/ / Lm. . . . . labod tovarne oblačil C) labod Še je delo za nas vse Ena vojna je končana, druga pa je pred nami. Gre za zelo težko vojno, ki jo moramo izbojevati na gospodarskem področju, kar pa ne bo ne lahko niti ne hitro. Ne morem dati roke v ogenj za to, da bomo v treh mesecih moratorija dorekli vse na tem, na žalost do sedaj zapostavljenem področju. Kolikokrat po tri mesece bomo potrebovali, da bomo sanirali tako drastično zaostrene gospodarske razmere. Kajti vemo, daje bilo v Sloveniji veliko postorjenega za našo suverenost, za našo samostojnost, ki pa se kljub vsem naporom in svetlim žarkom še ne zdi tako blizu kot smo sprva upali. Propaganda namreč deluje v vse smeri in obetavni začetki danes ne zvene več tako zelo optimistično. Marsikateri nakazani tuji krediti in inštrumenti zavarovanja, se danes obnašajo veliko bolj previdno. Vemo pa, da bomo zares samostojni, ko bomo imeli ekonomsko ozadje in stabilnost. Kot je dejal Milan Kučan, se tudi jaz ne morem strinjati, da bomo samostojni pripravljeni jesti tudi travo. Tisti, ki so to izrekali, gotovo tega ne bodo počeli. In zares lahko trdimo, da bo vojna dobljena le, če bomo v doglednem času lahko ponudili ob samostojnosti tudi primeren standard. In ker nam gre za pot v Evropo, pričakujemo seveda evropski standard. Vendar si ne smemo vlivati lažnega upanja, da bo to moč doseči v kratkem. Kajti pred nami je vprašanje preživetja. Morda lahko ponovno poočitam, daje bilo premalo storjenega za gospodarstvo, kajti danes je to zabredlo tako globoko, da bo napor in uspeh že zadržati doseženo, namesto, da bi, ko je bil še čas, delali na razvoju. Pred slovenskim gospodarstvom je torej težka naloga, dobiti ekonomsko bitko. Za to pa je v nekaj letih treba kar 80% slovenskih kapacitet usmeriti v izvoz. To je tudi Labodov cilj, s katerim bi dosegli zasedenost naših proizvodnih kapacitet in hkrati cenejše poslovanje. Slovensko gospodarstvo pa pričakuje tudi pocenitev delovanja države. Da gre za cilj, ki nam zlepa še ne bo blizu, govore tudi nove napovedi oziroma predlogi, za 2,5% delež iz OD, ki naj bi bil namenjen sanaciji škode tako iz vojnega kot tudi drugih naslovov kaže, da pocenitve države še ne bo. Kljub sedanjim pretrganim tokovom, ki so jih nakazovale mnoge blokade v preteklosti, pa vendarle slovensko gospodarstvo (pa tudi Labod) še računamo na del domačega tržišča. Zato V današnji številki • Letošnje počitnice so minile v znaku vojne — kako smo jo doživljali • Polletje smo uspešno zaključili — veliko dela in prizadevanj pa nas čaka v bodoče • Kako je bilo z našimi dopusti ter nekaj informacij s tem v zvezi • V Bucikah tokrat pišemo o lastninjenju • Pa še kaj... pričakujemo od vlade, da bi ponudila oblike možnega bodočega sodelovanja vsaj z republikami, kjer sodelovanje ni do konca poteptano. Dolgoročno gledano, je gotovo še računati na neke oblike povezovanja, ki ga je treba postaviti in doreči tudi iz slovenske strani. Nikakor pa ne smemo zapreti vse poti, saj vedno znova ugotavljamo, daje politika eno, gospodarstvo pa drugo, torej je to treba začeti ločevati. Mi v Labodu trdimo, da ne bomo nikakor dopustili, da bi se kakršenkoli nacionalne strasti vpletle v naše poslovne tokove, ne bomo pa jih dopustili tudi znotraj kolektiva. Take strasti vodijo v brezumje, ki mu ni konca in ki ne sme najti mesta za delovanje med nami. Že letos nas je vojna prisilila, da smo svoje letne dopuste zasukali drugače, kot smo bili navajeni. V bodoče pa je treba računati, da bomo delali takrat, ko bo (če bo) delo in počivali takrat, ko dela ne bo. Tako je evropsko razmišljanje in evropski odnos do dela. Sicer pa velja, da bo treba odnos do dela in kvalitete tega, do produktivnosti in še česa spremeniti oziroma zaostriti. Zavedati se moramo, da so pred nami zares težki časi, da nas čaka veliko pretresov in zato se bo treba naravnati skrajno racionalno. Naš cilj je zadržati število zaposlenih, oziroma odhodov ne nadomeščati z novimi zaposlitvami. Zamrzniti bo treba vse investicije in se organizirati tako, da zadržimo sedanji nivo. Za nekaj časa ne bo štipendiranja, ob tem pa bo treba veliko pozornosti posvetiti znanju že zaposlenih. To se mora večati, se širiti. Mislim, daje to konkretna in objektivna informacija o oceni mesecev, ki so pred nami. Kljub temu, da slovenskemu gospodarstvu ne bo lahko in z njim seveda ne bo lahko Labodu, se lahko zanesemo na naše podjetje, na naše lastno delo, na našo vest in naše znanje. To nam odpira pot v prihodnost, ki za enkrat sploh ne bo lahka, bo pa. In videti prihodnost danes, je