ekonomsko ogledalo oktober 2009, št. 10, let. XV Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 10 / letnik XV / 2009 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Jure Brložnik Prispevke so pripravili: mag. Jure Brložnik, Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Slavica Jurančič, Janez Kušar, dr. Jože Markič, Tina Nenadič, Mojca Koprivnikar Šušteršič (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Saša Kovačič, Tomaž Kraigher, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); Lejla Fajić, dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Barbara Knapič Navarrete, Jasna Kondža (Javne finance); Saša Kovačič (Mednarodni Učinkovanje novega plačnega sistema na plače in posamezne elemente plač po dejavnostih javnega sektorja); mag. Jana Javornik Skrbinšek (Poročilo ZN o človekovem razvoju 2009), mag. Jana Javornik Skrbinšek (Izbrani kazalniki človekovega razvoja), mag. Mateja Kovač (Samooskrba s kmetijskimi proizvodi), mag. Mateja Kovač (Cene mleka) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna Littera picta Naklada: 170 izvodov Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................15 Cene.............................................................................................................................................................................................................18 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................20 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................22 Javne finance...........................................................................................................................................................................................25 Izbrane teme..................................................................................................................................................23 Učinkovanje novega plačnega sistema na plače in posamezne elemente plač po dejavnostih javnega sektorja....................................................................................................................................................................................31 Poročilo ZN o človekovem razvoju 2009 .....................................................................................................................................33 Izbrani kazalniki človekovega razvoja.........................................................................................................................................35 Samooskrba s kmetijskimi proizvodi...........................................................................................................................36 Cene mleka........................................................................................................................................................................38 Statistična priloga.........................................................................................................................................41 Okvirji Okvir 1: Tržni deleži blaga v EU........................................................................................................................................9 Okvir 2: Plačilna (ne)sposobnost...................................................................................................................................11 Okvir 3: Podpis Aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor..................................................................................17 Okvir 4: Temeljni agregati sektorja država ESA-95...................................................................................................26 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Ekonomsko ogledalo, september 2009 3 Aktualno Aktualno Najnovejše napovedi mednarodnih institucij za gospodarsko rast v naših glavnih trgovinskih partnericah so popravljene navzgor, ob tem pa opozarjajo, da bo okrevanje počasno in precej negotovo. Postopno izboljševanje nekaterih kazalnikov v zadnjih mesecih (svetovna trgovina, razmere na finančnih trgih, kazalniki razpoloženja), predvsem pa pozitivni učinki fiskalnih in monetarnih ukrepov vlad in centralnih bank na gospodarsko aktivnost so vplivali na popravke napovedi mednarodnih institucij (EK, IMF) za naše najpomembnejše trgovinske partnerice navzgor, zlasti za prihodnje leto. Ob tem pa zaradi začasne narave ukrepov za spodbujanje gospodarske aktivnosti opozarjajo, da bo okrevanje počasno in še vedno negotovo, predvsem pa ga bo zaznamovala nadaljnja rast brezposelnosti. V Sloveniji podatki o gospodarski aktivnosti v poletnih mesecih kažejo na stabilizacijo oz. v določenih segmentih celo na rahlo izboljšanje, vendar so bile vrednosti ključnih kazalnikov avgusta medletno precej nižje. Po desezoniranih podatkih se je v zadnjih štirih mesecih, z izjemo julija, vrednost nominalnega izvoza blaga in obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti povečala. Vrednosti realnega prihodka v trgovini na drobno in v gostinstvu se ohranjata na približno podobni ravni, padec vrednosti opravljenih gradbenih del pa se nadaljuje. Medletno ostajajo vrednosti vseh petih kazalnikov tudi do petino nižje. Pod vplivom gospodarske krize se po oktobru lani občutno poslabšuje plačilna sposobnost podjetij, saj je bilo pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi več kot pet dni v mesecu v prvih devetih mesecih letos kar za 40,7 % več kot v enakem obdobju lani, povprečni mesečni znesek nedospelih obveznosti pa je bil skoraj za tri četrtine večji. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je oktobra zlasti zaradi slabšega razpoloženja potrošnikov prvič po marcu letos znižala. Avgusta se je nadaljevalo padanje števila delovno aktivnih. Rast brezposelnosti se je oktobra še pospešila, konec meseca je bilo registriranih brezposelnih 94.591 oseb. Število delovno aktivnih se je avgusta zmanjšalo za 0,2 % (desezonirano) in je bilo za 3,0 % manjše kot pred enim letom. Še naprej se število delovno aktivnih najbolj zmanjšuje v predelovalnih dejavnostih, kjer jih je bilo avgusta 11,5 % manj kot avgusta lani. Oktobra se je število registriranih brezposelnih povečalo za 6.255, predvsem zaradi sezonskega priliva iskalcev prve zaposlitve in pa tudi večjega števila brezposelnih zaradi stečajev. Glede na enako obdobje lani je bilo večje že za več kot polovico. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je avgusta znižala zaradi znižanja v zasebnem sektorju; v javnem sektorju je bil oktobra sklenjen nov dogovor o ukrepih na področju plač v prihodnjih dveh letih. V zasebnem sektorju se je povprečna bruto plača na zaposlenega znižala (-1,2 %) v vseh dejavnostih (z izjemo gostinstva), v javnem sektorju pa je bila višja za 0,8 %, rast pa je bila zabeležena v vseh dejavnostih (z izjemo izobraževanja). Zaradi nesprejemljivih razlik v predvideni rasti plač javnega in zasebnega sektorja ter negativnega vpliva na stanje javnih financ v prihodnjih dveh letih, če bi bila odprava nesorazmerij izpeljana skladno s prej veljavnim februarskim dogovorom, je Vlada s sindikati oktobra sklenila nov dogovor, po katerem bo rast povprečne bruto plače v javnem sektorju po naši oceni prihodnje leto znašala 3,1 % (po februarskem dogovoru bi znašala 10,3 %). Ugotavljamo pa, da bo, v kolikor ne bo dodatnih posegov v plačni sistem, po celotni odpravi plačnih nesorazmerij rast plač precej višja od ocenjene pred začetkom plačne reforme, kar je poleg premikov po plačnih razredih in napredovanj tudi posledica povečanja ostalih elementov v strukturi plač (nadure in zaostala izplačila), kjer med dejavnostmi izstopa predvsem zdravstvo. V zadnjih treh mesecih se medletna rast cen življenjskih potrebščin ohranja na ravni blizu 0 %. Cene življenjskih potrebščin so se oktobra povišale za 0,1 %, glede na lanski oktober pa ostajajo nespremenjene. Takšno gibanje cen v zadnjih mesecih je predvsem posledica velikih medletnih padcev cen surovin, ki so se odrazile v velikem negativnem medletnem prispevku cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, in nizke gospodarske aktivnosti, ki umirja cenovne pritiske tudi v ostalih skupinah cen. Pričakovano se najpočasneje umirja rast cen storitev. V celotnem evrskem območju je bila tudi oktobra zabeležena negativna rast cen (-0,1 %). Ocenjujemo, da se bo do konca leta medletna inflacija nekoliko dvignila, in sicer predvsem zaradi učinka osnove oz. znižanja