležev j in dvanajst rusov, katerim j pa je na podlagi obtožnice odmerila zelo majhno kazen. Od šestih angležev sta sojena samo dva in sicer eden na tri leta drugi na dve leti ječe, eden je oproščen krivde, drugi trije so izgnani iz dežele. Od dvanajstih rusov je oproščen samo eden, vsi drugi so sojeni od enega leta in pol do deset 'et, med temi je tudi ena ženska. Obtožnica pravi, da so hoteli pokvariti obratovanje centralne elektrarne, ki je največja v Rus ji in sploh na svetu, ter je krona petletnega načrta. Je popolnoma umevno, da skušajo tujezemski magnati podkupiti gotove ljudi, ki bi po njih navodilih in za njihov denar, onemogo-| čili ruski ndustriski pohod, ki ¡ kljub svetovni krizi napreduje, četudi z velikimi žrtvami naroda. To je zelo slaba reklama za današnji kapitalistični sistem, kar morebiti bolje razumejo oni, kot mi. — Ravno te dni, ko se je vrši1 ta proces, je pretekla tudi trgovinska pogodba med Ru-j sijo in Angleško. Nekateri so se že veselili, da radi tega incidenta se' pogodba ne bo več podpisala, pa so se najbrž ušteli, kajti angleški la-boristi zahtevajo z vso odločnostjo, da se trgovski odnosa j i obnovijo, ne glede šestih njih državljanov, ki jih imajo ruske oblasti pravico soditi, ako so zakrivili. Kdor količkaj pazno zasleduje svetovno politiko, vidi, da imajo kapitalisti gotov načrt, ki ga skušajo ob do'ocenem času prevdarno izvesti, v svoj prid. Naš prostor je zelo omejen, se nemoremo spuščati v vse podrobnosti, vendar zabeležimo kar je glavno in sicer, da se angleški delavec ne nn-sti več potegniti od raznih trebušastih "patriotov", razume, kaj je domovina, in ne čuti prav nobene potrebe, da bi se klal z ruskim narodom, za interese drugih. — Ob obletnici Karla Marxa socialističnega iniciatoria, so se vršile v Moskvi velike proslave. Kitajska Kitajska izgublja kos za kosom svoje zemlje, z velikimi žrtvami mrtvih in ranjenih, brez, da govorimo o vedno večjih denarnih življen-skih tež kočah. Ako se bodo te operacije nadaljevale še nekaj let, bo kitajski narod v celoti tudi fizično propadel, kar je pač tudi v interesu Japonskega imperija. Iz poročil misjonarjev, pa tudi mnogo drugih posnemamo, da ljudstvo na Kitajskem naravnost strada. Kitajska vlada sicer večkrat apelira na društvo narodov, da se ji godi krivica od strani Japonske. Društvo narodov je že parkrat intervenirala v tej sporni zadevi, ter tudi obsodila Japonsko, ta pa se je mirno požvižgala na vse skupaj. Španija V Spanji so bile te dni velike proslave dveletnice obstoja republike. Predsednik Alcalá Zamora je ime1 govor na zbrano množico, pov-darjal je, kaj vsega je že naredila republikanska vlada za španski narod. Nadalje je zagotavljal da se tudi cerkvi ne godi krivica, da pa je bilo nujno potrebno odstaviti cerkvene oblastnike od javnih državnih mest, ter zapleniti njih imetje, ker veliko cerkveno premoženje ni služilo v narodne svrhe, temveč le za cerkev in njeno propagando. Vlada pa rabi ves ka-pita1, ki je v državi, da izve- de svoj program. GovOril j® še o raznih detaljah, za kar so mu neštete množice burno aplavdirale. Proslave so se vršile tudi po drugih mestih Španije. Komunisti so sicer skušali delati nerede pa 9° jih državne oblasi takoj trle. Vatikan V večnem mestu Rimu, so se vršile za velikonočne praznike velike svečanosti. Cerkveni slovesnosti so prisostvovale neštete množice 12 celega sveta, največ nemcev, i angležev in američanov. Od Jeta 1870 je papež prvikrat zapel "urbi et orbi". Italia Mussolini je ponosen na njegovo politično zvijačo, k1 jo je z raznimi grozilnim.1 pripravami dosegel v zadnjem času, posebno odkar ima tudi v Nemčiji črnega narodnega zastopnika Hitlerja, da je obrnil pozornost celega sveta nase. Angleški m1" nistrski predsednik, je napravil načrt, ter se podal v Rim osebno razpravljati o njem-Za enkrat se je še posrečilo oslepariti svet, da je volk 3it in ovca ceV kar se moderno reče, posrečena diplomacij8' večje vrednosti pa to najbrž" ne bo imelo, kajti Francija» posebno pa mala antanta niso za ta načrt prav nič navdušeni. Kako bo mala antanta zadovoljna s tem načrtom, ker ravno nji naklada neke dolžnosti, ki če ne uboga j° lahko velesile tudi prisilijo ^ pokorščini, medtem ko vel?-! sile niso podvržene nikomer j in lahko delajo kar hocejo-j Načrt predvideva v glavnem I "Jadranski sporazum" me^ i Jugos1 avj.jp in Italijo, <3eho-slovaška Jugoslavija in | munija naj bi Madžarski odstopile nekaj ozemlja, itd-' pravico do oborožitve Nemčije in drugih premaganih držav, to seveda pod diktatoi» šterih velesil. Vse to je sistematičen pritisk na manjše narode. ki so prešibki, da bi se mogli uspešno braniti, nika* kor pa ne, da bi ne pouzroSi-li novo vojno. V tem kaos« največ trpijo slovanske državice. Jugoslavija, Čehoslova-, ška. Bolgarska in Poljsk»' ! predvsem ker ne predstavlja io gospodarsko še manJ politično zajednico. V Jug0 slavii ima poetični in gosP°~ Boi- se darski upliv Francija, na carskem Italija, ker Pa povsod križajo interesi Francije in Italije, je logično, tudi Jugoslavije in Bolgari«, na velikansko škodo siednjih. Edino zvezo z Ilu-s,jo, -bi zapadne slovane privedla do moči in upliva, to Pa so po današnjem razumevanju, prazne sanje. Argentina Kot je razvidno iz tukajšnjih časopisov, se vlada mno-»o prizadeva za poživitev trgovine, v ta namen je vlada Posla'a razne delegacije v London, Pariz, Rim in Wa-^ington. Zadnja poročila Pravijo, da se lahko pričakuje vgodne rešitve od te strani. Jan: Krvava maša ^agrmele so orgije > divjih okordih; ogromnih jeklenih piščal sta. bruhal ogenj in smrt... Začela se je krvava daritev tisočletna izpolnitev Pravične svobode ubogih in zatiranih. — Pokleknili smo