tudi že nekaj. generalni direktor Milan Bratož HHHHHHHH* Poslovanje I Poročilo o poslovanju v I. polletju 1991 Upoštevaje gospodarske in politične razmere preteklega poslovnega leta in napovedi za tekoče leto v času priprave plana se je podjetje Labod opredelilo za poslovanje na nivoju, ki bi zagotavljalo: pokrivanje proizvodnih kapacitet na dosedanjem obsegu — ustvarjanje akumulacije najmanj v višini rezervnega sklada — povečanje trajnega kapitala in izboljšanje drugih kazalcev bonitete podjetja. Osnova za realizacijo teh ciljev je bila opredelitev politike poslovanja: — fizične kapacitete zadržati na nivoju leta 1990 povečanje deleža izvoza zaradi zmanjšanja možnosti plasmaja na domačem trgu — število zaposlenih v neposredni proizvodnji se zadrži, zmanjšuje se število v režijskih službah izvaja se izrazito restriktivna politika vseh vrst porabe. Poslovanje v prvih šestih mesecih seje odvijalo v bistveno neugodnejših razmerah, kot jih je bilo mogoče predvideti. Vsa dogajanja znotraj Jugoslavije so odločujoče vplivala na gospodarske tokove znotraj in izven države, ki so se odražali ne toliko na blagovnih kot so se na finančnih tokovih, ki so se z vojno v Sloveniji in ukrepi docela pretrgali. — V prvih šestih mesecih je proizvodnja kljub vsemu potekala v okviru planiranega, zaradi zunanjih dogajanj ni prišlo do trganja proizvodnje ne za domači trg niti tuji trg. Fizični plan na nivoju podjetja sicer ni dosežen (97,7%) predvsem zaradi občut- nega izpada v Delti (93,2%), je pa na višini lanskoletne proizvodnje v tem obdobju. Izdelano je bilo skupno 1.356.000 kom izdelkov, kar je 2% manj kot lani v tem obdobju, kar gre predvsem na račun nekoliko povečanega deleža bluz z večjim izdelavnim časom. Poprečno preseganje norme je bilo 105,1, kar je 0,8% nižje od predhodnega obdobja. Zaskrbljujoči so podatki o produktivnosti, ki kažejo padec proizvodnje na zaposlenega v neposredni proizvodnji v primerjavi z doseženo v lanskem letu povprečno v Labodu in razen v Tip-Topu v vseh tovarnah. Razpon v doseženi proizvodnji na delacva je še vedno med 393,91 minut v Delti do 458,61 minut v Temenici, vendar je potrebno zaustaviti padanje pod že dosežen nivo v vseh tovarnah enako nujno, kot spraviti podpovprečne vsaj na povprečje. Število zaposlenih seje od konca leta 90 zmanjšalo za 70 zaposlenih, od tega v režijskih službah za 22. Program zmanjševanja števila zaposlenih v režiji seje izvajal, vendar predvsem v smeri prerazporejanja in ustavitve zaposlovanja za nadomeščanje naravne fluktuacije. Na organih upravljanja sprejet program in stališča je vsekakor potrebno pospešiti, saj prihodnje razmere poslovanja narekujejo hitrejše ukrepanje. - Prodaja je v tem obdobju v okviru planirane, saj je bila tako na domačem kot tujem trgu plasirana vsa tekoča proizvodnja. Vrednost prodaje na domačem trguje za skoraj 50% večja od planirane, kar pa je predvsem vpliv ponovno naraščajoče inflacije ter aprilske de- valvacije, kija narekovala tudi rebalans vrednostnih postavk plana od petega meseca dalje. Glede na stanje količinskih zalog, kije na nivoju 1.1. 1991, bila na trg plasirana planirana proizvodnja. Zaradi širjenja rizičnega področja, ki zaradi plačilne politike ni primerno za prodajo in večanja plačilno nesposobnih kupcev, se je spremenila tudi struktura domačega trga v korist Slovenije in Hrvatske. Problematika plačil seje intenzivirala skozi celotno obdobje do praktične prekinitve finančnih tokov v juniju, kar se odraža na rokih plačil in stanju terjatev do kupcev. Stanje terjatev do kupcev je bilo 30. 6. 1991 din 238.922.833,27 in povprečno stanje v obdobju januar-junij din 209.742.490,55. Za dogovorjena gotovinska plačila je bil v tem obdobju priznan cassa sconto v višini 780.795,95 din. Z vidika odprtih terjatev je na dan 11.7. 1991 stanje terjatev do kupcev domačega trga 203.004.939,13 din; od tega terjatev: iz Vlil. meseca 91 124.282,87 din iz VI. meseca 91 10.380.886,34 din iz V. meseca 91 70.069.557,16 din iz IV. meseca 91 122.430.212,76 din, Povprečni plačilni rok brez kupcev privatnikov je bil na dan 11.7. 