644                                            Slovenski glasnik.
svitlo ter prinaša te zanimljive razprave: A. Lesk i en, die Praesensbildnng des Slavischen und ihr Verhaltniss zum Infinitivstamm; V. Jagič, die Umlauter-scheinungen bei den Vocalen e, e, e in den slavischen Sprachen; V. Jagič, das altslovenische Evangelistarium Pop Sava's; Al Schachmatoff, zur Kritik der altrussischen Texte; A. L e s k i e n, kritische Nachlese zum Text der altkroatischen Dichter; S. M a tu si ak, Volksthumliches aus dem Munde der Sandomierer Wald-bewohner. Od strani 657. do 701. prinaša „Archiv" korenito pisana literarna naznanila in kratke vesti o zanimljivih knjigah iz vseh slovstev slovanskih. Omenja tudi več slovenskih knjig in spisov, mej drugimi tudi jezikoslovne razprave o. Stanislava Skrabca, o katerem pravi Jagič, da je „ein feiner Beobachter der slovenischen Sprache".
Na Zagrebškem vseučilišči v zimskem polletji 1881/82. bodo predavali:
G. prof. dr. Lav. Greitler: a) „0 porieklu glagolice i cirilice sa palaeo-grafičkimi vježbami;" b) „Gramatiku litavsku".
G. prof. Ar min Pavič: a) „Historiju hrvatske literature;" b) „Citanje Hek-toroviča i Lučiča. (Praktične vježbe s gg. slušatelji.)"
Gr. učitelj slav. jezikov dr. Fr. J. Celestin: „0blici ruskoga jezika uz čitanje pripovjesti Iv. Turgenjeva: Strannaja istorija."
Matija Ban, znani dramatik hrvatski, dal je v posebnej knjigi na svitlo poprej v „Slovinci" natisneno tragedijo „Marojica Kaboga". Cena knjigi je 80 kr, a dobiva se v knjigarni D. Pretnerja v Dubrovniku. Čisti dohodek namenil je pisatelj spomeniku Gtunduličevemu, katerega nameravajo dalmatinski rodoljubi slavnemu pesniku postaviti v Dubrovniku.
Ivan Sundečič, znani pesnik hrvatski in srbski, hoče na svitlo dati 16 tiskanih pol obsežno zbirko svojih pesnij pod naslovom „Ljubav i Cviječe". Ako se oglasi vsaj 2000 naročnikov, tiskala se bode knjiga z latinico in cirilico. Cena knjigi je tistim, ki takoj platijo, po 50 kr; tistim, ki se na knjigo samo naročajo, po 60 kr. Naročnino prejema pisatelj sam v Kotoru v Dalmaciji.
Narod hrvatski izgubil je zadnje tedne tri vrle rodoljube in odlične književnike svoje.
Umrl je Zagrebu 30. avgusta ob 9. uri zvečer zaslužni pisatelj hrvatski Ladislav Mrazovic, jedini sin znanega političnega prvoboritelja hrvatskega, v dveintridesetem letu svojega blagega življenja. Porojen 1849. leta v Zagrebu, kjer je dovršil gimnazijo, študiral je Mrazovic pravoslovje v Pragi in na Dunaji ter po dovršenih juridičnih študijah vstopil za koncipista v Zagrebu pri deželnej vladi, katerej je bil zadnje čase tajnik. Poleg uradnega poslovanja bilo je njegovo delovanje namerjeno na to, da se v ljudstvu širi omika, povzdigne umetnost in književnost. Mrazovic pisal je skoro v vse liste hrvatske poučne članke, kritike, pripovesti, črtice; osobito marljiv sodelavec bil je ,,Viencu"; mnogo njegovih člankov prinesel je ,,Obzor"; bilje znaten podpornik hrvatskemu gledališču, askoro največja zasluga gre njemu za to, da se je preosnovala „Matica hrvatska". Bil je vrl rodoljub, spreten književnik, ljubezniv prijatelj, blag značaj. Bodi mu hvaležen spomin tudi v našem narodu, mej katerim je imel iz svojih dijaških let mnogo osobnih znancev in prijateljev.
V Petrijevcih v Slavoniji umrl je dr. Jakob Užarevič, min. tajnik in urednik hrvatskega in srbskega državnega zakonika na Dunaji.   Užarevič bil je