vsi, starčki in otroci; ®ožje in fantje so se pomikali bliže in bliže k altar ji... Kri je tekla iz globokih ran Umorjenih teles Pojila "domovine" tla rdela, od nebes! Kelih do roba napoljen krvi, Solzá in gorja, s«io nagnili in pili vsi... Cedile je še zadnji svinčeni blagoslov,... ln razvaline, bil je rodni krov. Citatelji Ta številka je zadnja za ^ tiste, ki nimate poravna-naročnine. Slovenski ted-nemoremo brezplačno do-8tavlja ti nikomur in tudi nko ^i mogli, po našem mnenju ni Potrebno, list je tako poceni, ako ima kdo le malo do-voJje, si ga lahko naro-Sicer je tistih zelo malo, leí zaostajajo z naročnino, ^®*»dar bi želeli, da bi ne bi-0 nobenega. Ako bi se vsak nekoliko več pobrigal za Hv°j list, bi mu lahko prido- ^ dar dobite J» vsakih 6 slik, ki sta-Qelo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Atelje SIARKO RADALJ p- Quiroga 1275, DOCK SUD bil vsaj še enega naročnika, kar bi bila vaša korist, ker mi bi list brezdvomno povečali. Pet pesov na leto si lahko vsak odtrga, ki ni popolnoma brez dela. Več dobre volje od vaše strani cita tel ji in čitateljice, od naše strani je prav gotovo ne bo manjkalo. Sporočamo, da naročnine ne hodimo kasirati na dom, vsak sam naj prinese na uredništvo, ali pa naj pošlje po kom, pošlje pa se lahko tudi v zapečatenem pismu. Morate vpoštevati, da Tednik urejuje in upravlja en sam človek, ker je pač treba štediti na vseh koncili in krajih, ako hočemo izdajati list. Vas ni še nikoli skrbelo kako dobiti sredstva za izdajanje lista, kar bi nesmelo biti, kajti list je danes nas vseh. Vaša do^-nost, naredite, da točno poravnate naročnino in da pri-dobite novih naročnikov. Na delo torej, boste videli da bomo lahko v kratkem poročali o vspehu. VAŽNO Te dni smo odprli račun za SLOVENSKI'TEDNIK tudi na Banco Holandés, na kate-rej vodi Slovenski oddelek že več let, naš rojak Andrej Škr-bec. SLOVENSKI TEDNIK lahko plačate pri njem, sploh je cen. rojakom na razpolago za vse informacije, ki se nanašajo na SLOVENSKI TEDNIK. Hojaki Poslužujte se samo tistih podjetij, ki oglašujejo v vašem listu s tem ob enem podpirate tudi SLOVENSKI TEDNIK. Društva v Cordo-M in Rosar ju Kaj bi ne mogli dobiti kak og'as tudi tam, recimo pri podjetjih, ki se vam zdi da imajo interes pri Slovencih. Premislite. ZA TISKOVNI SKLAD V nedeljo dne 23 aprila ob 4 uri popoldne priredi Slovensko prosvetno društvo veliko prireditev v dvorani XX Setiembre ul. A>sina 2832 za tiskovni sklad SLOVENSKEGA TEDNIKA. Kot smo že poročali bo vzpored kratek pa jako zanimiv, naj nihče ne zamudi redke prilike. Splošna vstopnina je za možke in ženske samo 1 peso, tako da je omogočen vstop vsem. Po programu bo lep srečolov šaljiva pošta itd. Kdor bo hotel se bo lahko tudi na Slovenski tednik naročil, ali poravnal naročnino. Igral bo ■Češki orkester. Rojaki pridite polno številno, zabave bo za vse dovolj, obenem pa boste podprli svoje edino glasilo. POSLANO V nedeljo dne 23 aprila ob 2.30 popoldne se bo vršil na Boki protestni shod proti Beograjskemu režimu, ki da je nasproten katoliškim škofom in vernikom v Jugosla-vi. Govorili bodo: Dr. Ivan Angel Martinolich, Oskar Mi-seta, Jure Martič, Baldo Br-bora, O. Leonardo Ruskovič. DOPISOVANJE V. Zabokovec: pl. 30. I. 34. Vaše misli so tudi naše, vendar vedno ne moremo kar tako mimo. Zdravo. Gregorio Andrés: pl. 30. 12. 33. Josip Novak: pl. 30. 2. 33. Stane Rijavec: p1. 30. 5. 33. Lisjak Andrej: pl. 30. 3. 34. Krpan Rafaela: pl. 30. 3. 34. Pdre. Kastelic Josip: pl. 30. 12. 33. Vsem srčna hvala. Vojska Anton: Glede vaše prošnje za enkrat ni nič ker imajo že zadosti ljudi, bomo gledali, ako bo še kaka priložnost. Pozdrav. Ivanka Štrukelj: Naslov spremenili. Pozdrav. Karlo Počkaj: Na-! ročnina in naslov v redu, bo-I mo poslaM .Zdravo. Ženitna | ponudba "Rožmarin". Taki o-glasi stanejo dva, pesa. Zdravo. Maurič Viktor: pl. 30. 2. 34. Tajništvo SDD Triglav v Rosarju. Omenjena čeka za 10 pesov nismo dobili, pač pa zadnjega za pet. Intervenirajte. Z društvenim pozdravom. ROJAKOM V ROSARJU Rojakom v Rosarju sporočamo, da je tajnik Josip Si-gulin pooblaščen pobirati naročnino za Slov. Tednik, sploh za vse informacije katere se tičejo lista, se lahko obrnete do njega. IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENES DE BILIX, diplomirana na univerzi v Prngi in v zdravniških vedali v Bs. Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9. ure zjutraj, do 20. ure zvečer. LIMA 1217, I. nadstr, U. T. 23 Buon Orden 3389 Buenos Aires EDINA VARNA POT K SREČI je VARČEVANJE VAR6UJTE SAHIO VAttčlJTE IN VEDNO VARČUJTE PLAČAMO » % obresti za denar vložen pri nas pripišemo obresti vsake tri mesece k kapitalu kateri Vam je vsak trenutek na razpolago. Banco Holandés BUENOS AIRES: Bmé. MITRE 234 Podružnica: CORRIENTES 1900 "Slovenski oddelek" Denarne pošiljke obavljamo naravnost na dom prejemnika. Ladijske Prevozne karte dobite pri nas, po zelo znižanih cenah. Pišite v Vašem (materinem) jeziku, ali pa nas osebno počastite v našem uradu, kjer smo Vam na razpolago vsak dan od SV2 zjutraj pa do 7 zvečer X i OSEBNA VEST Pred dnevi se je pornil iz domovine, kjer je bil več časa na obisku, arhitekt Viktor Sulčič. Pozdravljamo. NA ZNANJE Društvo je že nabavilo ra-dio-vitrola, ter je v zabavo članov narazpolago vsako nedeljo poldne. Ta reč je stala precej denarja, prispevali pa so z večjo svoto le nekateri člani in je še vedno nekaj za izplačati, ki zgleda da čaka zopet le iste. Nevem, kaj bi rekli. Več vzajemnosti člani in članice in to pri vsaki stvari, ako hočemo vresnici kaj pomembnega doseči. Slovenska velikanom v Buenos Airesu Seveda ni bila taka, kakor je doma. Take menda sploh ni nikoder več. Kdor jo pozna in kdor