1991 106 din. Povprečni plačilni rok samo privatniki je bil 75 din. Realizacija v industrijskih prodajalnah je bila v šestih mesecih 1991 dosežena 25.483.647,00 din, od tega je bila prodaja na kredit 12,45%. V izvoz je bilo prodanih 61% proizvodnje, vrednostno 93.965.000 din ali 4,4% nad planom. Skoraj v celoti (97,5%) je bila to predelava za konvertibilni trg. Povprečno dosežena cena brez izvoznih stimulacij je bila 0,21 DEM. Do konca junija so bili realizirani vsi dogovorjeni izvozni posli. — Na področju nabave je bila prisotna problematika zagotavljanja plačil zaradi slabih prilivov domačega trga in s tem zagotavljanja predvsem pomožnih materialov. Zaradi republiške zapore plačil v tujino v začetku leta in zapletov s carinami je bila motena dobava surovin iz uvoza. Plačila dobaviteljem so se izvajala povprečno v 89 dneh z upoštevanjem kompenzacij. Povprečno stanje obveznosti v I. polletju je bilo 93.985.000 din, kar je 2,2 krat manj od terjatev do kupcev. V tem obdobju je bilo razmerje med porabo in nabavo sledeče: zapadle terjatve od tega že 67,211000,QQ din. nabava poraba surovine SB pom. mat. SB surovine VO pom. mat. VO V %?***č4 ./ 1 . 76.539.393 13.861.931 34.994.459 5.672.359 73.692.117 13.286.585 27.431.658 4.246.695 Skupaj 00799 131.068.142 118.657.055 V proizvodnji Ločne. Podatki kažejo, da je bila vrednost nabave večja od porabe. Delno na to sicer vpliva sezona, vendar je neusklajenost prevelika, kar se izraža tudi v povprečnem stanju zalog in njihovi vezavi. Intenzivno poslabševanje plačil kupcev z ene strani in z druge naraščanje cen in s tem stroškov ter osebnih dohodkov je ob surovinah nujno poslabševalo likvidnostno stanje podjetja. Vse je kljub naporom prispevalo k temu, da se je kratkoročna zadolženost do konca šestega meseca povečala za milijon DEM. Spremenila se je struktura kreditov v korist kreditov drugih podjetij, ki so dražji od bančnih. S tem in naraščajočo obrestno mero seje strošek finansiranja močno povečal. — Poslovanje v prvem polletju smo ob vseh problemih zaključili v okviru pričakovanj. Ustvarjenih je bilo 414.353 tisoč prihodkov, od tega 26% s prodajo na tuje trge, 5% s prodajo v lastnih trgovinah in 69% s prodajo na domačem trgu. Odhodkov je bilo 397.732 tisoč din. Najpomembnejše postavke v odhodkih so osnovne surovine in trgovsko blago, ki predstavljajo 30% v prihodkih, osebni dohodki s prispevki 38%, obresti so se povečale z lanskih 4 na 9% ter sporne terjatve in negativne tečajne razlike s 6%. Drugi stroški poslovanja z amortizacijo so udeleženi s 13%. Bruto dobiček je udeležen v prihodkih s 4%, kar zagotavlja formira- z nje obvezne rezerve ter obstoječe osebne dohodke po veljavnem Slovenskem zakonu o osebnih dohodkih. 1. PROIZVODNJA Podatki bilance stanja so v okvirih doseženih s poslovanjem v letu 1990, kazalec finančne varnosti (delež last- nega kapitala v virih poslovnih sredstev) smo celo nekoliko izboljšali, vrednost premoženja se je povečala za revalorizacijo. Z obračunom za I. polletje ugotavljamo, da je bilo poslovanje pozitiv- no, vendar poleg pokritja dela osebnih dohodkov za mesec julij (dopusti) ni bilo ustvarjenih rezerv. To pa pomeni, daje treba za vse stroške in ri-ziko poslovanja ustvariti s tekočim poslovanjem. Fakturirane minute Tovarna I,—VI. 1991 % plana lndex I —VI. 91 I.—VI. 90 LOČNA 14.261.339 98,17 100,54 LIBNA 14.713.361 100,00 102,64 DELTA 24.457.029 93,20 98,21 TIP-TOP 6.328.623 101,11 105,49 TEMENICA 6.499.666 104,23 91,63 ZALA 5.316.550 100,69 94,98 SKUPAJ 71.576.568 97,71 99,26 KOOPERACIJA 832.455 — 44,10 LABOD 72.409.023 — 97,85 V komadih Program I.—VI. 1990 I,—VI. 1991 Index Srajce 651.256 613.522 94,21 Bluze 592.409 606.952 102,45 Krila-hlače 68.339 64.776 94,79 Ostala VO 74.155 70.908 95,62 Lastna proizv. 1.386.159 1.356.158 97,84 KOOPERACIJA 63.638 25.484 40,05 — srajce 63.638 25.318 39,78 — vrhnja oblačila — 166 — SKUPAJ 1.449.797 1.381.642 95,30 Poprečni časi izdelave — lastna proizvodnja I. VI. 1990 I. VI. 1991 Program dom. trg izvoz dom. trg izvoz Srajce 35,25 38,56 36,44 37,47 Bluze 49,79 48,04 52,23 48,72 Krila-hlače 55,13 68,46 50,67 67,27 Ostala VO 195,88 225,04 165,17 227,19 Doseganje norme iz izvršenih minut Tovarna 1,—VI. 1990 L—VI. 1991 Index LOČNA 100,44 103,63 103,18 LIBNA 105,66 103,75 98,19 DELTA 107,23 106,05 98,90 TIP-TOP 111,35 104,99 94,29 TEMENICA 105,43 106,73 101,23 ZALA 110,12 107,71 97,81 Poprečno 106,03 105,18 99,20 Produktivnost (minute na zaposlene iz ur na dan v neposredni proizvodnji) Index Tovarna L- VI. 90 19901. -VI. 91 3:1 3:2 LOČNA 451,26 444,62 430,07 95,30 96,73 LIBNA 427,44 424,19 423,36 99,05 99,80 DELTA 408,99 405,02 393,91 96,31 97,26 TIP-TOP 415,18 417,85 422,14 101,68 101,03 TEMENICA 501,30 497,22 458,61 91,48 92,23 ZALA 460,31 461,23 440,30 95,65 95,46 BILANCA USPEHA v 1. VI. 1991 Element Znesek Plan Indeks Strukt. 