Šle». 4. Letnik LXVII. (Šol. 1.1926 27.). V Uubliani, 2. septembra 1926. Poštnina plačana v gotovini. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/I. Vse po-liljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-itnine. Rokopisov ne vra-Samo. Telefon uredn. 312. UČITELJSKI TOVARIŠ Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverieništvo LJubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1"50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst jo plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11.197. Več samozavesti, več ponosa! Naši državni očetje zmajujejo z rameni ob našem naporu, da v tem težkem času reakcije vzbudimo v učiteliski masi oni odpor, ki ie potreben za poravnavo onega, kar se nam ie šiloma odtrgalo vsled poplave. Nam se odtegujejo od plače ' razni davki. In ko se zgodi nesreča, ki je nismo mi krivi, mesto da bi pomagala država nesrečnikom, od katerih ie preje zahtevala denar in s tem prevzela nase dolžnost čuvati iih nesreč in laišati bedo. se ie Donovno vrela na nas in nam odvzela, kar se ii ie zdelo potrebno. S tem niso ostali poplavlienci samo oni, temveč tudi mi in to dvojni poplav- ljenci: poplavljeni smo z denarno sušo in z — dolgovi! In zakaj? Ker smo bojeviti in nemirni v teoriji, a preveč pomirljivi in spravljivi v praksi. Ali. ne Smemo biti več trudni ne smemo biti invalidi za težko borbo ne smemo biti dezerteni in izdainiki pred lastno vestjo v obrambi naših pravic! Naša pot mora iti naprej, ni korak nazai! Slabotne smo se pokazali ob redukciji plač. Zato ne pomeni za nas poplava samo izgubljene bitke, temveč izgubljeno voino. Alj vzlic temu moramo vsaj v poslednji uri dvigniti svoi pdas. moramo Dovedati krivcem, da beda ruši! Sestradana množica ni še nikoli ustvarjala, temveč je rušila in razdirala! Z nami se dobesedno povedano pometa. Smatra se nas za živino brez repa kakor so titulirali uradnika svoieča-sno znani mogotci. Zato ni nič čudnega, če ie danes naše gmotno vprašanje predmet občega posmehovanja. Iz istega vzroka ni položaj učiteljstva niti malo zavidljiv. Kakor z materiialne tako tudi z moralne strani učiteljstvo tlačani. Ono LISTEK. Lajovic Albin: f Jankotu Jezeršku v spomin! Pred štirimi tedni sem Te videl zadnjič. Mirno in nekako vdano si ležal na svoji skromni postelji ter poslušal zvesto, kar sva se menila s Tvojo blago gospo. Tu in tam si prikimal ter dodal, kako da trpiš in kako težko da prenašaš grozne bolečine. Tolažil sem Tebe in Tvoje, kakor sem vedel in znal, čeprav sem dvomil nad Tvojim ozdravljenjem. Segel sem Ti v roke s trdno zavestjo, da se skoro zopet vidiva, da se še pogovoriva o tem in onem, kar naju je toliko zanimalo. Medtem pa se je zgodilo' drugače. Odpotovati sem mioral in baš na po-vratku me je v Ljubljani zadela tožna vest o Tvoji smrti. Bil sem sicer na njo pripravljen, pa me je vse eno pretresla tako težko, kakor ne vem kaj. Da sem jo zvedel le par ur preje, pa bi pohitel, da Te pospremim na Tvoji zadnji poti, da Ti .na prerani gomili povem v slovo par toplih besed, da Ti zapojem s svojimi pevci »Vigred se povrne« —. Tako sem pa ob času Tvoje zadnje poti ždel skrušen v senci starih kostanjev v ljubljanski Zvezdi in mislil, mislil — — ie odvisno še danes od vsega in vsakogar. Niti mesto ne služba mu nista sigurna z zakonom. Ono službuie vkljub svoji stalnosti od danes do iutri. Zato nI čuda. če jjčitelistvo izgublja volio do vsakega dela. Zakai? Ker vsi oni silni iti močni, ki so zrastli pod vplivom slučajev in okolnosti v katerih so se rodili in živeli ter se dvignili do silnosti in moči in tudi s pomočjo učiteljstva, si domišljajo, žele in zahtevajo, da se iim učitelistvo klanja, da odobrava vse niih postopke in iih hvali Ali kn se v naši organizaciji prebudi in raztegne na vsakeca člana čuvstvi> časti in Donosa človeka, kj se mu kot takemu ni treba klanjati tem silnim in močnim, ki nima potrebe odobravati vseh njihovih oostookov in hvaliti iih teda? postanejo tudi ti skromni v zahtevah in žaljeni» naših vrst in zahtev. Kot oroklet nosi učitelj težko breme sedanjosti dasi ie po velikem stradanju zaslužil boljšo usodo kakor mu io danes dajejo; kot ne bi bil eden onih. ki daje, kar se zahteva od niega in kar se zahteva v obliki izvenšolskega dela temveč kot bi bil zlo družbe naroda in države. Upal ie učitelj da se mu izboljša živlienie. da se mu utešiio iadi. vendar tokrat ie prevaran in tr» hipoma, da se ni mogel pripraviti na borbo in udarec. Zastoni so ieremiiade zastoni so kletve edino nekai nam ie ostalo od tega: vedno moramo budno stražiti ono. kar imamn in ne dopustiti nikomur, da nam krati priborjene pravice. Otresti se moramo predvsem prevelike pohlevnosti in dvigniti stanovsko samozavest in ponos. Molislav Rudež. Ne vem, kedaj si bil rojen, vem pa, da so Ti stale ob postelji rojenice, ki so Ti nasule v zibelko več žalostnih kot veselih dni. Ne vem, kako si preživel mladost, vem1 pa, da si izpil kelih trpljenja do dna, do zadnje kapljice. — Ne vem, kedaj in kako si dovršil učiteljišče, vem pa, da si bil izboren učitelj, da si bil rojen vzgojitelj, ki ljubi svojo deco iz vsega srca in jo vzgaja s svojim svetlim vzorom. Ne vem, kako je potekala tvoja živ-ljenska pot, vem pa, da si imel tedaj, ko sva se seznanila, številno družinico- že doraslih otrok, ki sta jih s Tvojo blago gospo vzgojila v zavedne in pridne ljudi, ki so Te obožavali in neskončno ljubili. Globoko rano Ti je zadala smrt Tvojega ljubljenega Egona, ki je končal mlado, nadebudno življenje tam nekje na Soči krvavi. Ne vem, kje si dobil znanstvo muzi-ke, vem pa, da si bil izboren pevec, krasen čelist, ki mu je bila godba nad vse. Nisi se menil za snežne žamete, ne za nevihte, hodil si v ljubljeni Tržič ob vsakem času, da si učil ljubiti slovenske pesmice s tisto globoko ljubeznijo, ki jo pozna le božji izvoljenec muzike, kakršen si bil ti sam. Ne vem, kjer