jo je okusil, je ne bo mogel nikoli pozabiti, velike-noči v naši domovini. Tiste zmagoslavne procesije v ranem jutru, z vihrajo-čimi zastavami in mogočno pesmijo, ki je ne morejo pevci nikoli dovoljkrat ponoviti in ki nam je tem ljubša, čim večkrat jo slišimo: Zveličar naš je vstal iz groba, vesel prepevaj, o kristjan! Premagana je smrt trohnoba! Vstajenja Tvojega je dan! Od naj zgodnejših ur lije iz zvonika preveselo petje zvonov, ki noče ponehati in se opojno meša med zvončkanje ministran tov in pokanje topičev, iz česar vsega pa spet prekipeva: aleluja, aleluja, aleluja, ale-luja! Dostojanstveno se vije procesija po ljubih znanih krajih, ki so ta dan kakor drugi, praznični, vse bolj slovesni, vse bolj ljubi. Slovesno ponavljajo molil-ci: ki je od mrtvih vstal, ki je od mrtvih vstal, ki je od mrtvih vstal. Vse je tukaj zbrano: vsa župnija, vse vasi, vsi stanovi, zastopstva vseh oblasti. V pobožni velikonočni spovedi oprani svojih grehov v Jagnjetovi krvi, se vsi radu-jejo z vstalim Zveličarjem. S posebnimi obljubami je bilo treba preprositi, da je kdo ostal za varuha doma. Vse je oblečeno v najlepše obleke, duhovščina je v najbogatejših ornatih, prijetno je čutiti vonj sveže na-škrobljenega perila. Najodličnejši možje župni- je nesejo zlato streho — bal-dahin. Pod njim nese duhovnik Najsvetejše. Vsevprek poklekajo ljudje na oboje, ko len in se sklanjajo, koder gre mimo. Veselje kar ne more poleči in ponehati. O domovina! Taka seveda ni bila naša velikanoč v tej daljni tuji zemlji. Imeli smo jo pa vseeno, in lepa je bila in prijetna! Cerkvica na Avalos, kjer smo letošnjo slovensko veli-konoč praznovali, je sicer majhna in skromna, več ko skromna. Bila pa je prepolna naših ljudi. Če smo se že tako stisnili tja gori do al-tarja in zasedli zadnji kotiček, tudi gori na koru, namenjenem samo pevcem, ni nas mogla vseh sprejeti. Lepo število jih je moralo od zunaj, iz ceste poslušati prelepe naše velikonočne pesmi in evangeli, veselo oznanilo, oznanjano v prijetni, ljubi domači besedi. Kdor se je tega slavlja udeležil, je moral biti vesel in ponosen. Domači argentinski gospod župnik ni mogel, da bi se Slovencem po maši javno ne zahvalil in jim častital. Celo nekaj slovenskih besed je povedal: Hvala lepa, in: Hvaljen Je- zus! Kar je razumljivo izzvalo posebno veselost. Se to pripomnimo, da sta bila že oklicana dva slovenska para: Francka Trost in Franc Mislej ter Marija Trost in Jožef Volk, katerim želimo že v naprej vso srečo! Iz oznanila pa naj bo sem postavljeno, da bo za naprej na Paternalu v cerkvici na calle Avalos 250 vsako nedeljo točno ob desetih sveta maša za Slovence s slovenskim petjem in slovensko pridigo. Od druge nedelje (30. aprila) dalje pa bodo vsako nedeljo ob 4 h. popoldne tudi slovenske večernice s slovenskim petjem in slovenskim govorom. Tekom meseca maja bodo imele te šmarnice seveda značaj naših priljubljenih šmarnic. PRIMORSKE VESTI JLA MODERNA Mojim cenjenim odjemalcem sporočam, da bom dajal tekom zimske sezone vsem čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA, ki se bodo predstavil z listom, velike popuste. Daroval bom tudi lepo izdelane povečave. Pri-poračam se cenj. čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA. S. Saslavsky U. T. 45 - 1720 Av. San Martín 1679, Buenos Aires. — Podružnica, ea- ©r» Renotalin Bivši zdravnik v bolnišnici Salavery, V. Sarsfield in v bolnišnici Alvear. Vodi OK-'bno zdravniški zavod CALLAO. Vsi klijenti se zdravijo od zdravnikov Specialistov. SPOLNE BOLEZNI: Prostatis, vnetja, kapavica, Analize za ugotovitev ozdravljenja ocl kapavice. SIFILIS — Moderno zdravljenje. KOŽNE: Izpadanje las, lišaji. ŽIVČNE: Nespanje, omotica, glavobol. PLJUČNE: Bronkitis, kašelj, naduha, jetika. REVMATIČNE in OBISTNE: Kila, zbadanje. ŽELODČNE: Bolečine, kislina, razširjenje, rane in povračanje. OSLABELOST: Uspešno zdravljenje z injekcijami. ŽENSKE: Bolestno čiščenje. Jajčnika, Beli tok. čnika. Beli tok. ZMERNE CENE — ZA SLOVENCE POPUST GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. Pregled $ 3.- Naši ljudje pred fašistovskim sodiščem V zadnjem času so pričeli z!asti Vipavci spet pogostoma bežati čez mejo. Sodišče v Ajdovščini ima z njimi mnogo opravka. Novi sodnik, ki je bil lani nameščen na ajdovskem okrajnem sodišču, pa je pričel letos z begunci še bolj strogo posopati, kakor je bila navada doslej. Kazni so se skoraj pri vseh povišale od 2 na 4 in celo 6 mesecev zapora. Pred dnevi se je moralo zaradi bega čez mejo zagovarjati pred sodiščem šest ljudi Julija Bajče-va, 23 letno dekle iz Dupelj Pri Vipavi, ki so jo karabi-njerji 5 novembra pr. 1. presenetili , baš ko je beža]a čez mejo je bila obsojena na šest mesecev zapora in 3000 lir denarne kazni, 38-letni Leopold Terčelj z Erzelja je bil vkontumaciji obsojen na 4 mesece zapora in 3000 lir globe, prav tako tudi 28 letni Ladislav ššabar iz Tolmina, 20 letni Viktor Zgonik iz Ri-hemberka, 20 letni Albin Bandelj iz Šmarja pri Rihem-berku in 20 !etni Albin Ger-melt iz Svina pa so bili obsojeni na 3-meaečno ječo in po 2000 lir globe. Zaradi orožja ki ga je baje skrival da svojem domu, pa je bil obsojen 40 letni posestnik Lojze Šorli z Banške planote na 20 dni j zapora in 5000 lir globe. Prav ¡ tako sta bila zaradi orožja prijavljena sodišču v Gorici i 21-letni Maksimilijan Golob j iz Šmartna pri Kojskem in j 20 letni Mihael Niko^včič iz Gorice. V zapor radi žalitve fašista Gorica, marca 1933. Dvajsetletni Smet Stanislav iz O-seka obiskuje predvojaške vaje v Šempasu. Ko se jedne 27. pr. m. vračal domov, je srečal tri sovaščane: Rijav-ca Stankota, Badaliča Viktorja in Bovoona Edvarda. — Mladeniči so se med razgovorom norčevali