1. Str. izdelavnega mat. 122.778 274.940 44,66 29,64 2. Amortizacija 8.085 13.800 58,59 1,95 3. Vkalkulirani OD 126.516 257.618 49,11 30,53 4. Davki in prispevki na OD 31.577 62.511 50,51 7,62 5. Obresti 38.635 64.880 59,55 9,32 6. Negativne TR 10.492 10.000 104,92 2,53 7. Nabavna vred. trgov, blaga 19.188 39.135 49,03 4,63 8. Odpis terjatev 14.322 24.465 58,54 3,46 9. Drugi mat. in nemat. str. 44.055 107.822 40,86 10,63 10. Povečanje vrednosti zalog -17.916 -4,32 11. ODHODKI SKUPAJ 397.732 855.171 46,51 95,99 12. Prihodki na dom. trgu 280.955 605.125 46,43 67,81 13. Prihodki na tujem trgu 107.998 212.272 50,88 26,06 14. Prihod, od prodaje blaga 22.101 49.488 44,66 5,33 15. PrihcKlki od financiranja 2.940 11.034 29,90 0,71 16. Izredni prihodki 359 0,09 17. PRIHODKI SKUPAJ 414.353 877.919 47,20 100,00 18. Bruto dobiček 16.621 22.748 73,07 4,01 19. Davki od dobička 2.551 10.000 25,51 0,61 20. Rezerve 6.494 1,57 21. BOD iz dobička 7.482 12.748 110,37 1,80 22. Nerazporejeni dobiček 94 0,02 Usmeritev proizvodnje I-VI.91 Realizacija Plan FAKTUR. REALIZACIJA PO REPUBLIKAH MAKLDONIJA 2.2% SRBIJA 10.R* VOJVODINA 4.3* C. GORA 1.1* HRVATSKA 30.3% BIH 14 2% SLOVENIJA 36.0* 1990 MAKEDONIJA 3.1* .SRBU A 13 Z* VOJVODINA 3 6* C.GORA ?.3* HRVATSKA 33 6* BIH 13.9* SLOVENIJA J9 6* I VI.91 • Podjetje smo ljudje Letos je morje za mnoge padlo v vodo Letošnje poletje in s tem naše dopuste je označila predvsem vojna. V zaostrenih razmerh, ki so se začele pojavljati že na samem začetku predsezone, so pogojevale odpovedi rezervacij že za ta termin. Povedati pa tudi moramo, daje bila letošnja predsezona v naših kapacitetah tokrat premaknjena za kar osem dni v ______O dopustu Vesna Vučinič, strokovne službe: »V prvi dekadi smo odpotovali v Nerezine. Ko smo po dveh dneh letovanja zvedeli, da je doma vojna, je Marjana Sekulič, oddelek po meri, Ljubljana: »Letos nam je odpadel dopust na morju, čeprav sem dobila odobreno letovanje v Nerezi-nah. Toda sedaj je najvažnejše, da bo mir. Moža imam v TO in doživljali smo veliko strahu in groze. Upam, da bo mir in da si bomo pa drugič privoščili dopustovanje na morju.« zgodnejši datum, kar je tudi vplivalo na manjše število prijav. Kot rečeno, pa je napeto vzdušje priklenilo na dom tudi prve letovalce. Kako je potem »telovadil« z vsemi temi datumi, premiki in ponovnimi prijavami vodja splošne službe, Jože Muhič, je težko opisati. Kajti telefoni so mu zvonili takorekoč noč in dan. Tisti, ki seveda nastala panika, saj je bilo naselje kar več kot 50% zasedeno. Stalno smo poslušali radio, gledali televizijo in hlastali po časopisih. Še hujša panika pa je nastala med turisti, saj so se skoraj vsi vkrcali na ladjo, kije plula v Benetke. Mi pa smo z odhodom domov počakali, dokler se razmere niso umirile in se nato kar varno vrnili. Na Lošinju sicer vojnih razmer nismo občutili, vojno pa smo doživljali preko medijev in zato se z oddihom na morju ne moremo pohvaliti, čeprav je bilo morje lepo, vreme tudi, toda strah in skrb sta bili stalno prisotni.« Nada Drolc, Tip-top: »Letos smo se morali odpovedati dopustu v Nerezinah. V Labodu sem dobila odobreno letovanje, česar smo se v naši družini zelo veselili, še posebno pa seveda otrok. Zaradi agresije pa smo se morali temu veselju odpovedati, saj je bil moj mož v TO, pa tudi sicer se ne bi počutili dovolj varno ne na poti ne na dopustu. Gotovo nam bo to manjkalo skozi celo leto.« so vendarle odšli na morje v naši prvi dekadi, so spraševali kako naj se vračajo, kje je varno, kakšne so garancije, drugi so odpovedovali rezervacije in skrbeli za vračanje odtrganega obroka. S spremenjenimi oziroma delno popravljenimi političnimi razmerami, pa je veselje do morja ponovno oživilo. Razumljivo je, da v takih pogojih tudi sam Jože Muhič ni mogel na načrtovan dopust, saj je bilo treba na eni strani »reševati« kapacitete, na drugi pa prisluhniti letovalcem. Kako so se torej letošnji dopusti odvijali na tej ravni? »Kot rečeno, ni bilo predsezone, nekaj letovalcev pa smo imeli v naši prvi dekadi, to je dekadi, kije bila rezervirana za tovarne vrhnjih oblačil. Vendar od možnih 40 kapacitet, smo labodovci koristili le 7, dodati pa je treba še eno, ki smo jo oddali tujemu letovalcu. Res je, da je prišlo do sprememb pri koriščenju dopustov v teh tovarnah, toda letovanje so odpovedovali tudi tisti, ki bi jim kljub vsemu bilo to lahko omogočeno. V času vojne so bile naše kapacitete povsem prazne, kasneje pa so se začele polniti. Tako je od 10. julija dalje zasedenost za tako stanje kar primerna, saj računamo, da je 60% naših kapacitet polnih. Razumljivo je, da smo zaradi množičnih odpovedi odstopili od pogodb za najete kapaci tete in za kapacitete, do katerih smo prišli z izmenjavo. Kasneje