si vse sodeloval, vem pa, da si bil povsodi, kjerkoli si se poka- in so v kolikor se nanašajo (ali pa implicirajo) na naše odnose do ekoloških faktorjev — moralne. Bistvo ideje o moralnosti tvori težnja po popolnem »dobrem«; je torej princi-pielno odvisna od lastnega religioznega ustrojstva. Ako naj bi bila kaka ideja o naših odnosih do družabnega obeležja opravičena in zato plodonosna, mora biti že po svojem bistvu v skladu z lastnim religiozno-tncralnim nazorom. Vsak poizkus realizacije moralno neopravičenih idej, (torej idej, ki niso v označeni skladnosti), vede zato nujno v absurd. To dejstvo nam potrjuje ves potek zgodovine. Ideja o narodnosti v vseh svojih od-nošajih vsebuje — iz učinka tradicionalnih vplivov ali iz miselnih osnov izvira-jočo — narodno zavest in zavest skupnosti psihofizičnih komponent narodnega telesa, ekološke skupnosti, iste usode, istih stremljenj in istih narodnih svetinj. Iz te zavesti izvira domovinska ljubezen, ljubezen do lastnega naroda in hotenje, dovesti svoj narod na višino notranje in vnanje veljave; predvsem pa v čimvečjo posest moralnih vrednot in kulture. Ideja o celokupnem kompleksu o narodnosti je torej smiselna in opravičljiva tedaj, ako jo preveva duša naroda, ki si je zgradila svojo tipično, enovito kulturo v popolnem skladu in na pravem mestu v moralno-religioznem _ področju svoje sociološke strukture. Zato meni odlični učenjak dr. Rado-savljevič, da je »verstvo« tako ozko spojeno s srbskim narodnim imenom, z značajem, s srbskimi umotvori in s sijajno srbsko preteklostjo. V tem prepričanju nas ipak potrjuje naš veliki Cankar, ki je, kakor doslej noben drugi, vedel prisluhniti srčnemu utripu našega naroda, ko pravi: Pavel Negoda je bil Slovenec, to se pravi, da je nosil svojo domovino s seboj. Ne samo v vseh svojih mislih, temveč v vsaki kapljici svoje krvi, v vsakem utripu svojega srca, v vsakem pogledu, v vsakem koraku. Kako ljubijo domovino drugod, ne vem. Tisti Nemec, ki ga poznam — morda poznam najslabšega — ne ljubi domovine: baha se z njo, poveličuje jo z ogabnim napuhom; podoben je nespametnemu zakonskemu možu, ki svojim vinskim bratom pripoveduje o doti in lepoti svoje žene. Prava ljubezen je sramežljiva, tiha, obzirna, skrila bi se rada sama sebi. Kdor razkazuje po križpotih zal, sprejet z viharjem navdušenja in pravo iskrenostjo. »Ata Jezeršek« so Te Tvoji prijatelji nazivali in sprejemali v družbo. Ne vem, kje si dobil temeljito znanje vrtnarstva, vem pa, da v križki fari ni vrta, kjer ne bi bila Tvoja roka cepila jablane in hruške »za stare zobe«, kakor pravi star pregovor. Tvoj sadni vrt je Tvoja verna podoba. Pokazuje Tvojo' neumorno delavnost, ki pridobiva vsakogar. Ne vem, če si imel kakšnega sovražnika v svojem življenju, vem pa, da Ti nisi sovražil nikogar, da nisi bil zmožen izreči žaljive besede, da Ti je bila neskončno tuja že sama misel na sovraštvo. Ne vem, če si stavil gradove na trdno skalo, vem pa, da si imel edino željo umreti v Tvojih ljubljenih Križah, kjer si neumorno deloval 37 let, malo manj kot pol stoletja. Pa Ti ni bilo dano, da bi se Ti mogla izpolniti Tvoja edina želja, da-siravno je bila tako skromna, tako malenkostna. —- Sedaj pa počivaš tam na lepem kranjskem pokopališču in se veseliš njegove odlične družbe Prešerna, Jenka. — Kako se ne bi dobro počutil? Mi pa, ki si nas dosti prezgodaj zapustil, blagrujemo Tebe in Tvoje plodo-nosno življenje. Spominjamo se dni, ko smo bili skupaj, v srcih nam vstajajo prijetni pomenki polpreteklega časa, ko nas svojo pobožnost, je Judež; kdor je davi na očitni cesti prepeval hvalo svoji domovini, je bo drevi zatajil. Domovinska ljubezen Slovencev je stvar čisto brez primere in podobe, ne da se nikakor opisati, ob nji se neha moja in. vsaka umetnost. Primerjati bi mogel to ljubezen kvečjemu z ljubeznijo do matere, do mrtve matere, ki ne sliši več nobene zakasnele molitve, nobene prošnje za tolažbo in odpuščanje, ne potrdi upanja, ki plaho kljuje v srcu. Ob bežnem spominu, v enem trenutku premeni in občuti človek vseh tisočero stopenj ljubezni, od najstrašnejše bolečine do najslajše radosti. Kdor ljubi svojo domovino, jo z enim samim objemom svoje misli obseže vso: ne samo njo, temveč tudi vse, kar je kdaj ljubil in kar bo ljubil kdaj pozneje. Zakaj ljubezen je ena sama in nerazdeljiva; v en kratek utrip srca je stisnjeno vse — mati, domovina, Bog.« Ako nai naša stanovska organizacija služi (in to mora, ako se noče izneveriti sama sebi) kulturnim svrham, ne more in ne sme drugače pojmovati narodnosti. Bistveno različno posmatra smisel in sm.otre narodnosti samo (to povdarjam!) nacionalna organizacija. Kako, to nam pove z imponujočo odkritosrčnostjo »Or-juna« sama v svoji 31. štev. z dne 10. julija 1926, ko pravi: »Orjuna mora baš radi položaja v državi kot je danes vsakomur javno na pot. Toda s tem si danes marsikdo ni na jasnem. Eni smatrajo Orjuno za nacionalno kulturno, drugi za patriotično, tretji za politično-strankarsko organizacijo. Ali Orjuna ne sme biti ne eqo, ne drugo, ne tretje. Da je kulturna, nacionalna organizacija, nima »raison d'etgr«; naj likvidira, naj pošlje vodstvo v cisto kulturna društva in akcione v Sokole. Da je patriotično udruženje, naj se prekrsti v društva Jadranske straže in Jugoslo-venske Matice. Obstoj Orjune poleg teh bi značil le cepljenje sil in nič druzega. Še bolj pa je treba pribiti, da ni in da ne bo Orjuna sama nikoli politična stranka. To ne more biti že po svoji ideji. Orjuna pozna odkrito in ravno smer, stranka pozna kompromise in ovinke. Naj li se akcionaši danes tepejo s socialisti, jutri naj so rama ob rami v skupni listi? Orjuna je revolucionarna in borbena; stranka je evolucionarna ne borbena. Sredstva Orjune so odločna, akcijska, stranke intervenirajo, volijo, preglasujejo. Orjuna hoče doseči svoj cilj za vsako ceno s krvjo, če treba, brgz ozira na vse je Tvoja živahnost bodrila, ko smo s Teboj delili vesele in žalostne ure. Takšnega, kakršen si bil v življenju, Te ohrani Tvoj rod, a ne samo ohrani, temveč pove tudi mladini, da je živel in deloval v Križah mož, ki mu ni tako kmalu para meči nami, da je živel in hotel v Križah tudi umreti naš ljubljeni Janko Jezeršek. Počivaj v miru, dragi »naš ata Jezeršek!