iz Smeta, češ, da nosi fašistovski fes in znak. Smet je bil užaljen in je potožil kaposkvadri. Zadostovalo je! Sledila je o-vadba in aretacija omenjenih treh mladeničev. Še danes so v zaporu toda ne ve se kje in niti kdaj bo ali pa je bila tozadevna razprava. Nabrežioski Kamenarji in kriški ribiči... Trst, marca 1933. Veliki nabrežinski kamnolomi, bo- gati na krasnem marmorja, počivajo. Nič življenja ni v njih. V vseh kamenolomih, Cave'Romane, Favetti itd. je delo popolnoma ustavljeno. Za božične praznike je vsak izmed zaposlenih delavcev dobil 50 Lir na račun svoje plače, potem pa nič več, kljub temu, da so morali delati še nadaljna dva meseca ker so jim obljubljali plačilo. Delali so in pričakovali plačilo. za svoje delo, toda namesto plačila je prišla odpoved dela. Kam naj se sedaj obrnejo? Morda v bližnji Trst, da se pridružijo ogromni armadi brezposelnih Tržača-nov? seda. Za mero nasilja je značilen sledeči dogodek. Neki oče je prišel v zavod in'-naznanil komisarju, da vzanie dečka iz zavoda, ker so z sj^1 grdo ravnali. Komisar je odgovoril: Saj ravno danes moram iti k prefektu po prav-kih, mu bom pa še to povedal, da hočete vašega sina iz zavoda. Pod vtisom te grožnje je oče pristal na to, deček še ostane. Torej pre-fekt naj bi kaznoval starše, ki ne zaupajo več svojih o-trok fašistični vzgoji. OBESIL SE JE U ZAPORU Slap pri Idriji. — Preteklega meseca se je obesil v zaporu neki prevžitkar podbraške fare. Vzrok samomora pravzaprav ni znan skoro gotovo prevelika beda, ki ga je do vedla do kakega Pa kriški ribiči? Ali niso tudi oni gospodarsko uničeni nedovoljenega dejanja, radi davkov na ribolov? Mar si morejo naloviti rib za lastno uporabo za kosilo in večerjo? Ne, naš človek se ne sme poslužiti tega, to spada že v obrt in je treba tudi za to imeti posebno dovoljenje (česar nekdaj ni bilo) ter plačati davek... Naše ljudi odslavljajo Idrija, marca 1933. Dolgoletnega šolskega slugo v Idriji, Gustla Vadnala so fašisti odslovili. Motivacija ni( znana. SLOVENSKO ALOJZIJEVI-ŠČE POPOLNOMA POITA-LIJANČENO Komisar v goriškem Aloj-zijevišču je začetkom marca nenadoma odpustil iz službe zadnje slovensko osebje, nižje služabništvo. Iz zavoda je pregnana vsaka slovenska be- ŠPANSKA RAZSAJA Po zadnjih vesteh iz Pn-morja je razvideti, da je bolezen precej razširjena in se je med našim ljudstvom pojavila zlasti španska. V današnjih slabih časih, ko 111 kaj v lonec dejati, še manj pa na razpolago stvari potrebnih za bolnika, ni nič čudnega ! POVIŠANJE OBČINSKIH DAVKOV Cerkno. — Občina v Cerknem je letos zvišala davke, ki so že itak več kot visoki poleg raznih taks in trošarin. Obč. trošarina na klano govedo znaša 73 lir z» prašiča pa 40 lir na glavo-Če pomislimo da naš kmet n® v dobi za ' zaklano kravo vec kot 500 lir za zaklanega prašiča pa tudi ne preko 200 iir, Veliki zavod 'RAMOS MEJIA' ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analizo krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914). KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravio-letni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regenaracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota, šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USEšA: vnetje, polipi: brea operacije in bo lečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Plačilni pogoji dobri GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 No. 203 slovenski tednik STRAN 5 111 torej nič čudnega, da tako pogosto poje bobenj. Pa tudi živa živina nima Nobene primerne cene celo ^anj, kot zaklana. Pred kratkim je neki kmet prodal lepega telička za — 25 lir! Mleko se oddaja v mlekarno, ki približno še dobro dela, po °-43 stotink liter. Kmet je odvisen le od zemlje. Domačini, ki so pred leto odišli v Ameriko, bi se ra-& vrnili domov, a nimajo za Pot. Včasih so podpirali domače, danes pa se naš kmet more zanašati na nikako Pomoč sorodnikov, ki so v Ameriki ali v Franciji. Ni Sudo, če gledajo vsi s strahom na bodočnost. Požar v idriji ob bači V Idriji ob Bači je nastal v hiši 50-letnega kolona Jo-8lPa Kovačiča požar. Kakor vse kaže, so se vnele saje v dimniku ter se je potem o-8enj razširila na vso hišo, ki Jo je uničil do tal. Pogorel J® tudi- senik, v katerem je ^el Kovačič shranjenega Precej sena. Rešili so le nekaj hišne opreme in živino. Skoda, ki so jo ovenili znaša °krog 45.000 lir. Prijateljici sta se pogovarjali o križih in težavah zakonskega življenja. T'ravi prva: "Ti, ali tvoj mož kdaj go-v°ri v spanju?" "Kaj še," odvrne druga. Ne govori nikoli, samo sm-?-Je se grdoba grda!" Iz JUGOSLAVIJE Delavski denar si je pri-držal. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je stal 431etni železniški uradnik Hugon V., obtožen, da si je prisvajal manjše vsote, ki jih je odtrgaval delavcem od njihove mezde. Delno je svojo krivdo priznal ter je bil obsojen na šest mesecev strogega zapora, triletno izgubo častnih pravic in na odpust iz državne službe. Zakonska žaloigra pijanca in delavne žene. Pred malim kazenskim senatom v Mariboru se je zagovarjala 411e-tna posestnica Antonija Plo-čeva, ker je lani tako nevarno v prepiru ranila svojega moža, da je štiri dni nato izdihnil. Obtožnica, pravi, ¡da je pokojni Ivan Ploč imel na Gačniku malo posestvo, rad pa je pil in pohajkoval, zato se z ženo, ki je bila zelo delavna in skrbna gospodinja, nista razumela. Usodnega dne je prišel Ivan Ploč že opoldne pijan domov. Popoldne je spal v senci, zvečer pa je zopet šel v gostilno. Pozno v mraku se je znova priklatil pijan domov in ko mu je žena, ki sé je vrnila trudna z dela, očitala, da je ničvred-než, ga je to tako razkačilo, da je planil nanjo, jo podrl na tla in pričel