so se letovalci ponovno javljali in želeli predvsem na celino. Vendar napolniti moramo najprej lastne kapacitete. Tako je od lO.julija posem zasedena Savudrija, ki bo polna vse do sredine septembra. Za otoke pa se, zaradi zelo težke situacije na Hrvaškem, še vedno težje odločamo. Negotovosti, ki je sprva vladala v Sloveniji in kasneje še na hrvaškem (tu pa imamo vse naše morske kapacite-te), je pogojevala, da so se razmere okoli rezervacij iz ure v uro spreminjale. Zares je bilo težko vse to usklajevati in omogočiti vsakemu posamezniku primerno rešitev. Prav zaradi tako zapletenega stanja okoli letošnjega obmorskega letovanja pa je treba dodati, da bomo imeli tudi v bodoče možnost letovati tudi v gorskem svetu. Rezervacije za letovanje na Ljubelju in v Podkorenu so seveda zaradi specifičnosti teh Jože Muhič, vodja splošne službe. krajev za časa vojne odpadle, kasneje pa je bilo zanimanje za gore veliko. Z veseljem povem, da smo podaljšali pogodbo za najine garsonijere v Podkorenu še za eno leto. Cena pa za goste ostaja še naprej nespremenjena 250 din za garsonjero ter turistična taksa. Za enkrat je Podkoren zelo zaseden, rad pa bi opozoril, da si bomo lahko privoščili oddih tudi v jesenskih dneh in vikendih.« In kakšna je ocena zasedenosti naših morskih kapacitet za naprej? »Ocena je še vedno le okvirna, saj smo dnevno priča zelo težke situacije na Hrvaškem. Menim, da bodo naše morske kapacitete v avgustu zasedene najmanj 60%. Delno jih bodo napolnili naši delavci, delno pa smo jih ponudili drugim letovalcem.« Naše delavce pa gotovo zanima plačilo. Jože Muhič pojas-nuje, da drugega obroka niso odtegnili nobenemu od tistih, ki so bili sicer prijavljeni za letovanje, ker pač ni bilo točnih podatkov, kdo ni letoval. Tako bodo vsi, ki so ali še bodo letovali, drugi obrok plačali pri plači za julij in tretjega pri plači za avgust. Tisti delavci, ki pa niste letovali, boste denar (prvi odtegnjen obrok) dobili vrnjen prav tako ob izplačilu OD za julij. Gotovo je taka odločitev najbolj modra, saj v vsesplošni zmedi ni bilo lahko poiskati takojšnjo pot okoli vračil oziromaa plačil letovanja. Dopusti so torej v glavnem mimo in za mnoge je morje tokrat »padlo v vodo«. Kot kaže majhna anketa, bomo tudi to pretrpeli, le da bo mir. Oddiha pa smo vendarle vsi potrebni, zato poskušajmo najti možnost in si privoščiti kakšen dan v Podkorenu. 1 X O lastninjenju Vojna je zg nami — upajmo, da za vedno. Življenje pa se v svojih potih normalizacije zatika oh druge četi. Kljub posledicam agresije, kije postavila v novo luč marsikatere odnose, pa ne moremo spregledati vsega, kar nas bo spremljalo v bodoče. Zato smo zelo pozorni tudi na paket osnutkov zakonov, med katerimi je tudi osnutek zakona o lastninjenju. Po teh predlogih sodi tudi Labod med velika podjetja, za ta pa zakon predvideva najprej podržavljanje. Čez »dolge tri leta« pa lahko delavci pridejo do delnic. Toda v današnjih razmerah so tri leta dolga doba, v kateri se z našim podjetjem lahko marsikaj zgodi. Ce bi se vse to odvijalo v času, ko so razmere normalne, bi lahko po poteku te dobe pričakovali le večjo vrednost našega podjetja, danes pa — žal — moramo računati tudi na obratno sliko ali celo na še kaj hujšega. Priča smo stečajem, vemo, kako drastično so krči naše domače tržišče, čutimo padec standarda, ki seveda najprej sega po «cunjicah«. In če se ozremo v zgodovino, se je treba spomniti potrpežljivosti tekstilcev in z njimi lobodo vcev. Dobesedno sami smo ustvarili Labod Z odrekanjem, z zelo nizkimi osebnimi dohodki, s tri-bunskimi sobotami in drugimi oblikami solidarnega dela, je zraslo podjetje, ki je naša last. Zato težko sprejmemo predloge zakona, ki nas za enkrat razlaste. Trdimo, da smo v povsem drugačnem položaju od mnogih podjetij, ki jim je država pomagala od enih do drugih rdečih številk in jih umetno držala nad vodo. Ko smo mi plačevali vse dajatve in solidarno prispevali za sanacijo enkrat enega drugič drugega prednostnega dela industrije, so bili ti oproščeni marsičesa Nam ni bilo nikoli nič oproščenega, nič podarjenega. Zato smo žilavi, zato se ne bojimo nobenih stisk. Ne pustimo pa, da nam bi vse težko prigarano nekdo kar tako vzel. Vedno smo se naslanjali na svoje delo, ker smo le sami sebi lahko kaj dali. Zato ne sprejemamo tako pavšalnega odtegovanja tega, kar je naše. Zato se ne moremo sprijazniti z osnutkom zakona, ki nas hoče kar tako podržaviti, da bi nam kasneje, če bo še kje kaj morda ostalo, nekaj »dal«. Do sedaj, kot rečeno, nam ni ne država ali družba ali kakorkoli se že to