cen nafte v zadnjih dveh mesecih lanskega leta, kar bo začelo delovati v nasprotni smeri kot v zadnjih mesecih. Saldo tekočega računa plačilne bilance se je avgusta po štirih mesecih prevesil v primanjkljaj predvsem zaradi največjega mesečnega primanjkljaja v bilanci blagovne menjave letos. Avgusta se je bilanca blagovne menjave prelevila v primanjkljaj, ki pa je bil še vedno precej manjši kot lani. Je pa letos zaradi strukture padca gospodarske aktivnosti prišlo do sprememb v bilancah blagovne menjave po namenu, kjer se je v prvih osmih mesecih medletno najbolj znižal primanjkljaj v menjavi proizvodov za investicije in v menjavi proizvodov za vmesno Ekonomsko ogledalo, september 2009 4 Aktualno porabo, presežek v menjavi proizvodov za široko porabo pa se je celo povečal. V osmih mesecih letos je bil saldo tekočega računa plačilne bilance izravnan, medtem ko je v enakem obdobju lani izkazoval primanjkljaj v višini 1,4 mrd EUR. Kreditna aktivnost slovenskih bank je tudi septembra ostala skromna; ponovno se je precej okrepil obseg vlog države, ki je večji del sredstev od tretje izdaje obveznice letos kratkoročno naložila v banke. Medletna rast kreditov je padla že pod 5,0 %, banke pa so v prvih devetih mesecih letos neto odobrile domačim nebančnim sektorjem le dobro petino vrednosti kreditov iz enakega obdobja lani, in sicer v višini 878,6 mio EUR. Največji del predstavlja zadolževanje prebivalstva (stanovanjski in potrošniški krediti), kreditiranje podjetij pa ostaja skromno. Septembra je država s pomembnim delom sredstev, pridobljenih z izdajo tretje obveznice (1,5 mrd EUR) v letošnjem letu, ponovno okrepila obseg depozitov v bankah. Umirjanje kreditne aktivnosti je še izrazitejše v celotnem evrskem območju, kjer je bila medletna rast obsega kreditov septembra prvič negativna. Medletni upad vplačil davkov in prispevkov za socialno varnost je bil v poletnih mesecih nekoliko manjši, v prvih devetih mesecih pa je bil še vedno relativno visok. Vplačila davkov in prispevkov za socialno varnost so bila v devetih mesecih letos 7,6 % manjša kot v enakem obdobju lani, medletno pa so višji le prihodki od trošarin in prihodki od prispevkov za socialno varnost. Po nekonsolidiranih podatkih je primanjkljaj državnega proračuna v osmih mesecih letos dosegel že 1.031 mio EUR. tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, oktober 2009 Tekoča gospodarska gibanja 7 Mednarodno okolje Jesenske napovedi mednarodnih institucij (EK, IMF, Consensus) za letošnje in prihodnje leto so se glede na pomladanska pričakovanja izboljšale, kljub temu pa opozarjajo, da bo okrevanje počasno in negotovo, predvsem pa brez rasti zaposlenosti. Razvita gospodarstva že kažejo prve znake stabilizacije oz. okrevanja gospodarske aktivnosti, kar je predvsem posledica obsežnih protikriznih ukrepov. Samo ukrepi na področju fiskalne politike v skupini držav G20 predstavljajo 2,0 % BDP letos in 1,5 % BDP prihodnje leto. Tako sta EK in IMF jeseni precej izboljšala svoje napovedi za gospodarsko rast prihodnje leto. EK napoveduje za evrsko območje v letošnjem letu 4-odstotni padec BDP, za naslednje leto pa 0,7-odstotno rast. Napovedi mednarodnih institucij za letošnje leto so že precejenotne, večje razlike pa so pri napovedih za prihodnje leto. Ena izmed pomembnejših značilnosti zadnjih napovedi je, da kljub pričakovanemu okrevanju gospodarstva prihodnje leto napovedujejo nadaljnjo rast brezposelnosti, ki naj bi se po napovedih EK v evrskem območju povzpela z 9,5 % letos na 11,5 % prihodnje leto (septembra je znašala 9,7 %). Zamik med padcem BDP in rastjo brezposelnosti je po oceni EK predvsem posledica obsežnih ukrepov, ki so bili namenjeni ohranjanju zaposlenosti. Manevrskega prostora za ohranjanje teh ukrepov oz. celo njihovo povečevanje je malo, sajse je javnofinančno stanje v številnih državah že občutno poslabšalo. EK za letos napoveduje za evrsko območje več kot 6,5-odstoten javnofinančni primanjkljaj, v ZDA in nekaterih drugih državah pa bo po napovedih IMF narasel na več kot 10 %. Kljub poslabšanemu javnofinančnem stanju pa morebitni prehiter umik fiskalnih spodbud predstavlja eno izmed glavnih tveganj za gospodarsko aktivnost prihodnje leto. Sicer se kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju rahlo izboljšujejo, industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti je avgusta npr. narasla četrti mesec zapored. Izboljšujejo se tudi kazalniki razpoloženja, ki dosegajo vrednosti, ki so jih dosegali pred razmahom krize lani septembra. V ZDA je bila v tretjem četrtletju zabeležena 3,5-odstotna četrtletna rast BDP (anualizirana), spodbujena z vladnimi ukrepi za oživitev domače potrošnje (pomoč pri nakupu novih avtomobilov in davčni kredit pri nakupu stanovanj). Ena pomembnejših značilnosti trenutne gospodarske krize je velik upad trgovinskih tokov; njihovo rahlo izboljšanje v zadnjih mesecih pa je eden glavnih razlogov za bolj optimistične napovedi svetovne gospodarske aktivnosti. Po desezoniranih podatkih se je padanje vrednosti indeksa obsega svetovne trgovine, ki ga sestavlja CPB, po precejšnjem padcu v zadnjem lanskem (-7,0 %) in v prvem letošnjem četrtletju (-10,7 %) v drugem četrtletju občutno umirilo (-0,9 %). Obseg trgovine je bil avgusta še vedno za 15,4 % manjši kot ob poglobitvi krize septembra lani. Padec obsega svetovne trgovine je bil do sedaj dvakrat večji kot v enakem obdobju med krizo v 30-ih letih 20. stoletja, kar po oceni EK tudi pomeni, da bo tokrat trajalo dlje, da se vrne na predkrizno raven. Po njihovih ocenah je to v preteklosti trajalo približno dve leti, tokrat pa naj bi trajalo vsaj tri leta. Med razlogi za tako velik padec svetovnih trgovinskih tokov mednarodne institucije ob izrazitem padcu povpraševanja navajajo predvsem internacionalizacijo proizvodnih verig, zaradi katere so se težave tudi tako hitro razširile po celotnem Slika 1: Indeks obsega svetovne trgovine / Vv 90 Vir: CPB. Tabela 1: Predpostavke UMAR in napovedi mednarodnih institucij za gospodarsko rast 2009 2010 2011 UMAR sep 09 IMF okt 09 CONS okt 09 EK nov 09 UMAR sep 09 IMF okt 09 CONS okt 09 EK nov 09 UMAR sep 09 CONS okt 09 EK nov 09 EMU -3,9 -4,2 -3,9 -4,0 0,4 0,3 1,1 0,7 1,6 1,5 1,5 EU -4,2 -4,2 -4,0 -4,1 0,2 0,5 0,9 0,7 1,6 np 1,6 DE -4,8 -5,3 -5,0 -5,0 0,9 0,8 1,4 1,2 1,5 1,7 1,7 IT -5,2 -5,1 -5,0 -4,7 -0,2 0,2 0,5 0,7 0,9 1,0 1,4 AT -3,5 -3,8 -3,6 -3,7 0,0 0,3 -0,1 1,1 1,6 np 1,5 FR -2,1 -2,4 -2,1 -2,2 0,6 0,3 1,2 1,2 1,7 1,5 1,5 UK -4,7 -4,4 -4,3 -4,6 -0,3 0,9 1,3 0,9 1,8 1,8 1,9 ZDA -2,8 -2,7 -2,5 -2,5 0,9 1,5 2,6 2,2 3,0 3,1 2,0 Vir: UMAR jesenska napoved (september 2009), IMF World Economic Outlook (oktober 2009), Consensus Forecasts (oktober 2009), European Commission Autumn Forecast (november 2009). 8 Ekonomsko ogledalo, september 2009 Tekoča gospodarska gibanja svetovnem gospodarstvu. Kot manj pomemben dejavnik navajajo omejeno razpoložljivost finančnih instrumentov za zavarovanje v mednarodni trgovini (»trade finance«), ki se je v začetni fazi krize navajal kot prevladujoči dejavnik padca svetovne trgovine. Kljub nekaterim znakom rahlega okrevanja v preteklih mesecih pa obeti za rast svetovne trgovine ostajajo skromni. EK in IMF po skoraj 12-odstotnem padcu obsega svetovne trgovine letos za prihodnje leto napovedujeta rast le med 2,5 % in 3,9 %. Cene nafte so v začetku oktobra zopet začele hitreje naraščati, rast cen neenergetskih surovin pa se umirja. Povprečna mesečna cena nafte Brent se je oktobra zvišala za 7,4 % na 72,77 USD/sod. Cene nafte, izražene v USD, so oktobra narasle za 7,6 %, cene nafte, izražene v EUR, pa so narasle za 6,0 %. V enakem obdobju se je vrednost dolarja proti EUR znižala za 1,7 %. Po podatkih IMF se je v zadnjih mesecih umirila rast indeksa cen neenergetskih surovin, ki se je septembra znižal za 3,4 %. Znižala se je tudi vrednost indeksa cen kovin, katere rast je v prvi polovici 2009 spodbujalo predvsem povečanje zalog na Kitajskem. Kljub septembrskemu znižanju za 1,8 % je indeks za 33,7 % višji kot v začetku leta. Slika 2: Gibanje cene nafte Brent in menjalnega tečaja USD/EUR -Cena v USD -Cena v EUR -Menjalni tečaj (leva os) (leva os) USD za EUR (desna os) 160 , i 1,60 1,55 1,50 1,45 œ Üü 1,40 ro N D 1,35 3 40 II " 1,30 20 V 1,25 0 1,20 Vir: ECB, EIA, preračun UMAR Oktobra se je nadaljevalo zniževanje vrednosti tečaja dolarja proti EUR, ki je dosegel najnižje ravni letos. Povprečni tečaj evra je oktobra znašal 1,4816 USD za 1 EUR, kar je za 1,7 % več kot septembra oz. 10,2 % več kot decembra lani. Vrednost evra se je v zadnjem mesecu močno okrepila tudi glede na britanski funt (2,7 % na 0,9156 GBP za 1 EUR), vrednosti japonskega jena in švicarskega franka pa sta v zadnjem mesecu ostali praktično nespremenjeni. V skladu s pričakovanji nobena izmed pomembnejših centralnih bank oktobra ni spremenila ključnih obrestnih mer, ki ostajajo na rekordno nizkih ravneh (ECB 1,0 %, FED 0,0 %, BoE 0,5 %). Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je oktobra ohranila na približno enaki ravni kot septembra in znašala 0,738 %. Gospodarska gibanja v Sloveniji Avgusta sta se desezonirana vrednost blagovnega izvoza in industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti rahlo povečala, realni prihodek v trgovini na drobno in v gostinstvu se je ohranil na podobni ravni, vrednost opravljenih gradbenih del pa še pada.1 Po desezoniranih podatkih sta se vrednost nominalnega blagovnega izvoza in obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti po julijskem padcu avgusta povečala. Po drugi strani se je vrednost opravljenih gradbenih del avgusta znižala peti mesec zapored. Realni prihodek v trgovini na drobno in realni prihodek v gostinstvu pa sta se avgusta ohranila na približno podobni ravni kot v predhodnih mesecih. Medletno ostajajo Slika 3: Vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga (nom.) -Ind. proiz. predelovalnih dej. ---------Vred. opr. del v gradbeništvu -Prihodek v trgovini ---------Prihodek v gostinstvu -------Kaz. gospodarske klime (desna os) 120 115 110 0 2 105 II CO § 100 a 95 d 1 90 ■f 85 c 80 oz 3 75 a 70 65 60 V'-" ; A \ A " v. _____y -v/- » vv i 1 ^V-TV \ A-N — \ \ \ \\ yf\ \ 1 v \l - 16 12 8 4 I 0 arinoz ez -4 o! T3 -8 aki nl -12 aza -16 tso n d -20 erV -24 -28 -32 Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 4: Izvoz in uvoz blaga 160 150 -Izvoz Jvoz Vir: SURS, preračuni UMAR. 1 Vsi desezonirani podatki v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR. 90 80 70 Ekonomsko ogledalo, september 2009 9 Tekoča gospodarska gibanja vrednosti nominalnega izvoza blaga, obsega industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti in opravljenih gradbenih del nižje za približno petino, realni prihodek v trgovini na drobno in v gostinstvu pa so bili nižji za dobrih 15 % oz. desetino. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je oktobra prvič po marcu letos znižala. V zadnjih nekaj mesecih beležimo rast blagovne menjave, ki pa je še skromna.2 Po desezoniranih podatkih se je uvoz na mesečni ravni okrepil tretji mesec zapored (4,4 %), po julijskem padcu pa se je ponovno povečal izvoz (1,6 %), ki je skromno naraščal že od aprila do junija letos. Medletno je bil izvoz blaga avgusta nižji za 19,8 %, tudi v tem mesecu pa je bolj upadel izvoz v države nečlanice EU (za 22,0 %) kot v članice EU (za 18,7 %). Uvoz blaga, ki je v času krize zaradi padca tujega in domačega povpraševanja upadel še bolj kot izvoz, je bil avgusta medletno nižji za 26,4 %, iz držav EU je bil nižji za 25,0 %, iz držav nečlanic pa za 31,2 %. V osmih letošnjih mesecih je bil izvoz blaga medletno nižji za 22,6 %, uvoz blaga za 29,9 %. Pogoji menjave blaga so se julija izrazito izboljšali.2 Pogoji menjave blaga se izboljšujejo od novembra lani, ko so se začele zniževati cene energentov in surovin. Od februarja Okvir 1: Tržni deleži blaga v EU Po močno upočasnjenem padanju v prvem četrtletju je slovenski tržni delež blaga v EU v drugem četrtletju ponovno porasel. Pred lanskim zmanjšanjem tržnega deleža, ki je bilo še posebej izrazito v drugem polletju, je Slovenija svoj tržni delež na notranjem trgu EU povečevala sedem let brez prekinitve. Na rast slovenskega tržnega deleža blaga v EU so v letošnjem drugem četrtletju med dejavnostmi po SMTK v največji meri vplivali kemični proizvodi ter stroji in transportne naprave. Povečanje deleža prvih je bilo predvsem posledica rasti tržnega deleža medicinskih in farmacevtskih proizvodov, ki za razliko od večine drugih industrijskih podsektorjev v času mednarodne gospodarske krize niso bili soočeni s krčenjem povpraševanja na EU trgih.1 Rast deleža drugih pa je bila spodbujena zlasti z rastjo izvoza cestnih vozil pod vplivom spodbujanja prodaje avtomobilov v nekaterih državah EU. Posledično se je v drugem četrtletju ustavilo tudi padanje tržnega deleža industrijskih proizvodov, ki v strukturi blagovnega izvoza predstavljajo več kot 90 %. Zmanjševanje tržnih deležev preostalih dveh industrijskih sektorjev, izdelkov, razvrščenih po materialu2, in raznih izdelkov3, pa se je nadaljevalo tudi v drugem četrtletju. Njun padec je bil zlasti posledica padca tržnega deleža jekla in železa, drugih kovinskih izdelkov ter pohištva, montažnih stavb in oblek. Za sektor raznih izdelkov, v katerega se uvrščajo večinoma delovno intenzivni proizvodi, velja, da se je v zadnjem letu večletno padanje njegovega tržnega deleža v EU le še poglobilo, kar kaže na večjo težo notranjih slabosti tega sektorja, ki jih je mednarodna gospodarska kriza le še zaostrila. Poleg industrijskih proizvodov sta višji tržni delež kot pred letom dni dosegla tudi sektorja hrane in pijač ter surovin, ki predstavljata le slabo desetino slovenskega izvoza blaga v EU. Na rast tržnega deleža hrane in pijač je vplivala predvsem rast izvoza živinske krme, na rast tržnega deleža surovin pa rast izvoza električne energije. Slika 5: Tržni deleži v EU 10 8 6 4 > ro 2 ro (U 0 n m > -2 -4 -6 -8 -10 2005 2006 2007 2008 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 2008 2009 Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR. Slika 6: Tržni deleži v EU po sektorjih SMTK v prvem polletju 2009 Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR. 1 Uvoz medicinskih in farmacevtskih proizvodov EU se je v drugem lanskem in prvem letošnjem polletju medletno povečal. 2 Sektor 6 po SMTK: Kože, kavčuk, papir, les, tekstil in kovine. 3 Sektor 8 po SMTK: Montažne stavbe, pohištvo, obleka, obutev, drugi gotovi izdelki. 2 Po zunanjetrgovinski statistiki. 10 Ekonomsko ogledalo, oktober 2009 Tekoča gospodarska gibanja pa se znižujejo tudi cene industrijskih proizvodov, ki jih slovenski proizvajalci prodajajo na evrskem območju. Po umirjanju rasti od začetka letošnjega leta so julija medletno upadle tudi cene industrijskih proizvodov na neevrskem območju. Julija je bil medletni padec izvoznih cen precej manj izrazit kot junija (6,0 %), padec uvoznih cen pa je bil izrazitejši (13,6 %), zato so se pogoji blagovne menjave izboljšali kar za 8,9 %. V sedmih letošnjih mesecih so se izboljšali za 6,3 %, kupna moč izvoznih dohodkov pa je bila zaradi izrazitega količinskega padca izvoza v sedmih mesecih letos medletno nižja za 15,1 %. Slika 7: Pogoji blagovne menjave Pogoji menjave-----Izvozne cene 112 110 108 106 104 H 102 e ç 100 « 98 ■ Uvozne cene 96 94 92 90 88 86 84 TU1!!1 Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2008 VIII 09/ VII 09 VIII 09/ VIII 08 I-VIII 09/ I-VIII 08 Izvoz1 4,8 -19,0 -18,2 -21,2 -blago 1,3 -23,8 -20,2 -22,7 -storitve 21,6 -3,6 -12,9 -15,1 Uvoz1 6,4 -15,0 -24,3 -27,4 -blago 5,7 -14,9 -26,6 -29,8 -storitve 10,8 -15,4 -12,6 -10,8 Industrijska proizvodnja -1,2 3,52 -16,23 -20,83 -v predelovalnih dejavnostih -1,3 3,72 -19,83 -22,23 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del 15,7 -0,62 -19,63 -19,43 Trgovina-skupni realni prihodek 10,4 -0,72 -16,53 -13,43 Gostinstvo-skupni realni prihodek -2,7 -0,42 -10,73 -10,53 Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, prilagojeni podatki. ]desezonirani podatki UMAR, 3delovnim dnem proizvode večinoma uvrščamo med proizvode za široko porabo. Takšna gibanja kažejo na manjšo konkurenčno sposobnost teh panog pri nas (gl. Okvir 1: Tržni deleži), ki so v preteklih konjunkturno precej ugodnejših letih tudi ob podpori ekonomske politike uspela ohraniti relativno visok delež v strukturi dodane vrednosti slovenske predelovalne industrije. Vir: SURS, preračuni UMAR. Upadanje izvoza storitev na medletni ravni se je v zadnjih treh mesecih umirilo, upadanje uvoza storitev pa nekoliko okrepilo. Izvoz storitev je bil avgusta medletno nominalno nižji za 12,9 %, v osmih mesecih letos pa za 15,1 %. Pri tem so bili medletni padci v zadnjih treh mesecih postopoma nižji, k čemur najboljprispevajo manjši padci izvoza transporta in nekaterih poslovnih storitev. Uvoz storitev je bil avgusta medletno nižji za 12,6 %, v osmih letošnjih mesecih pa za 10,8 %. Medletni padci pri uvozu storitev bolj nihajo, v preteklih treh mesecih pa so se nekoliko okrepili. Medletni padci uvoza transporta so bili nižji, precej bolj pa je upadel uvoz raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev ter gradbenih storitev. Potem ko se je obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti v preteklih treh mesecih ohranjal na podobni ravni, se je avgusta proizvodna aktivnost okrepila. V primerjavi z julijem je bila višja za 3,7 % (desezonirano), glede na avgust lani pa je bila nižja za 19,8 % (delovnim dnem prilagojeno). V osmih mesecih je bila proizvodna aktivnost medletno nižja za 22,2 % (delovnim dnem prilagojeno), v celotni EU pa je bil padec 17,8-odstoten. K močnejšemu znižanju proizvodnje pri nas v primerjavi s povprečnim v EU so največ prispevale delovno intenzivne panoge z nizko tehnološko zahtevnostjo (najbolj tekstilna in usnjarska industrija, proizvodnja pohištva), katerih Manjši medletni padec proizvodnje avgusta kot v povprečju prve polovice leta je bil predvsem rezultat ugodnejših gibanj v nekaterih bolj izvozno usmerjenih in tehnološko zahtevnejših panogah. Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, IKT in električnih naprav, motornih vozil in plovil Slika 8: Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti po namenskih skupinah v prvih osmih mesecih leta 2009 I SLO EU-27 Proizvod za vmesno porabo Proizvodi za investicije Proizvodi za široko porabo Trajni Netrajni Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Ekonomsko ogledalo, september 2009 11 Tekoča gospodarska gibanja ter izdelkov iz gume in plastičnih mas so avgusta k padcu proizvodnje prispevale manj kot tretjino, medtem ko so v prvi polovici leta ustvarile več kot polovico skupnega padca proizvodne aktivnosti. Proizvodnja motornih vozil in plovil je hkrati edina panoga predelovalnih dejavnosti, kjer je bilo gibanje v prvih osmih mesecih zaradi pozitivnega učinka ukrepov nekaterih držav članic za spodbujanje nakupov novih osebnih vozil manj neugodno kot v EU. Poleg prehrambene industrije je bil medletni upad proizvodne aktivnosti avgusta v tej dejavnosti najmanjši (-0,4 %). Padec obsega proizvodnje je bil znova največji v tekstilni in usnjarski industriji, najmočneje pa se je poglobil v proizvodnji drugih strojev in naprav, ki so najbolj povečale svoj prispevek k padcu proizvodnje. Po podatkih poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih so se oktobra obeti za prihodnje mesece rahlo poslabšali, vrednosti kazalnikov stanj pa so se izboljšale. Kazalniki pričakovanj, ki so se v preteklih mesecih izboljševali, so se oktobra ohranili na približno enaki ravni kot predhoden mesec, izboljšali pa so se kazalniki stanj(z izjemo zalog končnih izdelkov). Najbolj se je izboljšal kazalnik skupnih naročil, a še vedno ostaja na nizki ravni. Tudi v Slika 9: Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti po podpodročjih ■ jan-jun 2009/jan-jun 2008 jul.-avg. 2009/jul.-avg. 2008 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: panoge, razporejene po velikosti ponderja. četrtletnih poslovnih tendencah se je najbolj izboljšal kazalnik obsega novih naročil. Prvič po štirih četrtletjih Okvir 2: Plačilna (ne)sposobnost Slika 10: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot 5 dni v mesecu in povprečni skupni znesek neporavnanih obveznosti Druge dejavnosti (leva os) ^^m Predelovalne dej. (leva os) Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil (leva os) Gradbeništvo (leva os) Povprečni skupni dnevni znesek neporavnanih obveznosti (desna os) V prvih devetih mesecih letošnjega leta se število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi več kot pet dni v mesecu in povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti postopoma povečujeta. Septembra letos je bilo pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi več kot pet dni v mesecu že 4.541, kar je 1.460 (47,4 %) več kot septembra lani. Povprečni dnevni znesek njihovih dospelih neporavnanih obveznosti je znašal 181 mio EUR, kar je 70,7 % več kot septembra lani. Število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi več kot pet dni v mesecu se je najbolj povečalo v gradbeništvu. Njihov delež v strukturi skupnega števila obravnavanih pravnih oseb se je septembra letos povzpel na 23,1 %, njihov delež v povprečnem dnevnem znesku vseh dospelih neporavnanih obveznosti pa na 25,1 %. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo v povprečju vsak mesec 3.935 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi več kot pet dni v mesecu (40,7 % več kot v enakem obdobju lani), od tega po dobra petina v gradbeništvu, v trgovini ter vzdrževanju in popravilu motornih vozil, po dobra desetina pa v predelovalnih dejavnostih ter v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Njihov povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti je bil v povprečnem mesečnem znesku 163 mio EUR skoraj za tri četrtine večji kot v enakem lanskem obdobju. a Vir: AJPES. Skupno je bilo v prvih devetih mesecih letošnjega leta začetih 188 stečajnih postopkov. Največ je bilo stečajev v predelovalnih dejavnostih (45), trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil (42), gradbeništvu (24), strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti (21) ter gostinstvu (14). Prevladovali so začeti stečajni postopki nad majhnimi družbami, nekaj pa jih je bilo tudi nad velikimi. Nad samostojnimi podjetniki je bilo letos v prvih devetih mesecih začetih 34 osebnih stečajev, največ v gradbeništvu (10), gostinstvu (9) ter v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil (6). Septembra je bil začet samo en postopek prisilne poravnave nad pravno osebo. V prvih devetih mesecih letošnjega leta pa je bilo skupno začetih 8 postopkov prisilne poravnave nad pravnimi osebami in nič nad samostojnimi podjetniki. 12 Ekonomsko ogledalo, september 2009 Tekoča gospodarska gibanja je delež podjetij, kjer se je obseg novih naročil v zadnjih treh mesecih povečal, presegel delež podjetij, kjer se je zmanjšal. Več kot polovica anketiranih podjetij pa tudi v tretjem četrtletju navaja nezadostno domače in tuje povpraševanje kot prevladujoči omejitveni dejavnik. Na nizki ravni zato ostaja izkoriščenost proizvodnih kapacitet (72,4 % desezonirano SURS), ki pa se je v tretjem četrtletju nekoliko povečala. Slika 11: Poslovne tendence v predelovalnih dejavnostih - kazalniki stanj -Proizvodnja -Izvozna naročila -----Skupna naročila -----Zaloge končnih izdelkov Slika 12: Poslovne tendence v predelovalnih dejavnostih - kazalniki pričakovanj - Pričakovana proizvodnja Pričakovano zaposlovanje ■ Pričakovano sk. povpraševanje - Pričakovane cene Pričakovan izvoz -50 -60 ./■V * - \ -, vV / \ \ K/' J \ t v V / \ Gradbena aktivnost se je avgusta znižala peti mesec zapored. Po desezoniranih podatkih se je vrednost opravljenih del avgusta znižala za 0,4 % in bila tako za 16,0 % nižja kot marca, ko je začela padati. Glede na enak mesec lani je bila nižja približno za petino. Navkljub okrepitvi avgusta je bila aktivnost v gradnji nestanovanjskih stavb še vedno na relativno nizki ravni. V zadnjih mesecih se je aktivnost najmanj znižala v gradnji inženirskih objektov, najboljpa v gradnji stanovanjskih stavb.3 Nova naročila in kazalniki poslovnih tendenc nakazujejo, da se bo zniževanje aktivnosti nadaljevalo. Slika 13: Vrednost opravljenih gradbenih del 100, 200 II 190 CD o CN Vir: SURS, MNZ-DUNZ. bilo največje zmanjšanje prihodka (za 17,8 %), odkar imamo na voljo podatke (januar 2001). Visok septembrski optimizem pa je bil zgolj enkratni pojav, saj se je že oktobra vrnil na avgustovsko raven, tj. 10 točk nižje. Ob slabših gospodarskih napovedih so se poslabšali predvsem kazalniki pričakovanj za prihodnjih 12 mesecev (finančno in gospodarsko stanje, brezposelnost ter večji nakupi v prihodnjih 12 mesecih)6. Na novo je bilo registriranih za dobre 3 % več osebnih vozil kot septembra, vendar 5,0 % manj kot oktobra lani. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je oktobra prvič po marcu zmanjšala, predvsem zaradi znižanja vrednosti 6 Pri čemer ravnotežje, ki kaže na večje nakupe, za razliko od ostalih naštetih, ni del kazalnika zaupanja. 