pretepati. Takrat bi jo bil prav gotovo ubil, da ni posegel vmes sin, ki je preprečil nadalnji pretep. Zaradi tega pa se je Ivan zelo zameril očetu, ki se ga je hotel dejansko lotiti. Toda sin je zbežal pred njim okrog hiše. Z druge strani pa je v tistem trenutku prišla žena in ko jo je Ploč zagledal, je planil nanjo. Kaj se je nato prav za prav zgodilo nikdo ne ve. Sin Ivan in mati Antonija pravita: Ko je Ploč ženo ponovno napadal, ga je ta zgrabila in treščila ob tla. Segla je po opeki, ki je ležala tam blizu in vrgla tri kose vanj. Pri tem ni nič gledala, kam je zadela. Opazila pa je da je bil mož, ko je vstal, ves krvav. Po tem dogodku je odšel Ploč v hišo in legel. Prišli so sosedovi in umili Ploču rane. Ker nm je postajalo vedno slabše, so ga drugi dan prepeljal v mariborsko bolnišnico, kjer je umrl. Senat je Antonijo Plo-čevo spoznal za krivo, vendar pa je ravnala v silobra-nu in je- bila obsojena le na 10 mesecev zapora, pa še to pogojno za dobo treh let. Sinovo smrt je zakrivil. — Pred mariborskim malim senatom se je zagovarjal 591e-tni preužitkar Jernej Fider-šek iz Popovcev, ker je lani 18. novembra povzročil smrt svojega sina Jakoba. Jernej Fideršek in njegova žena Marija sta bila preužitkarja na posestvu svojega sina Jakoba v Popovcih. Sin se je s starši često prepiral zaradi pre-užitka. Usodnega dne je odšel Jakob Fideršek na tesarsko delo, prej pa naročil doma, naj obrežejo korenje. Ko se je zvečer vrnil in opazil, da to delo ni bilo izvršeno, se je začel kregati nad starši in je v jezi s pestmi tolkel Svojo gostilno priporoča FRANCE KEJRENČEČ CALLE TRELLES 1167 - 69 — Bs. AIRES (Pol kvadre od nI. Gaona 2400) PRIPROSTA DOMAČA HRANA. DOBRA VINA IN PIVO. LEPI, ZRAČNI PROSTORI. VRT IN DVORIŠČE, PRIPRAVNA ZA PLES. SNAŽNA PRENOČIŠČA PO 60 cent. HRANA IN STANOVANJE ZA DEKLETA, KI IŠČEJO SLUŽBO. POCENI PENSION. — ZVEZE NA VSE STRANI MESTA. Ples vsako nedeljo in praznik Aho hocete biti zdravljeni od vestnega in od-govornega zdravnika, zatecite se na CLI^c^KA DSA.GODEL po oknu sobe, v kateri so star ši stanovali. Med prepirom je obče zlil lonee vode na sina, kar je tega tako razburilo, da je vzel kuhinjski nož in pričel z njim divje suvati skozi odprto okno v sobo. Oče je segel po neki lati in sunil z njo sina z vso močjo v levo oko. Sunek je bil tako močan, da se je lata zarila sinu v možgane. Dva dni pozneje je zaradi poškodb umrl. Pri razpravi je oče Jernej odkrito priznal čin, izgovarjal pa se je, da ni imel namena ubiti svojega sina in da se je nesreča zgodila po naključju. Sodišče je upoštevalo njegove izpovedi in ga je obsodilo le na dve leti težke ječe in izgubo državljanskih pravic za dobo dveh let. hovnik župnik Josip Kaste-šem uredništvu slovenski du-lič, ki je bil pred tukajšnim prihodom v Francji. Želimo mu mnogo vspehov za pros-peh našega izseljeništva. ** * Obisk Te dni nas je posetl v na- v tramvaju V tramvaj stopi mlada žena z deklico. Nasproti sedi gospod, ki bi rad navezal pogovor z ženo. Začne se igrati z deklico in reče: "Kako lepe, debele nožice imaš, deklica." Deklica: "To še ni nič. Če bi videli, kakšne ima šele moja mamica!" Razširjajte SLOVENSKI TEDNIK Zdravljenje po ravnaieiju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje BLENORAGIJE - KAPAVCA AKUTNE, KRONIČNI- BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SIFILIS (606-914) Krvne in Kožne Bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA *enske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X - DiAFERMtHA - ANALIZE Govori se slovensko. Sprejema se od 9. do 12. in od 15. do 21. — Ob praznikih od 9. do 12. ure. CALLE CANGALLO 1542 i KLINIKA in SANATORJI 1 == S Dr. MILOSLAVICH za Slovence g Zdravljenje po specialistih 1 Zdravniki: Dr. N. V. Miloslavich, bivši zdravnik 1 1 bolnišnice Rawson. Dr. N. Vlahovich, službeni hefe g 1 bolnišnice Fiorito. Dr. C. J. Manzoni, zdravnik bol- g 1 nišnice Alvear in Dr. Miloslavich. Ü Ü I NOTRANJE BOLEZNI; krvne, revmatizmos itd. | SPOLNE BOLEZNI — Sifilis — Urine — Triper. | ŽENSKE BOLEZNI; kakor tudi otroške; — odde- j lek zase. | UŠESNE BOLEZNI; nos — grlo — operiramo. | ZOBNA KLINIKA; posebni oddelek — kompletna j poprava — delo zlato in kaučug. | SPLOŠNO ZDRAVLJENJE. žarki X — Ultravioletni žarki — Diatermia 1 I Cene nizke g Se ordinira od 8 do 10 zjutraj in od 3 do 8 zvečer i i Calle CEVALLOS 667 ¡ (med Chile in Méjico) FATMINO PISMO Orijent&lska novela Hasan Hilmi je bil pisar. Toda ne pisar pri odvetniku, tudi ne na občinski upravi, temveč je bil pisar vsakogar, pisar na cesti. Na nekem vogalu glavnega trga je pod o-bokom visoke hiše stala njegova nizka mizica, zraven nje sta bili razprostrti dve preprogi; na eni je sam čepel, na drugi so pa čakali preprosti ljudje, ki niso bili veščo v pisanju in jim je Hasan za nekaj piastrov sestavil pisma. Hasan Hilmi je bil mlad, in kadar ravno ni imel dela, je gledal za deklicami, ki so hodile mimo. Ena izmed njih mu je bila posebno všeč, zakaj bila je lepa kakor dragulj, Dostikrat jo je videl, kako je šla, oprtana s celo vrsto lončenih vrčev na dolgi palici, čez glavni trg tja kjer so iončarji prodajali svojo robo. Ko je nekega dne spet prišla mimo, sključena pod težo vrčev, je Hasan stopil k zalemu dekletu in mu brez besede snel tovor. "Zelo prijazen si, Hasan,'' se je zasmejala deklica. "Ali me mar poznaš?" je vprašal mladi mož. "Seveda te poznam, Hasan Hilmi si, tisti, ki za denar pišeš ljudem pisma." "Od tebe za tako delo nikoli ne bi zahteval denarja". "Hva^ ti, ker pisanju res nisem vešča." | Diplomirana * Íbabica ANA CHARPOVA | v Pragi in Buenos Airesu 0 Ima dolgoletno prakso v 1 porodnišnici v Pragi in v I bolnici Rawson v Buenos Airesu. Sprejemajo se penzijoni-stke, posebno s kampa. Pomoč pri porodih za i $ 30.