« Organizacija mladine in delo učiteljstva pri isti. (Dalje.) 78. Maribor, deška meščanska šola: Podmladek ie nabral za »Podporno društvo za revne učence« v Mariboru 2193.75 Din. Iz preostankov članarine in iz prostovoljnih prispevkov Pa ie ipodpiral lastne součence no potrebi in je izidal v to svrho 510.75 Din — Napravil ie izlete na Pohorie in Kozjak. 79. Maribor, I. d e k ¡1 ii Š ik a meščanska šola: Priredile so en koncert in dve zabavi. — Napravile srša demckraciia živlien"ski pogoi. Učiteljska Samopomoč. (Poročal tov. Ivan Kocijančič na občnem zboru dne 18. julija 1926 v Celju.) Uvod. Tovariši, tovarišice! Minula ie triletna doba — zadnji redni občni zbor ie bil 8. j ul« 1923 v Ptuju — za katero Vam moram v imenu društvenega odbora podati obračun. V svojem poročilu podrobno društveno delo preidem. navajam le važnejše podatke in dogodke, ki so vplivali na razvoi Učit. Samopomoči v zadnji poslovni dobi. Občni zbori. — Odborove seje. Od zadnjega rednega občnega zbora v Ptuju ie priredila U, S. dva izredna občna zbora, in sicer 9. jul. 1924 v Krškem. 1. februarja 1925 pa v Ljubljani. Odborovih sej ie bilo 26. od teh 6 v letu 1926. Poleg tega ie bil 19. decembra 1924 še en članski sestanek v Ljubljani, na katerem so se pretresavala društvena pravila. Važne izpremembe Na občnem zboru dne 8. .iulija 1923 v Ptuiu se ie sklenilo, da v U. S vstopajo lahko tudi profesorji vseh kategorij in njih soproge. V to ni bila potrebna prav nikaka izprememba društvenih pravil, ker govori § 7. o učiteljih iavnih in zasebnih šol. kar so tudi" profesorji — srednješolski učitelji. V U. S. je do danes vstopilo 93 članov. Občni zbor z dne 9. julija 1924 v Krškem ie dovolil društvenemu odboru, da sme v dobi enega leta (od 1. septembra 1924 do 31. avgusta 1925) sprejemati priglašence v neomejeni starosti za društvene člane. Vzrokov za ta sklep je imel več. Starejšim tovarišem(icam). katerim do tedaj ni bil vstop mogoč, so se odprla vrata v U S. Veeie število dru-štvenikov da dedičem umrlih •• članov večje posmrtnine. Novi priglašenci (nad 45 letniki) so plačali s sprejemnimi pristojbinami tudi vse smrtne slučaje, letni-ne in upravnine za nazaj: torej iste prispevke kot bi iih bilii plačali društvu, če bi bili vstopili pred leti. S temi zneski se ie okrepil društveni rezervni zaklad, ki bo ob svojem času nudil članom še posebne ugodnosti. Prav ta sklep ie pripomogel U. S. do lepega razmaha. Danes ima veliko število vpisanih članov. Izplačuje visoke posmrtnine in ima plodo- tarne svrhe. — Napravili so izlete na Pohorje in Kozjak. 85. Murska Sobota, državna meščanska šola: Na koncu šolskega leta so priredili razstavo vseh izdelkov risb, ženskih ročnih del trn pismenih izdelkov. — Dopisovali so s šolami, ki so organizirane pk Podmladku. — Napravili so izlete v okolico v Ljubljano. na Bled. v Bohinj, na Golico, v Va-raždin. 86. Murska Sobota, državna realna gimnazija: Sklenili so skrb za snago in red v šolskem roo-slopiu in orotialkoholni dan. — Imeli so štiri pevske prireditve. 87. Marenberg. osnovna šola: Izdali so za dobrotvorne svrhe 200 Din. — Sodelovali so pri šolskih prireditvah in napravili izlete v okolico. 1 88 Ormož, osnovna šola: Udeleževali so se prireditev pri Sokolu. — Napravili so izlete v Št. Vid ori Gro-belnem. v Rogatec in Rogaško Slatino. 89. Ormož, deška meščanska šola: Nalbradi so za Rdeči križ 8. juniia 1925 260.50 Din Priredili so na Vidov dan mroslavo z razstavo šolskih izdelkov, gledališko predstavo s petiem. godbo in telovadbo — Napravili so rzlet v Rogaško Slatino. 90. Ptuj. deška meščanska šola: Sodelovali so ori vseh priredit- vah tamkaišniih kulturnih društev. — Napravili so izlete na Pohorje, v Maribor in Haloze 91. Ptuj. dekliška meščanska šola: Izdelale so 15 keramičnih predmetov. 24 silhuet. 97 komadov suhe robe. 2 pajaca, jajčka. 8 punčk. 6 košaric iz rafiie. 10 raznobarvanih vaz. 3 barvane slike na steklo. — priredile so ma-Škerado o Pustu, treznostno akademijo dne 25. maia 1925 in razstavo ob koincu šolskega leta. — Sodelovale so Pri cvetličnem dnevu Rdečega križa, mri oljčnem dnevu Kola iugoslovenskih sester ori dinarskem dnevu Jugoslovenske Matice, pri božičnici. — Ob lepem vremenu so napravile vsak četrtek popoldne skupen izprehod; napravile so nadalie izlet na Ptuisko goro. 92. S 1 o v e n j g r a d e c . deška meščanska šola: Izdelovali so ročna dela v korist Poldmladka. Priredili so proslavo Vidovega dne z igro In koncertom. — Udeležili so se prireditve Jugoslovenske Matice in napravili izlete v bližnio okolico 93 Šoštanj, deška meščanska šola:" Udeležili so se telovadtnih prireditev drugih druištev An napravili izlete na goro Oliko (I. razred) in v Liboje (II. in III razred). 