razume, nič dala, zato nam ne sme ničesar vzeti. Delovna Locna Dobesedno sredi vojnih razmer so se delavke Ločne vrnile na delo. Prekinile so letni dopust, sajjih je čakalo nujno in neodložljivo delo. Vrnile so se takorekoč kot eden. Glas, da nas delo čaka, je segel do slehernega ušesa, ki ga je le hotelo ujeti. Ne glede na vročino, na težke, nevarne in nepredvidljive vojne razmere, je proizvodnja Ločne zaživela in delala ubrano, za kar jim gredo vse čestitke in vse priznanje. Če bo le delo dopuščalo, če bodo naročniki dobili svoje blago, če bo le možno torej, si bodo v Ločni koncem avgusta privoščili del že v juliju načrtovanega in nato prekinjenega letnega dopusta. Da bi tako mame poskrbele za svoje šolarje, da bi se malo pocrkljale s svojimi otroci in s svojo družino in si tako nabrale nove moči za dolgo — in pravijo, da nič lahko leto — ki je pred nami. Med rožami in zelenjem — čas malice v Delti. • Odmevi Stranka ima vedno prav Napovedali smo že, da se bomo pomudili ob odstopanjih od dogovorjene kvalitete. Če gre pri tem še za izvozni posel, je seveda vprašanje kvalitete še toliko bolj poudarjeno. Pa ne le zato, ker smo na domačem trgu hitreje zadovoljni to namreč že dolgo ne drži več in je zato kvaliteta izdelkov tako za domači trg kot za izvoz enako pomembna. Gre pa za uveljavljanje tudi finančnih zahtevkov, kijih tuji partnerji ob takih spodrsljajih dosledno uveljavljajo. Primer Einhornaje eden takih. Z Einhornom dela Labod od leta 1989. Sodelovanje je bilo sicer vzorno, vendar pa natančnosti tujih partnerjev in dosledno spoštovanje njihovih navodil za delo, pripelje tudi do zapletov. Sicer pa kjer je delo, so napake. Einhorn je poslal zapisnik, v katerem piše, daje 2.624 srajc bilo kvalitetno neustreznih in opozarja, da se kaj podobnega ne sme zgoditi. Nastale stroške, so zapisali in jih bodo zaračunali Labodu in ponovno poudarjajo, da mora Labod s primernimi ukrepi zagotoviti, da do podobnih odstopanj ne bi več prišlo. Oporekali so namreč šivanje gumbov »butn-down«. Njihov zahtevek je bil, daje treba te gumbe označevati ročno, za kar so pripravili tudi posebno šablono. V Ločni pa so se dela lotili strojno, pri tem pa poudarjajo, daje to hitrejši in po videzu enak efekt. Kljub temu pa pudarjajo, da je to hitrejši in pri videzu enak efekt. Kljub temu so pri Einhornu vztrajali, da tako prišite gumbe popravijo in postopek izpeljejo tako, kot je bil zahtevan torej ročno. 995 srajc so v Ločni popravili in naročnik je bil kasneje zadovoljen. Neprijeten pa je občutek, ki ostaja za omenjenim zapisnikom. Gre za zaupanje naročnika. V poslovnem življenju ima ta vedno prav in tudi če je omenjeni postopek, ki si gaje izbrala Ločna hitrejši in videza ne menja, niti ne vpliva na slabšo kvaliteto, je treba pač upoštevati navodila naročnika. Taka so pravila in spoštovati jih je pač treba. Saj je v nasprotnem primeru »ceh« previsok pa ne le tisti, izražen v markah, ampak predvsem tisti, ki se ga ne da povsem izmeriti zaupanje, ugled. Zato tudi pišemo ta sestavek. ©labod s z • Iz labodove družine Republiške štipendije V mesecu juniju je bil v časopisu Delo objavljen razpis za republiške štipendije, po starem štipendije iz združenih sredstev. Republiške štipendije so namenjene učencem in študentom, ki se redno šolajo v republiki Sloveniji. Pravico do republiške štipendije lahko uveljavljajo učenci in študenti, katerih dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju tekočega leta ne presega 80% zajamčenega osebnega dohodka — 4.400,00 din bruto. Učenci in študenti izpolnejo vloge na obrazcu SPN-1, kjer morajo biti vpisani uradno potrjeni podatki o osebnih dohodkih v bruto zneskih fotokopijo zadnjega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih - izjavo organizacije oz. delodajalca, daje kandidat zaprosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu ta ni bila podeljena Zahtevano dokumentacijo morajo učenci oddati do 5. septembra, študenti pa do 30. septembra 1991 pri občinskih enotah Republiškega zavoda za zaposlovanje. Stari štipendisti, ki so prejemali razliko h kadrovski štipendiji, bodo le to prejemali, če ne bodo presegali cenzus. Novi študenti, ki bodo pridobili kadrovsko štipendijo ne bodo upravičeni do razlike, ker razlike za nove štipendiste ne bo več. Povzetek iz razpisa reg. štip. Vlado Ogorevc iz Libne je med drugim skrbel tudi za to, da je okolica te lepe tovarne vedno urejena. Pogled na Idrijo. Sredi priprav nove kolekcije — v ljubljanskem delu strokovnih služb — Marica Praznik — vodja priprave dela VO, Janez Marolt in Jože