— K calle COLOMBRES 178 U. T. 62 Mitre 3755 I (1 kvadra od Rivadavia) i "Alah bodi zahvaljen, da se ga nisi naučila." Kmalu po tem pogovoru je deklica prišla k Hasanu. "Ali mi hočeš napisati pismo?" "Komu, lepotica moja?" je ves vesel vprašal mladi mož. "Nekomu, ki ga zelo ljubim." "Kako mu je ime, golobica moja?" "Ali je potrebno, da ti to povem?" je vprašala deklica in zarde1». Hasan Hilmi je krivo razumel njeno rdečico. Mislil je: mene ljubi, samo sram jo je odkrito povedati. Naglas je pa dejal: "Seveda moram vedeti, zakaj pismo je treba vtekniti v ovitek in nanj napisati, za koga je. Le tako lahko po- šta pismo odpravi. Nu, zdaj pa povej, kako mu je ime, ki ga ljubiš?" Deklica je zaprla oči in odgovorila v svoji nepokvarjeni nedolžnosti: "Ime mu je Jedi Abdura-man." "Torej vojak je," je zamr-mral Hasan. "Nu, kaj bi mu pa rada pisala?" "Piši Jediju Abduramanu, da ga zvesto čakam, zakaj on edini prebiva v mojem srcu; prosim ga, naj me osreči in naj prav kmalu pride domov, kajti oče je privoli1, da me vzame za ženo. In Jedi Abdu-raman naj brž odgovori; njegovo pismo bom pritisnila na čelo in na srce." Hasan Hilmi se je spomnil besed iz korana: Nepošten človek na pravi iz resnice, kakor bi trenil, laž. In tedaj je prijel Hasan Hilmi pero v roke in napisal: "Jedi Abduraman, da veš, nič več te ne čakam, ker ljubim drugega. Ne napravi me nesrečne in se ne vrni, kajti moj oče te ne mara za zeta. In na moje pismo nikar ne odgovarjaj... Fatma." Ko je bil Hasan s pismom gotov, ga je spravil v ovitek. Napisal je nanj naslov in pismo izročil dekUci. Pismo je šlo svojo pot in čez dva dni in pol so ga v Ankari izročili Jediju Abduramanu, ki je tamkaj služil vojake. Jedi Abduraman pa ni znal pisati ne brati in se je zato obrnil na svojega rojaka Ha-lija Ibrahima narednika stot-nije, in ga vprašal: Buenosaireške iia pariške univerze Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila Reakcija Wassenitann Lečenje s pomočjo elektrike, ki 3krajša zdravljenje CEV/HAT i i ZQ BQZBIt A VKICA Dra. Dora Samoilovic de Falicov in Feliks Falicov Sprejemata od 10. do 12. in od 15. do 20 ure. Donato Alvarez 2181 U. T. 59 - 1723 Directorio 1347 in komplikacije zdravimo brez bolečin SYHLIS €>C6 -m$ Bolezni členkov, srčne napake, splošna onemoglost, Arteriosklerozis Povračanje, bolečine, kisline, rane, slaba prebava ČREVESNE Kréi, zapeka, šibkost BOLEZNI GJ&LA, UŠESNE, OČESNE in NOSNE X ŽABJO - ÜLTRAVIOLETNI ŽARKI DIATHERMIA - VISOKA NAPETOST Pregled SAM® $ 3.- 1017 SARMIENTO 1017 od 10 do 12 in od 14 do 21 ure "Kdo mi pošilja to pismo? Bodi tako dober in preberi mi ga." "Fatma ti je pisala," je odgovoril narednik in pismo najprej sam zase prebral. "Fatma!" je vzkliknil Jedi Abduraman. "Fatmo neskončno ljubim, in če mi v tem pismu piše, da me ne mara, potem — pri AUahu se zakolnem — se ustrelim." Besede svetega korana, ki pravijo: Nepošten človek napravi iz resnice, kakor bi trenil laž, se konča z dostav-kom: toda pošten človek napravi iz njegove laži spet resnico. Narednik Halil Ibrahim o tej resnici ni imel pojma, toda ker je bil poštenjak, j® prebral Jedi Abduramanu ramanu ravno nasprotno od tistega, kar je bilo v pismu. Takole je bral na glas: "Dragi moj Jedi Abduraman, da veš, do konca življenja te bom zvesto čaka'a, zakaj ti edini prebivaš v mojem srcu. Napravi me srečno, Jedi Abduraman, prosi za štiritedenski dopust in vrni se domov, sprejela te bom z odprtimi rokami. Moj oče je že privolil, da se z menoj poročiš, zato brez odloga odpiši» ali še bolje, pridi osebno k tvoji ljubeči te Fatmi." Bataljonski poveljnik Bim-baši je dovolil štiritedenski dopust, toda Abduraman n1 šel sam domov, tudi njego^ rojak, narednik, je šel z njim-Po eni strani, ker si je mi- Največja želja slehernega izseljenca je, postavitev lastne strehe. Predno se odločite zidati svojo hišo, obrnite se na zidarskega mojstra S FIRMO FRANC KLAJNŠEK Calle Marco Sastre 4351 esq. Sanabria, Villa Devoto, Buenos Aires. U. T. 50-0277-Izdeluje načrte in naprav1 vam proračun za gradnjo* brezplačno. PENSION ZA ŽENSKE ženske se sprejmejo na hran° in stanovanje. Lepe zračne sobe-Hrana dobra in na izbero. Telefon in radio na razpolago M. K O J A N E C U. T. 59 Paternal 0467 Calle SAN BLAsS 991 ŠIVILJA za navadne obleke in večerne toalete. Iz" delava prvovrstna, po naj"0 rojakinjam Marija Kojanec, vejši modi. Priporoča se cen.) ul. San Blas 991. Bs. Aires- BTKAN T ..... BOLEZNI Zdravljenje se vrši po univerzitetnih specialistih iz Buenos Airesa in Pariza KRVNE BOLEZNI — MATERNICE — JAJČNIKA — NOSEČNOSTI — BELI TOK — NEREDNO PERILO — NABREKLOST ŽIL í'vne bolezni in nervoznost se zdravi z električnimi žarki Za čitatelje SLOV. TEDNIKA pregled brezplačno Ordinira se od 14—20 ure Rivadavia 2580, L nadstr. Dve kvadri od plaza Once »lil: če pustim Abduramana Medija samega, bi se utegnilo zgoditi, da bi dal še komu drugemu pismo brati, in potem bi izvede1 resnici, po drugi si je pa mislil: Na noben »aeinne more škodovati, če govorim s Fatmo in z njenim °očetom. Toda do tega ni prišlo, zakaj komaj je stopil z Jedi-Jem Abduramanom v hišo í'atminih roditeljev, je deklica vsa sijoča že planila svojemu Jediju Abduramanu o-koli vratu in ga obsula s poljubi. "Kaj se je neki zgodilo?" je začudil narednik. "Sa-^o ljubezen in vdanost vidim. Ali so mar zli duhovi pi-8nio obrnili? Toda zHh du-kov ni, samo zli ljulje so." In vprašal Fatmo: "Kdo ti je napisal pismo za Abduramana?" "Hasan Hilmi," je odgovora deklica. "Njegova miza st°ji na glavnem trgu, pod °l>okom one velike hiše." "Nu, ta bo dobil od mene lz ^era? Rajši se omoži, je se rajši ženijo