94. Maribor, mestni odbor Podmladka društva Rdečega križa. Letno poročilo o delovaniu Podmladka društva Rdečega križa v Mariboru za šolsko leto 1924J25. ie bilo pniobčeno v 2. številki »Glasnika« za oktober 1925. K temu dodajamo da se ie glasom poročila mestnega odbora Podmladka društva Rdečega" križa v Mar''boru z dne 17. juniia 1925. štev. 108. ,izročila Antoniji Š t u p c a . ravnateljici II. dekliške meščanske šole v Mariboru, dne 22. maia 1925 srebrna kolajna, s katero io ie odlikoval elavni odbor Podmladka društva Rdečega križa v Beogradu za njeno požrtvovalno delo v prid Podmladku in drugim hi^ainim ustanovam. V imenu mestnega odlbora Podmladka društva Rdečega križa v Mariboru ii je predsednik mestnega odbora na seii dne 28. maia 1.925 k temu res zaslužnemu odlikovanju iskreno čestital Uprava. Opravilni zapisnik oblastnega odbora ie od 9. iuliia 1924 do L septembra 1925 imel 675 poslovnih številk. Dopise in okrožnice nam je tipkala gdč. Mariia R e s n i k . zvaničnica pri velikem žunanu fiublianske oblasti, pod naidzorstvom Ivana Š a b c a . oficijala in vodie pisarne splošnega odoravni'štva pri velikem županu. nosno naloženo imovino, sJ^kršno razpolaga malo društev^-'"" . .... K» Se važnejše -ižpremembe Je sklenil izredni, občni zbor dne 1. februarja 1925 v Ljubljani. Zvišal ie članski-prispevek od 2 na 5 Din. Zvišani članski prispevek je izdatno dvignil' posmrtnino. Za primer navedem le. da le znašala zadnja po- smgtnina' s članskim prispevkom po 2 Din 2086 Din. a prva s članskim prispevkom oo 5 Din pa 5585 Din. Razdobje izplačila od ene do druge ie znašalo dober mesec dni. Visoka posmrtnina je bila najboljše agitacijsko sredstvo za nova priglašenja. (Dalje prihodnjič.) Splošne vesti. IZJAVA. V izogib vsakemu napačnemu tolmačenju mojih izvajanj o tovariših Hrvatih v 2 in 3. štev. »Učit. Tovariša«, konsta-tiram, da sem hotel z besedami »o nezrelosti tovarišev iz Hrvatske za resen nastop« obsoditi le incident, ki so ga povzročili ravno oni z medklici ob nastopu tovariša Vitoroviča. Čemu ste se razburili in ste onemogočili tovarišu Vitoroviču, da bi bil energično protestiral proti vsem preganjanjem, katerim je učiteljstvo izpostavljeno' _ in to ne samo pod g. St. Radicem, temveč tudi pod drugimi ministri' pro-svete, ki so dozdaj bili na čelu šolstva v državi. Ako sem Vas — tovariši žalil s tem — lojalno popravljam izjavo in Vam izjavljam', da sëm odločno proti preganjanjem, katerim ste bili izpostavljeni pod ministrom g. St. Radičem, a s takimi nastopi, kakršen je bil ravnokar omenjeni, ne kažemo resnosti protesta, temveč dokazujemo, da se nismo še otresli vplivov dnevne politike. Svojo zrelost pa pokažete Vi in mi s tem, da stojimo odločno na braniku svojega ugleda in časti proti vsakomur — pa bodi to g. Radič, g. Korošec, g. Pribi-čevič ali kdorkoli, ki vedri v Beogradu in hoče šolstvo in nas vpreči v svoj strankarski voz. ■ V Ribnici, 31. avg. 1926. A. Mervič. 1. r. — Monopol na šolske zvezke preklican Ministrstvo orosvete ie izdalo pod štev. 3876 od 12 aveusta 1926 sledeči odlok: Kako ie Ministarstvo Pro-svete dobilo izveštaje. iz koiih se vidi. da se razpis S. N. br. 679 od 6. iula 1926. eodine o upotrebi vežbanki državno? izdania donekle pogrešno tumači. skreče se pažnia direktorima. da se soomenutl razpis odnosi samo na ona izdania državnih štampariia i državnih naklada, koia imaiu karakter udžbenika kao što su- nisanke sa pregledom (pretpisom) za leoo pisanie (krasnoois) crtanke sa pregledom za črtanje (risanje) bilo geometrijsko ili slobodno (orostoručno). U slučaju neodložne potrebe ili nestašice državnih izdania moeu se za iduču škol-sku erodinu upotrebiti i vežbanke orivat-nog izdanja. Raspis S. N. br 679 od 6. iula 1926. godjne odnosi se samo na srednju nastavu. — Naročajte zvezke Učiteliske tiskarne ki sp Drodaiaio v korist Učiteljskem konvikta v L?ubliani in Učiteliskeea domi v Mariboru — Podpora šolam. Ljubljanska oblast: 1. Li.ipliene 30.000 Din. 2. La-verca 30.000 Din 3. Sv. Jurli pri Oro-supljem 20.000 Din. 4. Spodnja Slivnica 20.000 Din. 5. Ribče. srez Litija 20.000 Din 6. Podlonk (obč Selca) 20.000 Din. 7. Papeži, srez Kočevie 20.000 Din. 8. Dolnia Briga, srez Kočevie 20.000 Din. 9. Davče (Sorica) 20.000 Din. 10. Bo-ianci 15.000 Din. 11 Dvorska vas srez Kočevje 85.000 Din. — Mariborska oblast: 1. Lepa Njiva (Mozirje) 20.000 Din. 2. Liboie 20.000 Din. 3. Kostrivnica 20.000 Din 4. Dolnja Bistrica srez Dolnia Lendava 20.000 Din. 5. Skorna (Šmartno ob Paki) 20.000 Din. 6. Motnik 20.000 Din. 7. Stanatinac 15.000 Din. 8 Čemšenik 20.000 Din. — Iz Berlina. Od 12 do 26. avgusta se vrši v Berlinu ped. tečaj katerega poseča 44 udeležencev. Poleg treh Ju-goslovenov (podpisanega e. Golob. ravn. mešč. šole v Šiški in učitelja Bitenca Z Bleda) se nahaja tu še 6 učiteljev iz Esto-lije, štirje iz Švedije, eden iz Litvije, 1 z Danske, 8 z Rumunije, 2 iz Švice, 2 iz Avstrije. 2 s Poliske 1 iz Amerike 1 iz Rusije, 2 iz Palestine, 1 z Japonske, 2 z Memela in 3 Belgijci. Tu se obravnavajo novodobni šolski pojavi - obenem oa se vrše hosPitaciie po raznih učnih zavodih. Razni izrastki preeorečih pedagogov ki so značilni za povoino psihozo, izgubliajo na vrednosti in pedagoško delo se vrača na realna tla. Kdor ie zad-nia leta zasledoval moderni razvo.i citat plamteče članke in poslušal visoko leteče razprave ta spozna, kako se sedaj duhovi umiriaio in oklepajo samo resnično preizkušenih načel. Jugoslove-ni smo veseli da študiramo šolstvo v Berlinu, kaiti^tukai fe zbrano učitelistvo skoro z vseea sveta in ntisi katere bomo ponesli s seboi bodo za nas važnega pomena. Iz raznih debat, v katere tudi mi pridno ooseeamo bomo izluščili to kar bo za naše šolstvo najbolj ugodno. Leo P. — Vsem p. n. naročnikom Učit. Tovariša in neorganiziranim tovarišem(icam) in drugim smo razposlali položnice v svr-ho poravnave, oziroma vplačila naročnine lista in jih prosimo, da zaostalo naročnino takoj poravnajo, odnosno plačajo najmanj četrtletno naročnino naprej. S prihodnjo številko ustavimo list vsem, ki ne bodo zadostili svojim obveznostim napram listu. Kakor hitro pa prejmemo vplačilo, nadaljujemo s pošiljanjem lista in dopošljemo naknadno vse še neposlane številke. Cenj. naročniki naj oproste temu koraku, ker je v interesu nas vseh, da napravimo tu enkrat red. Pričakujemo, da nas bodo v tem oziru razumeli in podpirali, četudi bomo storili mogoče komu krivico, ki pa jo hočemo lojalno popraviti. Gre predvsem za ureditev uprave in za čiste medsebojne račune. Naročnina Učiteljskega tovariša stane celoletno 60 Din (za inozemstvo 80 Din), za pol leta 30 Din. — Upravnik. — Umrla je v Ljubljani gdč. Danica Skulj, hčerka tov. Frana