40 20 0 30 30 20 20 0 0 Ekonomsko ogledalo, oktober 2009 15 Tekoča gospodarska gibanja kazalnika zaupanja v trgovini na drobno, vrednost kazalnika v gradbeništvu in v storitvenih dejavnostih je ostala nespremenjena, v predelovalnih dejavnostih pa se je rahlo zvišala. Trg dela Upadanje zaposlenosti se je nadaljevalo tudi avgusta. Po desezoniranih podatkih se je skupno število delovno aktivnih zmanjšalo za 0,2 % oz. 2.168 oseb. Tudi avgusta se je število delovno aktivnih po številu najbolj zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih, pomembneje pa še v finančnih in zavarovalniških storitvah, izobraževanju, prometu, gradbeništvu in gostinstvu. Medletno je bilo število delovno aktivnih za 3,0 % nižje in tudi že nižje kot dve leti prej. Število registriranih brezposelnih se je septembra in oktobra povečalo. Konec oktobra je število registriranih brezposelnih oseb znašalo 94.591, kar je za 51,1% več kot oktobra lani. Septembra se je število prijav v brezposelnost v primerjavi z avgustom povečalo zaradi prvih jesenskih prijav iskalcev prve zaposlitve po končanem šolanju in zaradi povečanega števila oseb, ki so izgubile delo zaradi stečaja in izteka zaposlitvenih pogodb za določen čas. Septembra je bil odliv iz brezposelnosti za 2,7 % nižji od Število v 1.000 Stopnje rasti, v % 2008 XII 08 VIII 09 2008/ 2007 VIII 09/ XII 08 VIII 09/ VII 09 VIII 09/ VIII 08 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 39,7 38,8 37,9 -1,8 -2,2 0,0 -3,4 B Rudarstvo 3,6 3,4 3,3 -5,2 -2,9 -0,4 -6,4 C Predelovalne dejavnosti 222,4 216,3 196,5 -0,5 -9,1 -0,6 -11,5 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 7,7 7,7 8,0 -1,1 2,8 0,6 3,6 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 8,8 9,0 9,1 4,7 1,9 0,0 2,7 F Gradbeništvo 87,9 89,5 86,9 12,2 -2,9 -0,3 -3,7 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 115,8 116,9 114,0 3,5 -2,4 -0,1 -1,2 H Promet in skladiščenje 51,2 51,4 49,4 5,4 -4,0 -0,6 -4,1 I Gostinstvo 33,8 34,3 34,1 1,7 -0,5 -0,5 1,2 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 21,9 22,4 22,4 4,8 0,1 -0,4 2,3 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,3 24,6 24,3 4,2 -1,4 -1,3 -0,3 L Poslovanje z nepremičninami 4,2 4,3 4,4 9,6 1,9 -0,6 3,7 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 42,8 44,4 45,1 7,1 1,5 1,1 4,8 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 26,0 26,0 25,6 5,2 -1,7 0,6 -2,7 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 51,0 50,8 51,7 1,3 1,7 -0,1 1,3 P Izobraževanje 60,0 61,0 60,4 1,5 -0,9 -0,5 3,3 Q Zdravstvo in socialno varstvo 51,0 51,6 52,2 2,7 1,1 -0,1 2,5 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 13,8 14,0 14,1 6,5 0,4 0,0 2,2 S Druge dejavnosti 12,8 13,1 13,4 1,3 1,9 0,2 4,2 T Dejavnost gospodinjstev z zaposl. hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 0,5 0,5 0,6 6,4 9,7 0,2 7,8 Vir: SURS, preračuni UMAR. kazalnika zaupanja potrošnikov. Po oktobrskem znižanju je vrednost kazalnika gospodarske klime za 15 točk nižja kot v enakem mesecu lani. Poleg vrednosti kazalnika zaupanja potrošnikov je rahlo upadla tudi vrednost Slika 20: Poslovne tendence 40 30 20 ■| 10 J? -10 J -20 ° -30 > -40 -50 -60 - Gospodarska klima • Trg. na drobno • Storitvene dej. Ö s .n aj Predelovalne dej. Potrošniki Gradbeništvo "--- --.-v A ...... \ V „-N ; S .rp 8 8 S .n aj S .rp Tabela 3: Formalno delovno aktivni po področjih dejavnosti 16 Ekonomsko ogledalo, oktober 2009 Tekoča gospodarska gibanja priliva. Podobno kot v preteklih petih mesecih letos (od aprila dalje) je tudi septembra bilo število brezposelnih, ki so delo dobili višje kot v enakih mesecih preteklega leta. K temu prispeva tudi večje število brezposelnih, ki so se samozaposlili s pomočjo ZRZS. Oktobra se je število brezposelnih povečalo za 6.255 oseb (7,1 %) glede na september predvsem zaradi velikega priliva iskalcev prve zaposlitve, ki jih je bilo v primerjavi s septembrom za 300,9 % več, in večjega števila brezposelnih zaradi stečajev, ki jih je bilo za 398,5 % več kot septembra. Slika 21: Komponente registrirane brezposelnosti Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve ^^B Izgubili delo ^^B Brezposelni dobili delo ^^B Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) -Prirast registrirane brezposelnosti Vir: ZRSZ, preračuni UMAR. Četrtletna rast brezposelnosti se je v tretjem četrtletju 2009 rahlo umirila, a ostaja visoka. Po desezoniranih podatkih je bilo povprečno število registrirano brezposelnih v tretjem četrtletju za 8,1 % višje kot v drugem, v prvih dveh četrtletjih pa se je povečalo za 15,1 % oz. 12,6 %. V Slika 22: Število registriranih brezposelnih (desezonirani podatki) Število registriranih brezposelnih (leva os) - Medčetrtletna rast (desna os) tretjem četrtletju se je zmanjšal priliv zaradi izgube dela (za 2.600 oseb) ter povečal odliv, in sicer zaradi zaposlitve brezposelnih (za 2.328 oseb) in tudi črtanj iz drugih razlogov (za 18,2 %). Povečuje pa se razlika v primerjavi z enakim obdobjem lani, saj se je lani število brezposelnih v tretjem četrtletju povečalo le za 0,8 % (desezonirano). Povprečno število registriranih brezposelnih v tretjem četrtletju letos je bilo tako za 45,7 % višje kot v enakem obdobju lani. Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2008 VIII 09/ VII 09 VIII 09/ VIII 08 I-VIII 09/ I-VIII 08 Aktivno prebivalstvo -0,6 -0,3 0,1 0,6 Formalno delovno aktivni 3,1 -0,3 -3 -1,6 Zaposleni v podjetjih in organizacijah ter pri fizičnih osebah 3,1 -0,3 -3,6 -1,9 Registrirani brezposelni 11,4 -0,4 45,2 30,4 Povprečna nominalna bruto plača 8,3 -0,6 0,7 4,3 -zasebni sektor 7,8 -1,2 0,7 2,0 -javni sektor 9,8 0,8 -0,6 9,5 2008 VIII 08 VII 09 VIII 09 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) 6,7 6,5 9,4 9,4 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.391,43 1.405,00 1.424,23 1.415,08 Zasebni sektor (v EUR) 1.315,49 1.301,57 1.326,60 1.310,16 Javni sektor (v EUR) 1.642,58 1.750,54 1.726,24 1.739,82 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Povprečna plača na zaposlenega se je avgusta znižala, v prvih osmih mesecev pa je bila njena rast bistveno hitrejša v javnem kot v zasebnem sektorju. Bruto plača na zaposlenega se je avgusta nominalno znižala (-0,6 %), na medletni ravni pa je bila višja le še za 0,7 %; ob nespremenjenih cenah Slika 23: Nominalna bruto plača na zaposlenega 20 18 16 15 14 > 12 10 ro a 10 C ro ni 5 5 SE 8 0 ĆC n a n 6 0 "U e 4 M 2 -5 0 -10 -2 -Skupaj \ /i - Zasebni Javni (V// \\ y \ 1 j 1 a a a Vir: ZRSZ, preračuni UMAR. Vir: SURS, preračuni UMAR. 90 80 ■S 70 60 50 40 Ekonomsko ogledalo, september 2009 17 Tekoča gospodarska gibanja sta bili takšni tudi realni rasti plač. V prvih osmih mesecih je bila glede na enako obdobje lani rast povprečne bruto plače 4,3-odstotna, ob tem pa veliko hitrejša v javnem sektorju kot v zasebnem. Avgusta se je redno uskladila minimalna plača, število njenih prejemnikov pa je bilo na ravni povprečja preteklega leta. Avgusta se s pričakovano medletno rastjo cen usklajuje minimalna plača in ta po letošnjem zvišanju (1,4 %) znaša 597,43 EUR. Prejemnikov te je bilo avgusta 21.056 (od tega polovica v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu), kar je na ravni povprečja lanskega leta (-0,2 %). V zasebnem sektorju se je povprečna plača na zaposlenega avgusta znižala v vseh dejavnostih z izjemo gostinstva, njena medletna rast pa se je izrazito umirila (0,7 %). Avgusta naj bi se v skladu z veljavno kolektivno pogodbo izhodiščne in najnižje osnovne plače sektorja uskladile za 2,3 %, a so se glede na težave v gospodarstvu za nižji odstotek oz. se sploh niso, 1,2-odstotno znižanje bruto plače na zaposlenega pa je tudi posledica dveh delovnih dni krajšega meseca. V Slika 24: Bruto plače v zasebnem sektorju -Industrija in gradbeništvo (B-F) -Tržne storitve (G-N;S) Vir: SURS, preračuni UMAR. 10 8 6 4 2 0 Okvir 3: Podpis Aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor V obdobju gospodarske krize je predvidena rast plač, ki bi izhajala iz sprejete plačne reforme javnega sektorja, predstavljala veliko tveganje za poslabšanje makroekonomskih razmerjih. Z januarjem letos je bila realizirana druga četrtina, v skladu s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Ostali dve četrtini bi se morali izplačati septembra letos in marca 2010, vendar z varovalko v primeru, da bi realna rast plač javnega sektorja presegla skupno produktivnost dela za več kot 0,5 o. t. Vlada je s sindikati uspela februarja letos skleniti Dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer v obdobju 2009-2010 in Aneks št. 1 h kolektivni pogodbi za javni sektor, kjer se je tretja