Tomšič — modelarja — konstruktorja. I Prejeli smo: Odgovor na »naša mnenja« Mislim, da je odgovor g. Cvetke Geiser v naših mnenjih o modnosti Labodovih izdelkov v prejšnji številki Laboda vreden odgovora in komentarja. Ocena, da smo dve leti za modo, da slepo povzemamo po tujih modelih in to na neustreznih materialih, je lahko samo njena osebna ocena, njen povsem amaterski pogled. Dopustitije seveda treba, da ima vsak svoj odnos do mode, toda od vodje proizvodnje bi vendarle pričakovali celovitejšo oceno poznavanja problematike in strpnejši odnos do stroke. Kajti kreatorji smo v Labodu tisti, ki smo strokovno usposobljenim poklicno odgovorni za to, da modne tokove ujamemo v naše izdelke, da jih »cepimo« na naš okus, in da tudi to je zelo pomembno, da računamo na možnosti za realizacijo teh. Možnosti pa sežejo tako od možnosti naših proizvodenj do prodaje. Kot govore informacije s terena, je Labod priznan kot zelo k valitetna in zelo modna konfekcija, ki zadošča izbranemu in zahtevnemu okusu številnih kupcev. Ti, ki naše izdelke kupujejo (ne prav poceni) pa se menda na modo tudi kaj spoznajo. Ne vem, kolikšna poznavalka svetovne mode je g.Cvetka, katere s veto vne modne sejme obiskuje, kje se hrani z modnimi informacijami, katere ugledne modne revije spremlja. Kljub njenemu suverenemu in vzvišenemu ocenjevanju naših izdelkov, bi si upali trditi, da je na tem področju bolj kot ne amater. Dopuščava možnost, da ji na tej ravni naši izdelki niso všeč, da ji je morda bližja kakšna nemška moda, toda to je njena privatna zadeva. Zato ne toliko njej v odgovor, kot v pojasnilo mnogim bralcem našega časopisa velja la komentar. Gre torej za osebno mnenje, za oseben okus in odnos do mode in ne za tako poklicano ocenjevalko ali kakšno pravo poznavalko mode, kot bi bilo iz samozavestnega (milo rečeno) nastopa, čutiti Torej, vaš odgovor, g. Cvetka je vaše stališče. Ni pa rečeno, da je pravilno. Irena Bradač in Mirjana Matko — kreatorki bluz • Vojna M ■ ■ •v.7 Milan Šter — od prvega strela do zmage Milan Šter, vodja prodaje programa vrhnjih oblačil je vojno doživljal od prvega dne dalje v uniformi in sredi najhujših bojev. Vpoklican je bil 24.junija, torej dva dni pred razglasitvijo samostojne Slovenije. Je v specialni protidi-verzantski enoti in kar dobrih 17 let je redno hodil na vojaške orožne vaje. Vendar tako kot za vaje, tudi tokrat ni mislil, da bi znalo iti zares. Sicer pa — kdo pa je?! Ko pa so 27.j unija zjutraj ustavili kolono vojaških vozil pri Pogan-cih.je že »dišalo«po zelo resni situaciji. Napetost je rasla na obeh straneh in poleg ostrih in grozilnih besed poveljujočega med vojaki, namenjenih seveda našim teritorialcem, je bilo zaslišati strel in takoj za tem odgovor. Ranjen je bil starešina in borba se je zares začela. »Od tu smo spremljali kolono do Medvedjeka, kjer nas je vse presenetila zares srdita bitka. Našli smo se sredi ognja in sleherni se je zavedal, da si ne sme dovoliti niti najmanjše napake, saj je šlo za življenje. Poleg mene je ranjen omahnil moj tovariš, krogla mu je prebila ramo. Na srečo le nekaj milimetrov od žile. Čeprav neprespani in močno premraže-ni, smo zdržali, toda časa za počitek ni bilo. Naloge so našo enoto vodile od prvega strela te vojne (v Pogancih pri Novem mestu), preko že omenjenega in zame zelo, zelo težkega boja pri Medvedjeku in zatem preko posameznih akcij v okolici Novega mesta, ki jih tudi ni manjkalo in kjer je šlo tudi zares pa vse do bojev pri Krakovskem gozdu. Čeprav je bilo tudi zelo krvavo, pa lahko zase rečem, da je bil Krakov- ski gozd zame manj težak kot Medvedjek. Vedeli smo točno kako in kaj, bili smo pripravljeni, medtem, ko nas je prva bitka presenitila. Doživljali smo šokef Srečali smo se z grozotami, kijih pač ni bilo tako lahko in enostavno sprejeti. Zato si lahko mislimo, kako je bilo šele vojakom, tem mladim fantom brez izkušenj tako življenskih kot vojaških. Toda človek je najbolj prilagodljiva žival Ko je minilo, je bilo precej vsega tudi pozabljenega. Ne povsem, pa vendarle,« pripoveduje Milan Šter. Vsi povprek ga sprašujemo kako in kaj, saj seje hitro razširil glas, da je bil ves čas najtežjih bojev »notri«. Ob vrnitvi mu je hotel vsak stisniti roko, mu čestitati, se mu zahvaliti. Res znamo pozabiti, ko je mimo, toda ne toliko, da nas grozote ne bi opominjale za naprej in da ne bi priznavali našim vojakom poguma, moči in zahvale. Nagradni dopust Pobuda glavnega direktorja Naš glavni direktor, g. Milan Bratož je predlagal direktorjem sektorjev in direktorjem tovaren, da priznamo v Labodu