Skulja, preds. ljublj. učit. društva. — Prizadeti rodbini naše sožalje! — »Učiteljski pravnik«. Že od večih strani je prejelo uredništvo prošnje, naj bi sestavilo indeks od vseh odlokov in važnih odredb, ki so natisnjeni v Učiteljskem pravniku Učiteljskega tovariša. Vsem tem sporočamo, da primanjkuje uredništvu predvsem potrebnega časa za sestavo take zbirke. Povečini vse važnejše odredbe so pa tudi v »Ročnem katalogu«, ki ga je izdala Učiteljska tiskarna za leto 1926/27. Sezite po »Ročnem katalogu«, ki stane 16 Din, tam najdete vsa potrebna navodila v zadevah, ki so bile objavljene v Učiteljskem pravniku. — Kdaj dospe povišica, pove »Ročni katalog«, ki stane samo 16 Din. koristi pa lahko za celi tisoč in več, če ga naročite. Pošljite takoj naročilno dopisnico Učiteljski tiskarni, ker je naklada majhna in bo sicer pošel. — Provizija od nabave tintnih proizvodov in ekstraktov tvrdke »Ides« v Kranju se je pogodbeno spremenila in zvišala od zasebnih 6 na 10% v prid Učit. konviktu. Apeliramo na stanovsko zavednost ! — Prva pomoč! Šolska upraviteljica na Šenturški gori je tekom pol.leta doma-lega izrabila veliko zalogo šolske lekarne v prid šol. otrok in domačega ljudstva, s čemur si je pridobila največje zaupanje v vsej okolici. Nad 300 šol pa še do danes ni naročilo šol. lekarne, ki stane borih 350 Din in donaša Učit. Konviktu — kot posredovalcu — znatnih dohodkov. — Ministrstvo kmetijstva ie določilo, da olačuieio odslei privatni učenci enoletne vinarske in sadiarske šole v Mariboru za. oskrbo v internatu če dokažejo z občinskim potrdilom da so sinovi kmetovalcev. mesečno 200 Din. dočim ostane za sinove drugih stanov mesečna oskrbnina v višini 400 Din. Enoletna vinarska in sadiarskn šola bo soreiela le- tos 30 učencev in sicer 20 državnih go-iencev. ki dobijo vso oskrbo zastonj ter 10 olačujočih (privatnih) učencev_ Polovica državnih eoienoev bo iz liublian-ske. ostala polovica oa iz mariborske oblasti. Državne gojence bo izbrala posebna komisiia ki se bo' sestavila pri sreskih glavarstvih. Oni nrosilci. ki so že vposlali prošnje za sprejem, nai to iaviio komisiji v svoiem srezu. O spre-iemu bo šola obvestila vsakega prosilca pismeno. , , . — O Kosmosovih učilih iz mehanike, elektrotehnike, optike in kemije se je g. ravnatelj meščanske šole v Ribnici izrazil jako pohvalno in nam obljubil objaviti svojo oceno. 20% provizija se priznava le Učit. konviktu, zato zavračajte zasebne oferte! — Velika zaloga zemljevidov Gorenjske ravnine (Ljubljana, Kamnik. Kranj) nam zabranjuje, da bi nadaljevali zapo-četo krasno, idealno delo tovariša Slavoja Dimnika, ki bi bilo v ponos našemu stanu, velike znanstvene vrednosti in v znatno korist založniku: Učit. konviktu v Ljubljani. Na tovariškem idealizmu temelji na-daljni razvoj vse akcije! Zaloga je razprodana, če kupi vsak razred 3 izvode. — Brez šolskih zvezkov Učit. tiskarne ni nobene šole, kjer se učitelistvo zaveda, da nas sleherna para približuje ko-nečnemu cilju — zgraditvi lastnega doma — Učiteljskega konvikta! — Himen. Poročil se je g. Križman Josip, učitelj glasbe in petja na mešč. šoli v Ljutomeru z g. Angelo Schwarz, učiteljico istotam. Vrlemu učiteljskemu paru naše iskrene častitke. — Svoji k svojim! P. n. članstvo in prijatelje naprošamo, da se pri nakupu ozirajo v prvi vrsti na one tvrdke, ki in-serirajo v našem stanovskem glasilu. Naša moralna dolžnost je, da jih podpiramo. — VSA UČITELJSKA DRUŠTVA, brez izjeme, naj napravijo za upravno šol. leto 1926/27 svoj proračun, v katerega naj vnesejo vse prejemke in izdatke za bodoče upravno leto. Pri tem naj se ozirajo na to, da si bodo društva ustvarila polagoma mali rezervni fond, ki bo služil za slučajne v proračunu nepredvidene stroške. Na ta način ne bodo prišla društva nikdar v finančne zadrege o kakih izrednih prilikah, posebno kadar je poslati delegate na to ali ono skupščino. — UPRAVA ZVONČKA ima več vezanih in nevezanih letnikov na prodaj in sicer boljše vezane ä 60.— Din, navadno vezane ä 45 Din in nevezane ä 30.— Din. Dalje ima nešteto posameznih številk vseh letnikov ä 3.— Din komad na razpolago. Vsi oni, ki hočete izpopolniti nekompletne letnike, sezite po teh številkah, dokler so še v zalogi. — TOVARIŠI(CE)! ZBIRAJTE naročnike našega najboljšega mladinskega lista »Zvončka«, da pripravimo pravo^-časno naklado za 1. štev. letnika 1926/27, ki izide meseca septembra. Naročnino je treba vplačati najmanj x/4 letno naprej. Letna članarina znaša Din 30.—, četrtletna Din 7.50. Vsak(a) tovariš(ica) naj pridobi vsaj dva naročnika, da spravimo list v aktivno stanje. Na delo tedaj, ker resnobni so dnevi...! — TOVARIŠI! OPOZORITE obrtnike, trgovce in industrijce, da inserirajo v našem stanovskem glasilu! Inserati so namreč važen vir dohodkov vsakega lista. — ŠOLARSKA KNJIŽNICA ni popolna, ako ji manjka najboljši mladinski list »ZVONČEK«, Naj ne bo več šole, ki bi ne bila naročena nanj. Letna naročnina znaša Din 30.—, ki jih vsaka šola lahko pogreša. Upravitelji(ce), storite svojo dolžnost in uspeh nam je zajamčen! — Popotnik izide začetkom septembra in ga dostavimo vsem dosedanjim naročnikom. Letna naročnina znaša za neorganizirane Din 50.—. Prosimo, da vplača vsak naročnik najmanj četrtletno naročnino naprej, ker moramo v nasprotnem slučaju vsem onim, ki ne poravnajo naročnine, list ustaviti. »BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«. Ljubljana. Poljanski nasio 10 21 pošlje vsakemu naročniku »Učit. Tovariša« zanimiv cenik brezplačno Zahtevaite ea takoi: ne bo Vam žal! P. N. NAROČNIKOM NAŠIH STANOVSKIH LISTOV! Lep postranski dohodek ima lahko vsak(a) tovariš(ica), posebno v večjih industrijskih in trgovskih krajih, ako hoče nabirati inserate za naš stanovski list »Učit. Tovariš«. S tem izboljša materijel-no stanje sebi, istočasno pa tudi listu, ker je znano, da le inserati dado listu ono materijelno oporo, ki jo vsak list neobhodno potrebuje. Zatorej naprošamo vse p. n. tovariše(ice), ki imajo dobro voljo in ugodno priliko, da nabirajo inserate za naš list. Za vsak plačani inserat prejme nabiralec 25% čiste provizije. O nabiralcih in inseratih se bo vodila posebna knjiga. Cene inseratom so: Cela stran Din 1400.