četrtina zamaknila na 1. januar 2010 in četrta na 1. marec 2010 z varovalko. Poleg tega je bilo dogovorjeno, da se ne izvede letošnja redna julijska uskladitev in z aprilom začasno ukine redno delovno uspešnost (do decembra letos). Gibanje plač v javnem sektorju je eno večjih tveganj za gospodarska gibanja prihodnje leto, saj bi se te, v kolikor bi veljal februarja letos sprejeti dogovor, v letu 2010 nominalno povišale za 10,3%, kar bi dodatno ogrozilo stanje javnih financ. V jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2009 smo na UMAR zaradi poglabljanja recesije še znižali napoved gospodarske rasti letos in prihodnje leto ter kot eno izmed glavnih tveganj navedli gibanje plač v javnem sektorju. Zaradi izjemno spremenjenih makroekonomskih razmer, je Vlada s sindikati oktobra sklenila nov Dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za obdobje december 2009-november 2011 in Aneks št. 2 h kolektivni pogodbi za javni sektor. Izplačilo četrtin sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij je bilo pomaknjeno na oktober 2010 in oktober 2011. Nadalje, v splošni julijski uskladitvi v letu 2010 se upošteva polovico inflacije predvidene v Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj v letu 2010 (UMAR), še naprejpa se začasno ukinja redna delovna uspešnost. Splošna julijska uskladitev v letu 2011 se bo dogovorila do maja 2010. Oktobrski dogovor pomeni v primerjavi s februarskim bistveno nižjo rast v javnem sektorju v letu 2010. Kljub temu bo na njegovi osnovi ocenjena rast plač višja kot smo jo predvideli v jesenski napovedi na podlagi prvotnih pogajalskih izhodišč Vlade in osnutka proračunskega memoranduma. Tabela 5: Primerjava napovedi bruto plače na zaposlenega 2008 2009 2010 Jesenska napoved (sept. 2009) Jesenska napoved (sept. 2009) Dogovor oktober 09 Dogovor februar 09 Nominalna rast, v % Bruto plača na zaposlenega 8,3 2,9 2,1 2,6 5,0 Zasebni sektor 7,8 0,8 2,4 Javni sektor 9,8 7,0 1,0 3,1 10,3 Produktivnost dela 4,5 -1,0 3,1 Realna rast, v % Bruto plača na zaposlenega 2,5 1,9 0,6 1,1 3,4 Zasebni sektor 2,0 -0,2 0,9 Javni sektor 3,9 5,9 -0,5 1,5 8,7 Produktivnost dela 0,7 -5,0 2,5 Vir: SURS, preračuni in napovedi UMAR. 18 Ekonomsko ogledalo, september 2009 Tekoča gospodarska gibanja prvih osmih mesecih je rast bruto plače sektorja znašala 2,0 %, k temu pa je bistveno prispevala rast plač v tržnih storitvah (2,3 %), ki je bila precej višja kot v industriji in gradbeništvu (0,7 %)7. V javnem sektorju se je povprečna plača na zaposlenega avgusta zvišala, eno leto po prvem izplačilu plač po novem sistemu pa se je zaradi učinka osnove njena medletna rast izrazito znižala. Povprečna bruto plača sektorja je bila avgusta glede na pretekli mesec višja za 0,8 %8, medletno pa je bila zaradi učinka osnove nižja za 0,6 %. V osmih mesecih je bila rast bruto plače sektorja (9,5 %) bistveno hitrejša kot v zasebnem sektorju. Najvišjo rast so beležili v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva (18,1 %), najnižjo pa v izobraževanju (5,0 %)9. Slika 25: Bruto plače v javnem sektorju ■ Javna uprava - Zdravstvo in soc.varstvo ■ Izobraževanje Kulturne, razv.in rekr.dej. Vir: SURS, preračuni UMAR. Cene Cene življenjskih potrebščin so se oktobra povišale za 0,1 %, v primerjavi z oktobrom lani pa se niso spremenile. Po prvih podatkih Eurostata je v evrskem območju oktobra medletna rast cen znašala -0,1 %. Medletna rast cen življenjskih potrebščin se v zadnjih nekaj mesecih giblje okoli 0,0 %. Potem ko se je inflacija z visokih ravni s sredine leta 2008 postopoma zniževala do junija letos, je julija postala negativna, od takrat 7 V prvi polovici leta je bila medletna rast plač v skupini industrije in gradbeništva precej nižja kot v tržnih storitvah, v zadnjih treh mesecih pa sta rasti dokaj izenačeni. 8 Najbolj v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (2,2 %), temu je sledilo zdravstvo in socialno varstvo (1,4 %) ter javna uprava (1,0 %), stagnirala pa je v izobraževanju (-0,1 %). 9 Izobraževanje je dosegalo višje rasti bruto plače kot ostale dejavnosti javnega sektorja v obdobju 2002-2006, saj je bila to edina dejavnost v sektorju, ki se je dogovorila za prejemanje dodatkov k plači v omenjenem obdobju. pa se giblje okoli ničelne stopnje. Na hitro zniževanje inflacije je do julija letos pri nas in v celotnem evrskem območju pomembno vplivalo gibanje cene nafte na svetovnem trgu, kar se je neposredno odrazilo v visokem negativnem medletnem prispevku k inflaciji pri cenah tekočih goriv za prevoz in ogrevanje. Prispevek teh goriv bo ob predpostavljeni obstoječi ceni nafte na svetovnem trgu pomembno vplival na dinamiko inflacije, saj bo v prihodnjih mesecih postal pozitiven. Podobno so se v obdobju, ko se je zniževala cena nafte na svetovnem trgu, zniževale tudi cene hrane, kar se je v manjši meri odrazilo tudi v maloprodaji. Septembra je tako medletni prispevek gibanja cen nafte k -0,1-odstotni rasti cen znašal -0,5 o. t., hrane pa -0,1 o. t. Na umirjanje stroškovnih pritiskov iz mednarodnega okolja pa je vplivalo tudi zniževanje cen ostalih surovin. Slika 26: Prispevek skupine k spremembi medletne inflacije Tekoča goriva -Inflacija -Inflacija (medletno v OOOOO Vir: SURS, preračuni UMAR. Čedalje pomembnejši dejavnik gibanja cen življenjskih potrebščin v zadnjih mesecih postaja vpliv šibkega povpraševanja kot posledica gospodarske krize. Znižanje zunanjega povpraševanja se je odrazilo v zmanjšanju gospodarske aktivnosti pri nas, kar se je prek umirjanja rasti plač in prilagoditve na trgu dela ter s tem povezanega upada domačega povpraševanja odrazilo na umirjanju cenovnih pritiskov tudi v ostalih cenovnih skupinah indeksa cen življenjskih potrebščin. Najpočasneje se pričakovano umirja rast cen večine storitev, ki je pri nas skupajna medletni ravni znašala 2,0 %, medletna deflacija pa je bila zato nižja za 0,6 o. t. Rast cen storitev se umirja tudi v celotnem evrskem območju, kjer se je z relativno visoke ravni 2,7 % avgusta lani, spustila na 1,8 % septembra letos. Negativna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih kaže znake umirjanja. Potem ko so bila gibanja cen industrijskih proizvodov, namenjenih za prodajo na domačem trgu, pri domačih proizvajalcih 30 8 25 6 20 4 15 10 ^ 2 5 0 0 d Ekonomsko ogledalo, september 2009 19 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 6: Cene v % 2008 2009 XII 08/ XII 07 ® (I 08-XII 08)/ ® (I 06-XII 07) IX 09/ VIII 09 IX 09/ IX 08 ® (X 08-IX 09)/ ® (X 06-IX 07) Cene življenjskih potrebščin (CPI) 2,1 5,7 -0,2 -0,1 1,4 Blago 1,3 6 0,8 -1,1 0,6 -Goriva in energija -7,2 10,6 0,4 -4,4 -4,8 -Drugo 3,2 5 0,9 -0,5 1,6 Storitve 3,8 5 -2,3 2,0 3,2 Cene življenjskih potrebščin (HICP) 1,8 5,5 -0,1 0,0 1,3 Regulirane cene1 -7,8 9,6 0,1 -5,8 -5,4 -Energija -11,9 14,4 0,2 -11,1 -9,6 -Drugo 0,4 0,1 0,0 2,6 1,4 Osnovna inflacija -odrezano povprečje2 2,7 2,6 0,0 1,1 1,7 -brez (sveže) hrane in energije 3,9 4,6 -0,2 0,9 2,7 Cene življenjskih potrebščin (HICP) v evrskem območju 1,6 3,3 0,0 -0,3 0,7 Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev -na domačem trgu 3,1 5,6 0,3 -1,6 0,9 -na evrskem območju -0,1 2,1 0,6 -4,8 -2,4 Viri: SURS, Eurostat; preračuni UMAR. Opomba: 1 Zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi, 2Osnovna inflacija (odrezano povprečje) se optimizira mesečno, zato so možni manjši popravki podatkov za nazaj. Slika 27: Razčlenitev medletne inflacije 8 7 6 5 o 5 4 ro 3 tu % 2 o! 1 0 I Tekoča goriva Hrana I Ostalo Storitve Vir: SURS, preračuni UMAR. v času gospodarske konjunkture v pretežni meri pod vplivom naraščajočih cen surovin v mednarodnem okolju (predvsem hrane, nafte in kovin), so znižanja cen surovin v obdobju gospodarske krize podobno kot pri cenah življenjskih potrebščin vplivala na umiritev rasti cen industrijskih proizvodov. V času konjunkture so namreč najhitreje rasle cene v proizvodnji živil in pijač ter v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov. V obdobju gospodarske krize pa se je njihova rast umirila in v letošnjem letu postala negativna, kar je ključno vplivalo na izmerjeno deflacijo pri cenah industrijskih proizvodov skupaj, ki je septembra znašala -1,6 %, v predelovalnih dejavnostih pa -3,2 %. Podatki za zadnjih nekaj mesecev kažejo, da se negativna rast cen v dejavnosti proizvodnje živil in pijač ter kovin in kovinskih izdelkov umirja, še naprej pa se umirja tudi rast cen v ostalih dejavnostih indeksa. Tudi gibanje