z neum-lIni dekleti." , Vera. «Zda je veg> teta. To bll° v onih časih, ko si se UDAV Z JELENJO GLAVO Nenavadno srečanje s kačo v pragozdu Dunajski potovalec Egon Schott je izdal knjigo, v kateri opisuje neštete doživljaje, ki jih je imel v brazilskem pragozdu. Posebno zanimivo je poglavje, v katerem opisuje brazilske kače in zlasti svoje srečanje z ogromnim udavom. Nekoč je napravil lovski izlet v družbi nekega poluta-na. Izbrala sta si v goščavi primerem prostor, da bi ustrelila tapirja (neko vrsto divjega prašiča). Hipoma je Schott opazil, da ga polutan, ki je prežal malo oddaljen od njega, z znamenji zove k sebi. Schott je previdno stopil bližje in je na polutanov poziv obrnil pogled v smer njegove iztegnjene roke. Tam v zmešnjavi vej in lian, se je dogajalo nekaj, česar si raziskovalec spočetka ni mogel razlagati. Zagledal je glavo mladega jelena iz vrste beadov, ki se je z rogovjem proti tlom počasi in čudno nihaje pomikala naprej. Glava je tičala na vratu, ki se je naprenehoma daljšal in mu ni bilo videti konca. Schott je najprvo mislil, da stoji pred kakšno predpoto-pno živaljo, ki je ni je nihče videl. Opazil je, da mesti-ca njegovo presenečenje sili v smeh in je začel iskati druge razloge. Vrat je postajal čedalje daljši in vse skupaj je bilo videti naravnost strahotno, kajti beadova glava, kakor je sedaj spoznal po zaprtih očeh in jeziku, ki je molel iz gobca, sploh ni bila živa. In vendar se je pomikala naprej in se je začela končno plaziti okoli drevesnega debla celo navzgor. Vrat je meril že kakšna dva metra, telesa pa še ni bilo videti. Schott je že hotel vprašati; kaj je to, ko se mu je hipoma posvetilo: boa constrictor, udav, ogromna kača braziljskih pragozdov, a jelenja glava je bila del njenega plena, ki ji je molel iz gobca! Ostali del so njeni ostri želodčni soki že pre-bavljali! Glave z rogovjem kača ni mogla požreti in niti ne pregrizniti, zato jo je v svojem gobcu vlačila s seboj in čakala, da zgnij e in odpade potem sama od sebe... Ta proces traja navzlic želodčnim sokom, ki gnitje silno pospešijo, 10 do 14 dni, a kača, že sama na sebi grozotna, je bila v tem času podobna še bolj grozotni predpotopni zveri. Ta prizor je bil tako ostuden, da je Schott dvignil puško in raztreščil neokretno plazečemu se reptilu z enim strelom glavo. Dr. J. HA JI N ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PERILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: GONOREJA. Tucumán 2729, esq. Pueyrredón Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer. NIZKE CENE 30 m POLJUBA Neki londonski sodnik je prišel pred kratkim v neprijetno zadrego, ker je moral soditi mlado dvojico, ki jo je bil zasačil stražnik v parku pri poljubljanju. Stražnik bi bil lahko tako diskreten, da bi opustil prijavo, a je hotel iz tega afero napraviti, kar se mu je tudi posrečilo. 1 Ko sta stopila pred sodnika mlada grešnika, je mož pravice poklical stražnik in ga vprašal: "Kako dolgo pa je trajal poljub? Ali ste gledali na uro?" Stražnik seveda ni mogel odgovoriti pritrdilno, kajti na uro ni gledal, ko je opazoval mladega moškega in žensko med poljubljanjem. Izjavil pa je, da je poljubovanje preseglo običajno mero tega početja pri zemljanih. Po tem pojasnilu je legla težka skrb na sodnikovo glavo. Kako dognati, kako dolgo traja normalen poljub? Treba je bilo preskrbeti najprej dokumente o tem. Prišlo mu je na um, da ima neko merilo za poljube v filmu! Bravo! Šel je v filmsko centralo in tam so mu izjavili, da traja poljub pri mladih zakoncih 20 m. Zaročencem je dovoljeno 15 m poljuba, starejšim zakoncem samo 10 m. Če pa se poljubita tašča in zet, zadostuje samo 2 m filmskega traka. Inkriminirani poljub v parku pa je bil takšen, da ga niso mogli uvrstiti v nobeno izmed teh kategorij. Zato se je sodnik opogumil in določil na lastno nevarnost, da sme trajati poljub 30 m. Potem je razglasil oprostilno razsodbo in priporočil mladcema, naj nikoli ne odtrgati ust drug od drugega, dokler ni dosežena ta uradna dolžina. TESTAMENT ČUDAŠKEGA SAMCA V Castagnelju (Italija) je umrl neki starikavi samec, ki je zapustil svojo hišo in vse svoje imetje starim devicam. Te imajo dostop v hišo in druge objekte, dokler same želijo in z nimi ravnajo ves čas bivanja kakor s povabljenimi gosti. OPOROKA Z ENO BESEDO Bogat belgijski trgovec je bil vse življenje čudak. Ljudem ni zaupal, zato pa ni hotel napisati oporoke, da bi je po njegovi smrti morda ne ra zlagali drugače, kar se kaj rado pripeti. Ko je pa zbolel, je le poklical k sebi več notarjev in drugih pravnikov, da bi mu svetovali, kaj početi s premoženjem. Zapustiti je hotel vse svojemu edinemu nečaku, ki ga je imel rad, kolikor je bilo pri njem o ljubezni sploh mogoče govoriti. Pravnikom je pojasnil svoje želje, obenem jih je pa opozoril, da želi zapustiti o-poroko, ki bi obsegala samo eno besedo. Vprašal jih je, če je to sploh mogoče. Pravniki so strnili glave in po kratkem posvetovanju odgovorili, da to ne gre, kajti tako kratka in suhoparna oporoka bi ne bila dopustna. Pa je dejal čudak, da jim hoče dokazati, da tudi to gre. Poklical je svojega nečaka in mu naročil, naj mu prinese kovčeg, kamor je spravil vse vrednostne papirje in vse listine, nanašajoče se na njegovo premoženje. Kovčeg je zaklenil in ga izročil nečaku, rekoč: "Tvoje". Potem se je zmagoslavno ozrl na pravnike in jih vprašal, ali ta oporoka po zakonu drži. Pravniki so mu morali pritrditi, ker je bilo navzočnih toliko prič, kolikor jih zakon zahteva. Potem se je trgovec nasmehnil, da je dokazal svojo čudaško trditev, in napravil je oporoko v eni besedi. Legel je na posteljo in kmalu izdihnil. Samo $ 5 stane odslej za celo leto Slovenski