nagradni dopust tistim našim delavcem, ki so bili v vojni neposredno udeleženi. Predlagal je, da imajo tisti, ki so v vojni neposredno preživeli do sedem dni po en dan nagradnega dopusta, tisti, ki so bili v vrstah TO do štirinajst dni 2 dodatna dneva dopusta in tisti, ki so bili neposredno v vojni nad štirinajst dni — 3 dni dodatnega, nagradnega dopusta. Pobudi glavnega direktorja je treba vsekakor prisluhniti in zaploskati. Vemo, da so bili primeri, ko so delavci zaradi daljše odsotnosti v TO celo izgubljali delavna mesta, brali smo o razmišljanjih, da bi bili zaradi daljše odsotnosti z dela prikrajšani pri OD in podobno. No, naša razmišljanja gredo v povsem nasprotno smer. Ponosni smo na naše fante, čestitamo jim za pogum in želimo se jim oddolžiti. Zato ni bojazni, da pobude direktorji sektorjev in tovaren ne bi sprejeli. V__________________________________J Upajo z nami V težkih časih nam dajejo pogum tudi taka obvestila, kot nam ga je poslala firma ERFO NORDHORN iz Nemčije, za katero šivamo bluze v naši krški Libni. Poudariti pa je tudi treba, da je to že drugo pismo z najboljšimi željami od omenjene firme. Drage sodelavke in sodelavci Laboda Razvoj dogodkov v Sloveniji nas navdaja z velikim veseljem. Modrost vašega političnega vodstva kot tudi pripadnost domovini in pogum vašega ljudstva bo gotovo v kratkem pripeljal do mednarodnega priznanja republike Slovenije. Z vami upamo na hiter umik vojske in rešitev vseh problemov v miru in svobodni neodvisnosti. Enako želimo iz vsega srca tudi Hrvaški, da bi našla rešitev, ki bi odgovarjala željam prebivalstva brez vmešavanja vojske in terorja. Tudi v njihovem primeru zaupamo pametnemu ravnanju politikov in upamo na umik vojske ter da bi Hrvaška sledila poti Slovenije. ERFO ostaja, kot doslej, v tesni povezavi z vami kot Labodov partner. Giinter Schmidt Heinrich Lichtenborg Friedhem Jager Hagen Schwuchow 'na SLOVENIJA 1991 Šopek modrosti Silo kaže tisti, ki mu manjka argumentov in trezne presoje. Milan Kučan Svoboda in zdravje sta si podobna. Njuno pravo vrednost spoznamo šele, ko ju izgubimo. Henry Beaque Kamen in željo po maščevanju so kuhali v istem loncu. Kamen se je omehčal, želja po maščevanju pa ne. Pleme Bapendi Poletje je tudi čas popravil. Franci Košak je pomagal pri čiščenju kotla za centralno kurjavo v Novem mestu. Anica Mohor, komisionarka pomožnega materiala za domači trg, se je upokojila. Želimo ji vse naj lepše, zdravja, veselja in sploh vsega lepega. i ©©6© Najlepša poletna barva Slovenci imamo radi tekmovanja — tista zares in še raje tista, za hec. Pa je naš šofer Franci Miklič predlagal, da bi izbrali med letošnjimi Labodovimi bledokožci tistega, ki je vendarle nabral nekaj bronaste barve, značilne za ta čas v preteklih letih. »Bojim se, da ne bi imeli tisti redki posamezniki kaj dosti konkurence in da bi vendarle prehitro prišli do nagrade,« je Franci hitro dodal komentar k svojemu zanimivemu predlogu, ki je bil na prvi pogled videti brez konkurence. Aplavz za krajše srede Direktor Ločne sije prislužil aplavz delavk, ko je sredi vročine predlagal, da ob poletnih sredah delajo v Ločni le po osem in ne po deset ur. Odločitev je prišla na sam osamosvojitveni dan. Izgubljene ure iz tega naslova pa bo Ločna — in z njo strokovne službe, ki so se taki odločitvi hitro pridružile — nadoknadile z dodatno delovno soboto v septembru, ko bo delo to narekovalo. Letošnje poletje je prizadelo z ujmo in točo tudi okolico Trebnjega (posnetek je iz proizvodnje v Temenici). Tri delavke Temenice so ostale s poškodovano streho nad glavo in večjo škodo v stanovanjih oz. hišah, mnoge so ostale brez letošnjega pridelka na njivah, nekaterim je toča poškodovala avtomobile. GSS. /dl) J-A& //99/ Sodelavci so se te dni poslovili od Riža Čevapoviča, ki se je po zasluženem delu kot trgovski predstavnik za področje Hrvaške in dela BIH, upokojil. OD SRCA DO SRCA Radi bi pomagali, kjer je stiska najhujša. Z darilnimi paketi, prilagojenimi vašim potrebam. Pismo z opisom situacije in potreb pošljite na naslov: aAa SKUD TRIGLAV E V TRIGLAV e. V. 7(MM> Si l TTGART 1. F1LDERS1R. I Boleče je seglo v zavest in srce, da je umrla naša upokojenka Ana Bole V tovarni Delta je bila zaposlena na delovnem mestu likarice. Sodelavci je glasilo delavcev tovarne oblačil iz Novega mesta. Izhaja mesečno v nakladi 2500 izvodov. Glavna in odgovorna urednica Lidija Jež, tehnični urednik Tomo Cesar. Grafična priprava Grafika Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto. Glasilo je oproščeno plačila temeljnega prometnega davka.