cen industrijskih proizvodov iz uvoza v zadnjih dveh letih je bilo ključno zaznamovano s cenami surovin v mednarodnem okolju. V zadnjih nekaj mesecih pa je zaznati umirjanje negativne medletne rasti cen uvoženih proizvodov. Rast cen poslovnih storitev se umirja. Gibanje cen poslovnih storitev je bilo po naši oceni v obdobju zadnjih nekajlet v manjši meri posledica stroškovnih šokov iz mednarodnega okolja, v večji meri pa ciklične gospodarske aktivnosti. Relativno šibka gospodarska aktivnost v obdobju gospodarske krize je vplivala na umiritev rasti cen poslovnih storitev, ki se je z relativno visoke ravni v zadnjem četrtletju 2007 (5,0 %) znižala na 0,3 % v drugem četrtletju letos (zadnji podatek). Po poslabšanju med decembrom in junijem se je cenovna konkurenčnost gospodarstva julija in avgusta izboljšala. Realni efektivni tečaj, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin, je na mesečni ravni padel (za 0,2 %), potem ko se je od decembra lani do junija letos postopno nekoliko okrepil. Zaradi lanske podobne dinamike je bil avgusta in v prvih osmih mesecih skupaj le za malenkost višji kot pred enim letom (za 0,2 % oz. 0,1 %). Letošnja relativno stabilna gibanja cenovne konkurenčnosti so posledica stabilizacije 20 Ekonomsko ogledalo, september 2009 Tekoča gospodarska gibanja rasti cen življenjskih potrebščin na podobnih ravneh kot v trgovinskih partnericah, relativno stabilen pa je tudi nominalni efektivni tečaj. Slika 28: Realni efektivni tečaji do pomembnejših skupin trgovinskih partneric Skupaj (17 partneric) -Evrsko območje - Izven evrskega območja -----EU zunaj evrskega območja ----Izven EU 170 160 150 o o Ji 140 o o rN J2 130 (U ■D 120 110 100 A / s-*' i / / v / A — \ \ _ r — / _ X v v uUUbiui uijiiiui uuHHH mi liti Vir:ECB, SURS, OECD, EUROSTAT; preračuni UMAR. V ostalih bilancah tokovi avgusta niso toliko odstopali od tokov v preteklih mesecih. Bilanca faktorskih dohodkov je avgusta beležila podoben primanjkljaj kot julija. Od prvega četrtletja letos, ko je bil najvišji letos, pa se je primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov postopoma zniževal. Najbolj ga znižujejo neto plačila obresti na tuja posojila, ki upadajo bolj kot neto prejete obresti od naložb v dolžniške vrednostne papirje. Bilanca tekočih transferjev je prav tako največji primanjkljaj letos beležila v prvem četrtletju, zlasti pod vplivom državnega sektorja. Od aprila do julija pa je bil kumulativni saldo tekočih transferjev pozitiven, zaradi presežka državnega proračuna v odnosu do proračuna EU. Avgusta je bil zabeležen neto odliv sredstev iz državnega proračuna v proračun EU, kar je vplivalo na poslabšanje bilance tekočih transferov avgusta glede na julij. V osmih mesecih letos je bil primanjkljajv bilanci tekočih transferov na skoraj enaki ravni kot v tem obdobju lani. V storitveni bilanci je bil tudi avgusta izkazan presežek, ki je bil najvišji letos, na kar je vplivalo sezonsko povečanje presežka v menjavi potovanj. Medletno pa je bil avgusta in v osmih mesecih presežek v storitveni menjavi nižji kot lani, večinoma zaradi manjšega presežka v menjavi potovanj in cestnega transporta, ki je precej povezan z dinamiko blagovne menjave. 90 30 Na agregatni ravni je bil vpliv letošnjih izrazitejših nihanj evra na cenovno konkurenčnost gospodarstva majhen. Delež zunanje menjave s trgovinskimi partnericami iz evrskega območja, kjer skupna valuta tečajna tveganja eliminira, je namreč največji.10 Hkrati so bili od drugega četrtletja učinki krepitve evra do valut zunaj EU (zlasti do USD in JPY) na poslabšanje cenovne konkurenčnosti v veliki meri nevtralizirani z učinki njegovega padca do valut EU (zlasti PLN, HUF, CZK in GBP) in posledičnim izboljšanjem cenovne konkurenčnosti do EU trgovinskih partneric, ki niso članice evrskega območja (glej Mednarodno okolje). Gibanja do drugega četrtletja so bila ravno nasprotna. Plačilna bilanca Avgusta je bil vplačilni bilanci zabeležen najvišji primanjkljaj v blagovni menjavi v letošnjem letu, kar je saldo tekočega računaplačilne bilance po štirih mesecih presežka prevesilo v primanjkljaj. Ker je izvoz blaga avgusta v primerjavi z julijem zabeležil večji padec od uvoza, se je v tem mesecu povečal blagovni primanjkljaj (133,5 mio EUR). Povečanje primanjkljaja avgusta je delno tudi sezonske narave in je značilno tudi za pretekla leta. Čeprav je avgustovski blagovni primanjkljaj letos največji, pa je še vedno precej pod lanskim, tudi kumulativno za obdobje od januarja do avgusta, ko je znašal 245,3 mio EUR, v enakem obdobju lani pa 1.717,6 mio EUR in je bil tudi glavni generator primanjkljaja tekočega računa plačilne bilance. 10 V ožji skupini 17-tih trgovinskih partneric, zajetih v izračun efektivnega tečaja, znaša delež partneric iz evrskega območja okoli 64 %, delež EU partneric, ki niso članice evrskega območja, okoli 14 %, delež partneric zunaj EU pa 13 %. Slika 29: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance Blagovna menjava ^m Storitvena menjava ^^M Faktorski dohodki H Tekoči transferi -Tekoči račun 200 -400 -500 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Vir : BS. Padec tujega povpraševanja in domače aktivnosti se odraža tudi v spremenjenih tokovih blagovne menjave po namenu. Zaradi krčenja investicijske aktivnosti ter padca cen energentov in surovin se na medletni ravni že od začetka letošnjega leta najbolj znižuje primanjkljaj v menjavi proizvodov za investicije in primanjkljaj v menjavi proizvodov za vmesno porabo, saj je uvoz teh proizvodov upadel precej bolj kot izvoz. V menjavi proizvodov za široko porabo pa ima Slovenija še vedno presežek, ki se je v času gospodarske krize celo nekoliko povečal, kar je bilo predvsem posledica izrazitega Ekonomsko ogledalo, september 2009 21 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 7: Plačilna bilanca I-VIII 09, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-VIII 08 Tekoče transakcije 14.485,8 14.486,3 -0,5 -1.414,8 -Blagovna menjava (FOB) 10.493,8 10.739,1 -245,3 -1.717,6 -Storitve 2.848,6 2.011,6 837,0 1.099,0 -Dohodki od dela in kapitala 663,8 1.123,3 -459,5 -672,8 Tekoči transferi 479,7 612,3 -132,6 -123,5 Kapitalski in finančni račun -114,0 -12,0 -126,0 1.773,6 -Kapitalski račun 148,4 -118,2 30,2 -12,2 -Kapitalski transferi 147,4 -112,1 35,3 -10,4 -Patenti, licence 1,0 -6,1 -5,1 -1,8 -Finančni račun -262,4 106,2 -156,2 1.785,8 -Neposredne naložbe -8,2 -457,3 -465,5 148,6 -Naložbe v vrednostne papirje 2.766,8 29,7 2.796,5 -919,8 -Finančni derivativi -29,1 13,1 -16,0 38,1 -Ostale naložbe -3.127,3 520,7 -2.606,6 2.489,3 -Terjatve 0,0 520,7 520,7 -1.132,7 -Obveznosti -3.127,3 0,0 -3.127,3 3.622,0 -Mednarodne denarne rezerve 135,4 0,0 135,4 29,7 Statistična napaka 126,4 0,0 126,4 -358,7 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne je vplival neto odliv kapitala BS, zaradi povečanja naložb v tuje dolžniške vrednostne papirje in znižanja obveznosti do sistema TARGET11. Ta neto odliv je bil višji od neto priliva kapitala državnega sektorja, zaradi povečanja naložb tujcev v dolžniške vrednostne papirje države in neto priliva zasebnega sektorja, zaradi neposrednih in ostalih naložb. V osmih letošnjih mesecih so finančne transakcije s tujino (brez mednarodnih denarnih rezerv) zabeležile neto odliv kapitala v višini 291,6 mio EUR, v enakem obdobju lani pa neto priliv v višini 1,756.1 mio EUR. Največje finančne transakcije so bile avgusta zabeležene predvsem na strani terjatev in obveznosti poslovnih bank. Neposredne naložbe so bile avgusta neto prilivne v višini 60,6 mio EUR, v večini preteklih mesecev pa neto odlivne. Na to je vplivala neto zadolžitev domačih družb do tujih kapitalsko povezanih družb, tokovi lastniškega kapitala pa so bili šibki. Naložbe v vrednostne papirje so bile neto odlivne v višini 111,6 mio EUR. Bančni sektor je povečal naložbe v obveznice in zadolžnice ter instrumente denarnega trga. Povečale so se tudi neto naložbe nerezidentov v dolžniške papirje državnega sektorja. Januarja, februarja, aprila in julija pa je bil, zaradi prodaje instrumentov denarnega trga poslovnih bank, izdaje dveh državnih obveznic in obveznice NLB s poroštvom 11 Sistem bruto poravnave znotraj Evrosistema, ki se uporablja za poravnavo centralno bančnih operacij, medbančne prenose sredstev velikih vrednosti in za druga plačila v evrih. Slika 30: Komponente bilance blagovne menjave Proizvodi za vmesno porabo Proizvodi za široko porabo I