tednik POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 centa voso v DOCK SLD (Prov. Buenos Ares calle Facundo Quiroga 1441 nasproti komisarije EDINA NAŠA SLOVANSKA LEKARNA Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali pismeno a moji lekarni. Franjo Huspaur PROPIETARIOS LAS SOCIEDADES CULTURALES - - ESLOVENAS - - SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) BUENOS AIRES Calle AÑASCO 2322 Año IV Núm. 203 ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA EN LA Am. DEL SUD Sede: Añasco 2322 Bs. Aires, y Colonia 104, Bs. Aires. Humberto I» 40, Cordoba. Balcarce 381, Rosario. Malaqueña FCCA. SMRT NA ELEKTRIČNEM STOLU Italijana Zangaro, ki je izvršil atentat na ameriškega predsednika Roosevelta in chicaškega župana Čermaka, so usmrtili na električnem stolu. V nasprotju z drugimi deželami, kjer se usmrtitve vršijo v jutranjih urah, ob prvih žarkih sonca, umirajo ameriški zločinci sredi noči. Le v tem času, ko drugi stroji stoje, deluje ameriški mo-rilni električni stroj zanesljivo. Ralph Stulger, newyorski repórter, opisuje usmrtitev morilca Francisca Crowlega na električnem stolu, ki je tipične za vse takšne usmrtitve. Ravnatelj Sing-Singa, zloglasne newjorške jetnišnice, Lawis Lewis ga je sprejel v svojem uradu, kjer je bilo že tucat. drugih ljudi, ki so kadili in kramljali. Nekaj trje-ga in nedoločnega je bilo v tej sobi, pogovor je bil morda glasnejši nego običajno, preskakoval je brez zveze s predmeta na predmet, nihče ni cigarete do konca pokadil, ko je že prižigal drugo cigareto. Čez nekaj časa so se odprla stranska vrata in neki glas je velel: "Vstopite posamič !" Drug za drugim so vstopali navzoči v stranski prostor ob vratih so morali dvigniti roke kvišku dva uradnika sta jim preiskala žepe, tajnik jetnišnice je prebra, njih imena, nakar so sedli v polkrogu okoli električnega stola, ki se^je dvigal mrko in preteče sredi prežarko razsvetljene sobe. Neka vrata so se neslišno odprla čez prag je stopil obsojenec, prost, brez verig. Stopal je proti usodnemu stolu z nepremičnim o-brazom, ne da bi dvignil oči, ne da bi za trenutek ustavil korak. Sledil mu je duhovnik, za njim je šel mož v belem plašču — krvnik. Obsojenec je sedel s strahotnim mirom na stol in že so mu oklenili roke in noge jekleni okovi; do rame gola desna roka je ležala pritis-njena na naslon iz bele ko- iiniiijimiinniiiMUiiiJuiHinuimuiiniiiiimuuuiuuitiunniuiiutnnn^''!.1'»^!!!^ Bratje In sestre! Vaša dolžnost je, da podpirate edini list slovenskih emigrantov v Južni Ameriki. Vsak zaveden Slovenec ali Slovenka, ki ni brez dela, bi moral biti naročen na „SLO-VENSKI TEDNIK".-------- vine. Mož v belem plašču je izginil. Neki glas je vprašal: "Pripravljeno t" Iz drugega prostora je odgovoril drug glas: "Da, pripravljeno!" V tem trenutku je padla nekakšna kapa na obsojenče-vo glavo, slišati je bilo suh prasket žarnice so zadrhtele, električni tok je šel obsojen- cu skozi telo. Njegove prsi : tji — smrt. Nekoliko sekund so se dvignile, mišice na vra- j pozneje je stopil iz sosedne tu in rokah so se napele, za sobe mož v belem plašču in trenutek se je zdelo, da se ljudje so se sunkoma dvig- hoče Francis Crowley dvigniti kakor kolo in se upreti človeški justici. Globoka tišina je sledila temu strašnemu boju. Nov sunek toka mu je šel skozi telo, nato še tre- nili. "SVETILNIK SVETA" V Parizu nameravajo povodom nove svetovne razstave 1. 1937 zgraditi stolp, ki bo daleko presegal sedanjo m VLOŽITE TU v Banki Prijatelj Vi morate vedeli — kot vedo mnogi Vaši prijatelji — s kakšnim pravom se nazivamo "banka prijatelj". 149 let stopnjajočega napredka in vsi naši kapitali jamčijo za Vaše vloge. — Sprejeti boste po uradnikih Vaše narodnosti. NAŠ JUGOSLOVENSKI ODDELEK je odprt od 9 do 18 ure (šeste popoldne) ter ob sobotah od «r 8.30 do 11 ure. Vaš vložni račun lahko pričnete s 5 posi. "'FIRST NATIONAL BANK ./BOSTON FLORIDA 99 — Buenos Aires PUEYRREDON 175 Av. GRAL. MITRE 301 (Avellaneda) CORDOBA 1223 (Rosario) ZAUPANJE Izdajajo: Slovenska prosvetna društva ▼ Argentini Eifflovo zgradbo. Eifflova konstrukcija je visoka 300 m, novi stolp pa bo več nego enkrat višji, namreč 700 m. Stroški za gradbena dela so preračunani na 40 do 50 milijonov frankov. Stolp se ne bo imenoval po svojem graditelju, ampak mu bodo dali ime "Svetilnik sveta". Zaradi zaščite proti vetru bo imel poligolalno obliko. Do višine 500 m se bo mogoče peljati z avtomobilom. Izračunali so namreč, da bi bila cesta na svetilnik, ki bi se dvigala za 8 odst. v višino, mnogo bolj ekonomična kakor dvigalo. V višini 600 m bodo zgradili restavracijo za 2000 oseb. Pri po-vratku s stolpa bodo privezali avtomobile za brezkončno verigo, ki bo avtomatično zavirala kolesa. FILMSKI ZVEZDNIKI ZAPUŠČAJO HOLLYWOOD Iz Amerike poročajo, da bodo v kratkem zapustili Hollywood filmski zvezdniki Ramón Novarro, Ronald Colman, Clive Brooke, Rut Cliat-terton in Konstanca Benett. Novarro pojde v Evropo in bo nastopal v koncertni dvorani in gledališču. Rut Cliat-terton in njen mož George Brent se bosta vrnila na o-der. Konstanca Bennettova pojde s svojim možem, mar-kijem De Falaiseom, v južno Francijo in ne bo več nastopala. Clive Brooke pravi,-da so mu bile v Hollywoodu všeč visoke gaže, zdaj pa si je toliko prihranil, da lahko prekriža roke in uživa življenje kakor ga je Bog dal- Tiskovni sklad Od prej .... $10.-N. N.....„ 5,- VLJUDNOST HITROST SIGURNOST Za pisanje odgovarja: Odbor SPD I. Skupaj .... „$ 15.— GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Iz Evrope pridejo: 27 — Belvedere 28 — Duilio 3 — Ppssa. Giovanna 9 — Florida V Evropo odpotujejo: 25 — Cap Arcona 2 — Duilio 6 — Belvedere Urejuje: Jan Kacin