—, polovična Din 700.—, % Din 350.—, Din 175.—. Mali oglasi: Petitna vrsta v inseratnem delu Din 2.50 za cm2, petitna vrsta v redakcijskem delu Din 4.— za cm2: Trgovci dobe: od 10—15 kratne objave 10% popusta, nad 15 kratno "Objavo pa 15%. Blagajnik. —§ Omefitve sprejema na učiteljišča Da se ohrani strokovni karakter učiteljišč do donošanja novega zakona in zaradi normiranja sprejema učencev In učenk na učiteljišče ie ministrstvo pro-svete izdalo Pod štev. 8110 od 8. avgusta t 1. sledečo odredbo: 1. Na vsakem učiteljišču v kraljevini se sme otvoriti v šolskem letu 1926./27. samo oo eden I- letnik. 2. V I. letnik učiteljišča se sprejemajo učenci in učenke ki so dovršile štiri razrede gimnaziie ali meščanske šole. Prednost imajo učenci in učenke z odličnim ali prav dobrim uspehom ter primernim vedenjem; z dobrim in povoli-nim uspehom se sprejemajo učenci in učenke samo tedai. ako ni dovoli priiav-lienih z odličnim in prav dobrim uspehom 3. V I. letnik moških učiteljišč se sme sprejeti največ 40 gojencev, avl. letnik ženskega učiteljišča največ 30 go-jenk; v I. razred mešanih, pretežno moških učiteljišč se sme sprejeti 25 učencev in 15 učenk; v I. razred mešanih, pretežno ženskih učiteljišč se sme sprejeti 25 učenk in 15 učencev Vsi dosedanji učenci in učenke, ki so se zatekli pred donošeniem te odločbe v posamezne razrede, smejo nadaljevati svoje šolanje v šoli kamor so se zatekli, ako ni specialnih razloeov zaradi katerih to ni mogoče. 4. V višje razrede učiteljišč se ne smejo sprejemati učenci in učenke ki so dovršili kak razred višieea tečaja srednje šole. 5. S tem se razveljavljajo vse dosedanje odredbe, oo katerih so se sprejemali do sedai eoienci na učiteljišča kakor tudi one odredbe, po katerih so mogli polagati abituriienti sredniih šol tako-zvani diferencialni izpit na učiteljišču in na ta način dobiti usoosoblienie za učiteljsko službo. Upokojitve, napredovanja in imenovanja. —i Imenovania oo čl. 52 in 71. čin. zakona. V Ljubljani za stalno učite-liico manjšinske šole Ana Pfeifer: za stalno učiteljico VI. ženske osnovne šole Lucija TramPuš: v Jaršah srez Kamnik: za stalnega šolskega upravitelja Ernest Šušteršič; v Mozlju: za stalnega šolskeea upravitelja Robert Herbe: ARGUS J» "«ž najboljši Informacijski zavod_ ARGUS I"1» v v»*h mestih svoje poverjenike ARGUS d*le Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-lndu«trl|sklh podjetij In privatnikov ABffIIS.°v» Informacije so vslkdar točne Izčrpne In hitre__ ARGUS " nahaja v Vuka Karadžlča ul. II. Beograd ARGUS-ov totefon le 6 28, a brzojavni naslov Argu» Šolske zvezke po kenkurenlnib nI, iz najboljšega papirja s pivnikom Izdeluje PF" Učiteljska tiskarna v LJubljani, Frančiškanska ul. 6. Učiteljstvo opozarjamo, da nal uvede te zvezke v šole in nai zahteva v trgovinah ===== zvezke Učiteljske tiskarne. = Zvezki se prodajajo v korist „UČITELJSKEGA KONVIKTA" v Ljubljani in „UČITELJSKEGA DOMA" v Mariboru. v Š k o i j i Loki: za stalno učiteljico Alberta Pagon; na Drenovem griču: za stalnega šolskega upravitelja Anton Turk; pri S v. J u r j u p r i G r o- sunliem- za stalnega šolskega upravitelja Rudolf Žnidaršič; na Hrušici: za stalno učiteljico Marija Kalin; na Dobravi.: za stalno učiteljico i Marija Šteblaj-Sirnik; v Novem mestu: za stalnega učitelia Srečko Borštnik. — K vsem tfm imenovanjem se še povrnemo. —i Po čl. 142. čin zak. ie imenovan .v Novem m e s t u za stalnega šolskega upravitelja Davorin Matko. —§ Napredovanje v položajni plači. Ker je automatsko napredovanje ukinjeno, vlagajte prošnje za položajno plačo 2 meseca pred njeno dospelostjo. (Br. 98 od 6. VII. 1926, P. br. 1472/1—26.) Učiteljski pravnik. —§ Penziia se izplačuie šele Po odobreni» Glavne Kontrole. Dočim se ie do-sedai v smislu razpisa Gener Direk. Drž. Računovodstva D. R. br. 30.700 od 18. marca 1925 in soglasnega rešenja Glavne Kontrole 'br 31.607 od 7. junija 1925 izplačevala penziia takoi ko ie bila, odmerjena, ne čakaioč na odobrenje Glavne Kontrole, je odredil g. minister .financ z razpisom D. R. br. 102.000 od 30. iuniia 1926. da se mora pri odmerjeni oenziii ponovno čakati na odobrenje Glavne Kontrole ter se sme penziia Izplačevati šele na podlagi tega odobrenla. — S tem smo zooet dospeli t'a kier smo bili ored zgoraj citiranim rešeniem Gener. Direkcije Drž. Računovodstva, da se namreč izolačevanip oenziiV 7avlee^ za mesece in mesece. Da očuvamo učitelj--Stvo te neprijetnosti, priporočamo, da vsakdo kdor prosi za upokojitev, istočasno prosi tudi za o d meri e-n i e p e n z i j e. Ako se obe orošnii istočasno predložita ministrstvu orosvete. se tu odmeri penziia lahko takoi do upokojitvi in se postooanie na ta način lahko oožuri. —§ 10% povišek. Prošnji za priznanje vsake višje skupine polož. plače z 10% je priklopiti poleg ostalih prilog tudi overovljen prepis usposobljenostnega izpričevala (za mešč. ozir. strok, šole), kar zahteva ministrstvo prosvete. —§ Odločba, s katero se znižuje osebna draginjska doklada.* Ministrski svet je sklenil v se H z dne 23. julija 1926.: 1. Sedanja osebna draginjska dokla-da, ki se plačuje iz državne blagajne, se znižuje, in sicer: a) aktivnim ministrom in državnim podtainikom za 30%: b) ministrom in državnim podtajnl-kom na razpoloženju aktivnim državnim uslužbencem 1.. 2. in 3. skupine I kategorije in generalom za 15%: c) aktivnim višjim častnikom, aktivnim drž. uslužbencem 4., 5. in 6. skupine I. kategorije in 1. in 2. skupine II. kategorije za 10%; č) aktivnim nižjim častnikom, aktivnim državnim uslužbencem 7.. 8. in 9. skupine I. kategorije. 3.. 4. in 5. skupine II. kategorije in 1., 2.. 3. in 4. skupine III-kategorije za 6%: * »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z dne 27. juli.ia 1926, štev. 69. d) aktivnim zvaničnikom in služite-ljem za 3%; e) upokojencem in upokojenkam z osebno pokojnino, ki prejemajo svoje osebne pokojnine po predpisih novih zakonov, in sicer: onim. ki so upokojeni kot uslužbenci I.. 2. in 3. skupine I. kategoriie ali kot generali, za 15%; onim, ki so upokojeni kot višji častniki. aktivni drž. uslužbenci 4.. 5. in 6-skuoine I. kategorije in 1. in 2. skupine II. kategorije, za 10%; onimi ki so upokojeni kot nižji častniki. aktivni državni uslužbenci 7., 8. in 9. skupine I- kategorije. 3.. 4. in 5. skupine II. kategorije in 1.. 2.. 3. in 4. skupine III. kategoriie, za 6%; f) vsemu duhovništvu k^kor tudi verskim veledostojanstvenkom za 15%. 2. Občinskim delovodjem (tajnikom), ki prejemajo od države podporo po čler nu 282. finančnega zakona za proračunsko leto 1926./27. iz partije 454.. se znižuje ta podpora za 20%. 3. Narodnim poslancem se znižuje doklada na draginjsko dnevnico za 20%. 4. Vsi sedanji stalni honorarji, ki ie daio bodisi v mesečnih povprečnih seskih. bodisi v obliki dnevnice od sei (iz-vzemši honorarje eoidemiiskih zdravnikov in honorarje uslužbencev, ki so postavljeni na oodstavi natečaia in ki jim ie z natečajem ooleg rednih prejemkov zajamčen še noseben honorar), se znižuje. in sicer: onim, katerih dnevnica od sei ali dnevni znesek mesečnega honoraria orc-seza 100 Din. za 50% vsem ostalim oa za 30%. Odstotek za tantiieme naisi se pla-čuieio v kakršnikoli obliki, se znižuje za 50%. Generalom in častnikom se smatra za osebno doklado p o te t odločbi doklada. odrejena z odločbo ministrskega sveta D. R. br. 7500 z dne 23. ianuar.ia 1924.* pod A. in B. točke 1. Vse to velia od dne 1. avgusta 1926. I/ generalna direkcije državnega računovodstva v Beogradu. dne 23. iulija 1926; D. R. br. 99.000. * »Uradni list« z dne 5. februarja 1924. štev. 47/9. Naša gospodarska organizacija. —g Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. V mesecu avgustu sem prejel sledeče prispevke: Štefan Schein, Jezero 10 Din; osnovna šola v Borovnici 50 Din; Slavko Šarabon, Sv. Ana 10 Din; Ivan Demšar, Žabnica 41 D; osnovna šola Šmartno pod Šmarno goro 50 Din; III. deška osnovna šola v Ljubljani 30 Din; učiteljstvo drž. zavoda za gluhoneme v Ljubljani 120 Din; osnovna šola v Horjulu 20 Din; učiteljstvo na Vinici 50 Din; šola Stari breg 10 Din; Božo Račič, Ljubljana 11 Din; Josipina Beljan, Fara pri Kočevju 20 Din; deška osnovna šola v Ribnici 100 Din; šola v Osilnici 20 Din in šola v Olševku 60 Din, Posojilnica v Logatcu je darovala 500 Din, za kar ji bodi izrečena na tem mestu posebna zahvala! Vsi letošnji prispevki znašajo doslej 37.310 Din 5 p. Jos. Kobal, blagajnik. —g Članom Učit. Samopomoči. V 1. štev. Učit Tovariša od 4. VIII. 1926 ste bili obveščeni, da dobite položnice za 4 smrtne slučaje. Ker je pa 5. VIII. 1926 umrl tov. Fr. Grailand v Kostanjevici, se je v plačilo prevzel še ta 121. smrtni slučaj. Zato so izkazovale zadnje položnice zneske 25.50 oziroma 50.50 Din za 117. do 121. slučaj. — Nakazila na te položnice prihajajo prav počasi, do danes 30. VIII. 1926 komaj ena tretjina. Prosim, da poravnate prav gotovo v prvih dneh septembra vse prispevke, kakor jih izkazujejo razposlane položnice. Društvena uprava je izplačala v juliju in avgustu t. 1. na posmrtninah nad 60.000.— Din. — V avgustu 1926 so umrli sledeči člani: Ivan Paulšek v Mariboru, Erna Lapajne v Novem mestu in Ivan Jezeršek v Kranju. Za te — 122. do 124. in morebiti še nove — smrtne slučaje dobite položnice v septembru t. 1. Književnost in umetnost. Vse tu navedene knjige In publikacije ■e dobe v UCiteljskl knjigarni v Ljubljani. Frantlikanska ulica St. 6. —k »Učiteljski dom« v Mariboru ie začel izdajati zbirko iger. Kot prvi snopič navedene zbirke je izšla trode.ianka Oskarja Zolnirja: »Šola v nebesih« s 6 vlogami za odrasle in 15 vlogami za mladino. Z izdajanjem »Našega odra« bode mariborski »Učiteljski dom« lahko mnogo pripomogel k obogatitvi riaše mladinske- dramatike, zato le hrabro naprej po novo začrtani poti. —k L. Thoma, Lotkin rojstni dan. Zaloigra v enem dejaniu. Br. Nešič, Naša deca. Humoreska v enem dejanju, Poslovenil Iv. Lah. V Ljubljani 1926. Cena Din 12.—. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. V tej (15.) številki »Odra« imamo dve eno-dejanki: ena bo dobra za meščanske, druga pa za otroške odre. L. Thoma je znan po svoji duhovitosti. V »Lotkinem rojstnem dnevu« šaljivo izgrabi nazore o t. zv.. seksualni vzgoji. O tem se je svoj čas mnogo pisalo — življenje pa je silnejše od teorij. Tu se človek zopet enkrat od srca nasmeje, ko vidi starega profesorja z njegovimi težavami, in nerodnega docenta z njegovo učenostjo. Za naše odre bo to dobro došla enodejanka, ki se bo z uspehom igrala. Nušičeva »Naša deca« je polna Nušičevih dovtipov. To se da igrati brez težav. Za Nušičev jubilej so jo igrali celo v Zagrebškem gledališču z velikim uspehom. Igra bo primerna za zabavne večere, kjer se bodo starši nasmejali otrokom, ki tako dobro poznajo njih napake. Ker vso igro Izigrata en deček in deklica, jo bo mogoče vpri-zoriti povsod brez posebnih oderskih priprav. Zato bo s tem zvezkom »Odra« marsikomu ustreženo. —k Obrtna, trgovinska, tvorniška in železj niška terminologija. Nemško^slovenski del. Zbral Henrik Podkrajšek, profesor na tehniški srednji šoli v Ljubljani. — Ta prepotrebni slovar je pravkar izdala Družba sv. Mohorja na Pre« valjah. Kako silno smo pogrešali take knjige, pričajo leto za letom pogosteje ponavljajoče se želje in zahteve po tehniškem slovarju, objavljene po slovenskem časopisju. Toda ni čudo, da je ostala želja toliko let neizpolnjena, kajti tako težavno delo je mogel izvršiti le strokovnjak mravljinje marljivosti s temeljitim jezikovnim znanjem in vsestranskim globokim, pogledom v najrazličnejše obrtnotehniške stroke. Profesor H. Podkrajšek, ki se je že pred tridesetimi leti pogumno lotil ledine na polju slovenskega tehni» škega izrazoslovja in ki je spisal že premnoge obrtne in trgovslce strokovne učne knjige, je rešil tudi to nalogo izborno. Med zbiranjem gradiva in ustvarjanjem novih izrazov je bil v stalnem stiku z odličnimi strokovnjaki, v stvarnem oziru z inženjerji profesorji na tehniški visoki in sredi nji šoli ter strokovnimi učitelji in ravnatelji najuglednejših industrijskih podjetij, v jezikovnem oziru pa s priznanimi jezikoslovci, tako da je njegovo delo vsestransko uspelo. Vsem, ki bodo iskali kakršnihkoli izrazov bodisi za tvarino, orodje, delo ali izdelke katerekoli stroke, obrtne, trgovske, tvorniške ali železniške, bo Podkraj« škov slovar v uteho in vsi, ki so kdaj s trudom ter zamudo dragega časa zaman iskali po do» sedanjih slovarjih primernega izraza — in kdo izmed Slovencev, ki ljubimo čistost domače be* sede, še ni bil spričo napredka moderne tehnike v zadregi za pravi izraz — bodo založništvu, zlasti pa marljivemu in vestnemu pisatelju hva* ležni za to neprecenljivo delo. — Slovar obsega sedemnajst tiskovnih pol v priročni obliki in stane vezan 60 Din. —k Iz mojih spominov I. del, spisal Franjo Šuklje, založilo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Knjiga ima osem poglavij in dodatek. Vsako poglavje obsega gotovo dobo: 1. Iz mladih let, 2. V vojski in na Zabjeku, 3. Vivat akademia,. 4. Profesor in aktivni narodnjak, 5. V novih bo» jih, 6. Ljubljanski list, 7. Kandidat in narodni poslanik, 8. V deželnem zboru — Knezoškof Missia in Krutorogov. Dodatek vsebuje nekaj korespondence, časopisnih člankov in govorov v parlamentu. V predgovoru piše pisatelj, da si prizadeva zadostiti zgodovinski istinitosti. Knjiga je velike važnosti za razvoj slovenske politike, ali pa je pisana povsem objektivno, bodo pa presodili po» litični zgodovinarji. Iz naše stanovske organizacije. Vabila: = Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski šolski okraj zboruje v soboto dne 11. septembra 1.1. ob 10. uri dopoldne v risalnici Mladike s sledečim vzporedom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo o pokrajinski in državni skupščini (poročata tovariša Peček in Šestan). 4. Slučajnosti in predlogi. Po dvomesečnem odmoru smo pričeli v šoli z novim delom, naj tudi oživi novo živahno delo v društvu. Vse one, ki so še izven naših vrst. vabim, da pristopijo v naše vrste. Ravnotako pričakujemo od naših novih tovarišev, da ne bodo stali ob strani ter samo uživali sad našega truda, ampak da stopijo med nas in postanejo dobri bojevniki za stanovske pravice ter marljivi delavci na kulturnem polju. Dobrodošli vsi stanovsko zavedni tovariši in tovarišice. — Predsednik. = Učiteljsko društvo za ormoški okraj zboruje dne 11. septembra t. 1. pri Sv. Miklavžu. Začetek ob 10. uri. Spored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Iz miklavške zgodovine; podava tovariš Pinterič. 4. Poročilo o letošnji pokrajinski skupščini v Celju; poroča delegatinja tovarišica Irgo-ličeva. 5. Poročilo o letošnji državni skupščini UJU v Beogradu; poroča delegat tov. Rajšp. 6. Stanko Vraz; ob 75 letnici njegovi smrti; predava tov. Rosina. 7. Slučajnosti. Listnica uredništva. —lu SI. Ž. v B.: Zaradi stališča po-verjeništva, kot lastnika Učiteljskega tovariša, ki je bilo objavljeno v zadnji številki (da se morajo izločiti iz lista vse osebnosti) je odločilo poverjeništvo, da se Vaš dopis ne objavi pač pa priključi materijalu za razsodišče, ki ga je zahteval tov. Gangl. Dopisnike obveščamo, da se vsi dopisi, proti katerim obstojajo pomisleki zaradi objave, predlože internemu posvetu in odločbi poverjeništva. na katero naj se obrne, kdor meni, da je bil glede objave kakega dopisa* prikrajšan. — Kdor želi v svoji zadevi odgovora, naj priloži svojemu dopisu vedno znamko za odgovor. NAJCENEJŠA ZEMLJEPISNA KNJIGA ZA OSNOVNE ŠOLE! * * * MALI OGLASI Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne in soeialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par, — Najmanjši znesek Din 5-—. * * Služba šol. upravitelja v lepem obmorskem mestu v Dalmaciji je na razpolago za učitelja Slovenca, ki je izvežban v vodstvu sokol-ske telovadbe. Razmere so najugodnejše. Reflektanti naj se javijo takoj na uprav, našega lista pod značko .Učitelj Dalmacija" Zvezki Učit. tiskarne so najboljši in najsolidnejši in edini ki . imajo pivnik. Dobe se v Knjigarni Učit. tiskarne. Ročni katalog za šol. 1.1926/27 je preurejen in vsebuje vse najnovejše odredbe, vlaganje prošenj za povišice in pokojnino i. t. d. Vse šolske in pisarniške potrebščine knjige lastne in tuje založbe ter sploh vse, kar potrebuje šola in pisarna se dobi po zmernih cenah v knjigarni Učit. tisk. KUPUJTE SAMO nJdes" prvovrsten prašek za črnilo „Jdes" antracen in kovinasta črnila „Jdes" pečatni vosek in gummi arab. Vsi ti izdelki so najboljše kakovosti ter se prodajajo v korist JUGOSLOVENSKE MATICE in jih radi tega vsem cenjenim šolskim vodstvom naj topleje priporoča 6% popust se spremeni v 10% prispevek .Društvu za zgradbo Učiteljskega Konvikta". Jdes tvorn. kem. izdelkov, Kranj. SèliKan ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK povsod na zalogi — tiskovine na zahtevo GONTHER WAGNER, WIEN X./1. Najboljše Antracen črnilo in prašek za šolsko črnilo priporoča Tvornlca kemičnih izdelkov KEBRIN SI Tacen pri Ljubljani. Zahtevajte cenik! ZEMLJEPIS JUGOSLAVIJE I. DEL SLOVENSKO OZEMLJE SESTAVILA PAVEL PLESNIČAR IN RADO GRUM LEPO VEZANA KNJIGA VSEBUJE POLEG 24 POKRAJINSKIH SLIK DESET MOJSTRSKO IZDELANIH ZEMLJEV1POV SLOVENSKEGA OZEMLJA. RABA PRUGIH, VČASIH PRAV DRAGIH ROČNIH ZEMLJEVIDOV POPOLNOMA NEPOTREBNA. CENA VEZANI KNJIGI 22. DIN HAR0ÍILA SPREJEMA KtiJIGARIlA QÍITELME TIME v ubijam, \ml\lmm ulica m 6. I