Proizvodi za investicije -Saldo blagovne menjave E -200 Vir: BS. medletnega upada uvoza osebnih avtomobilov (v sedmih mesecih letos za 44,8 %). Avgusta je bil neto tok finančnih transakcij s tujino (brez mednarodnih denarnih rezerv) med najmanjšimi letos in tudi v celotnem osemmesečnem obdobju je bil precej nižji kot lani. Neto odtok kapitala je avgusta znašal 10,5 mio EUR (avgusta lani neto pritok v višini 83,7 mio EUR). Na to 200 100 0 -100 -300 -400 -500 22 Ekonomsko ogledalo, september 2009 Tekoča gospodarska gibanja Slika 31: Finančne transakcije plačilne bilance po sektorjih H Država ^^B Banka Slovenije H Zasebni sektor -Neto finančni tok 1200 900 600 300 cc Ču 0 oi E > -300 -600 -900 -1200 Vir: BS, preračuni UMAR. RS, izkazan visok neto priliv naložb v vrednostne papirje. Ostale naložbe so avgusta izkazovale skromen neto pritok v višini 32,2 mio EUR, vendar so bili na strani terjatev in obveznosti zabeleženi visoki finančni tokovi. Pri terjatvah so se najbolj znižale vloge domačih poslovnih bank v bankah v tujini, saj so banke del vezanih sredstev (647,9 mio EUR) iz julijske izdaje obveznice NLB prenesle iz računov v tujini. Pri obveznostih pa so največji odliv izkazovale vloge nerezidentov v slovenskih bankah (319,1 mio EUR), BS pa je drugi mesec zapored odplačala del obveznosti do neto pozicije TARGET računa. Zaradi izdaje obveznic se je dolg državnega sektorja letos povečal, zasebni sektor, zlasti domače poslovne banke, pa so v preteklih letih povečan dolg letos neto odplačevale. Zaradi zagotavljanja sredstev za financiranje potrošnje države ter sprejetih ukrepov za spodbuditev kreditne aktivnosti se je letos povečalo neto zadolževanje državnega sektorja. Bruto zunanji dolg državnega sektorja se je v primerjavi s koncem leta 2008 povečal za 1.469 mio EUR, bruto dolžniške terjatve pa znižale le za 81 mio EUR. Neto zunanji dolg zasebnega sektorja pa se je v tem obdobju znižal. Pri tem se je najbolj znižal bruto zunanji dolg poslovnih bank, in sicer za 1.333 mio EUR, njihove bruto terjatve pa za 528 mio EUR. Finančni trgi Kreditna aktivnost slovenskih bank je tudi septembra ostala na skromni ravni. Te so v tem mesecu neto odobrile kredite v višini 82,1 mio EUR. Daleč največji del predstavlja zadolževanja prebivalstva, okrepilo pa se je tudi zadolževanje države. Po drugi strani so podjetja in NFI kredite, najete pri domačih bankah, neto odplačevala v najvišji mesečni vrednosti doslej. Viri financiranja na mednarodnih medbančnih trgih ostajajo precej omejeni, banke tako še naprej odplačujejo kredite, najete v tujini, septembra pa se je ponovno okrepil obseg vlog države, ki se je zadolžila za 1,5 mrd EUR, slabi dve tretjini teh sredstev pa je naložila v banke. Prilivi vlog gospodinjstev v banke pa so vse bolj skromni. Mesečna rast skupnega obsega kreditov domačih bank domačim sektorjem ni presegla 1,0 % že vse od lanskega oktobra, na medletni ravni pa je septembra upadla že pod 5,0 %. Banke so v prvih treh četrtletjih letos neto odobrile kredite domačim nebančnim sektorjem v višini 878,6 mio EUR, kar dosega le dobro petino vrednosti iz primerljivega obdobja lani. Potem ko je bil neto tok kreditov v evrskem območju julija in avgusta negativen, se je ta septembra okrepil in bil na ravni 30,2 mrd EUR. Kljub temu se je medletna stopnja rasti skupnega obsega kreditov znižala še za 0,7 o. t. in bila z -0,4 % prvič negativna. Do večje spremembe je prišlo zlasti pri zadolževanju podjetij in NFI. Potem ko so ta v preteklih dveh mesecih neto odplačevala kredite v višini več kot 100 mrd EUR, so jih septembra neto najela za 24,6 mrd EUR, kar je druga najvišja vrednost letos in dosega skoraj 60 % mesečnega povprečja v letu 2008. Kljub razmeroma ugodnemu septembru pa splošna slika v prvih treh četrtletjih letos kaže, da je bilo umirjanje kreditne aktivnosti v evrskem območju še izrazitejše kot v Sloveniji. Skupni neto tok kreditov je bil negativen, in sicer je dosegel slabo milijardo EUR, medtem ko so podjetja neto odplačevala kredite v višini 42,6 mrd EUR. Obseg neto zadolževanja gospodinjstev je bil tudi septembra na razmeroma visoki ravni in je s 95,1 mio EUR dosegel drugo najvišjo raven letos. Najpomembnejši del zadolževanja še naprej predstavljajo stanovanjski krediti, njihovi neto tokovi pa se že tretji mesec zapored gibljejo na ravni med 50 in 60 mio EUR. Močan preskok je zabeležilo neto zadolževanje v obliki potrošniških kreditov, ki je septembra znašalo 18,7 mio EUR, kar je najvišja vrednost letos. Banke so v treh četrtletjih letos neto odobrile kredite Slika 32: Neto tokovi in rasti kreditov v evrskem območju ^^m Država ^^m Podjetja in NFI Gospodinjstva -Gospodinjstva (desna os) Podjetja in NFI (desna os) -Skupaj (desna os) 250 200 150 100 Î 50 : ; 0 -50 -100 -150 L- -v v Iti J „N k lili III M k ... : ■ if ■ 20 16 12 8 < 4 ; 0 -4 -8 -12 B 4 s C 0 O O O O O o 1 t š i i t % Vir: ECB, preračuni UMAR. Ekonomsko ogledalo, oktober 2009 23 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 8: Izbrani kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 08 30. IX 09 30. IX 09/ 31. VIII 09 30. IX 09/ 31. XII 08 30. IX 09/ 30. IX 08 Krediti skupaj 31.549,10 32.427,72 0,3 2,8 4,7 Krediti podjetjem in DFO 23.137,53 23.378,77 -0,3 1,0 2,7 Krediti državi 584,61 818,35 8,3 40,0 57,8 Krediti prebivalstvu 7.826,96 8.230,60 1,2 5,2 6,8 Potrošniški 2.883,95 2.895,89 0,7 0,4 -0,3 Stanovanjski 3.395,30 3.752,88 1,6 10,5 15,9 Ostalo 1.547,71 1.581,82 1,1 2,2 1,2 Bančne vloge skupaj 13.689,07 14.127,29 0,0 3,2 4,7 Čez noč 5.249,44 5.623,43 -0,1 7,1 3,8 Kratkoročno vezane 5.644,79 5.358,67 -1,0 -5,1 -1,8 Dolgoročno vezane 1.957,65 2.574,87 1,3 31,5 48,2 Vloge na odpoklic 837,19 570,31 5,5 -31,9 -35,3 Vzajemni skladi 1.513,38 1.807,06 3,3 19,4 -14,0 Viri: BS, ATVP, preračuni UMAR. gospodinjstvom v višini 403,6 mio EUR, kar dosega dobrih 45 % vrednosti iz primerljivega obdobja v letu 2008. Upad je posledica zaustavitve bančnega kreditiranja v obliki deviznih kreditov, ki so jih gospodinjstva v prvih treh četrtletjih letos neto odplačevala v višini 147,7 mio EUR (v enakem obdobju lani so bili neto tokovi na ravni 340 mio EUR). Del povpraševanja po tovrstnih kreditih se je tako najverjetneje preusmeril na evrske kredite, saj so bili njihovi neto tokovi v treh četrtletjih letos rahlo višji kot v primerljivem obdobju lani. Po dveh zaporednih mesecih, ko je bilo neto zadolževanje podjetij in NFI pozitivno, so ta septembra ponovno neto odplačevala kredite. Tokrat kar v višini 76,0 mio EUR, kar je največ doslej. Takšno gibanje je izključno posledica neto odplačevanja kreditov za obratna sredstva, ki je bilo na ravni 116,6 mio EUR, medtem ko je neto zadolževanja za investicije znašalo skoraj 30 mio EUR in za ostale namene dobrih 10 mio EUR, kar je oboje več od letošnjega mesečnega povprečja. Do septembra jamstvena shema za podjetja tako še ni prinesla večjega obsega financiranja gospodarstva. Razlog za takšno stanje gre najverjetneje iskati v večji previdnosti bank pri kreditni aktivnost, ki je rezultat splošne gospodarske krize, hkrati pa ocenjujemo, da je prišlo do kakovostnega preskoka tudi pri povpraševanju. Podjetja namreč trenutno v veliki meri potrebujejo finančna sredstva za premostitev likvidnostnih težav, tovrstna posojila pa po navadi niso namenjena financiranju razvojnih projektov, ki ustvarjajo nov denarni tok, zato so banke pri tovrstnem kreditiranju še toliko bolj previdne in zahtevajo za dodatno tveganje večja zavarovanja in predvsem višjo obrestno mero, kar pa del potencialnih kreditojemalcev odvrne od zadolževanja. Podjetja in NFI so se tako v prvih treh četrtletjih letos neto zadolžila pri domačih bankah v višini 241,2 mio EUR, kar dosega le še 7,1 % vrednosti iz primerljivega obdobja lani. Avgusta so podjetja in NFI kredite, najete v tujini, neto odplačevala v višini 30,0 mio EUR. Negativen neto tok pa so beležili dolgoročni in kratkoročni krediti. Ob izredno močnem neto zadolževanju v enakem mesecu lani (112,2 mio EUR) so se precejspremenila tudi razmerja. Obseg neto najetih kreditov je bil tako v osmih mesecih letos na ravni 257,6 mio EUR, kar je že za skoraj dve petini manj kot v enakem obdobju lani. Tako velik upad je v veliki meri posledica občutnega neto odplačevanja kratkoročnih kreditov (85,6 mio EUR), medtem ko je bilo zadolževanje v obliki dolgoročnih kreditov še vedno rahlo nad ravnjo iz primerljivega obdobja lani, vendar pa se je stopnja rasti v zadnjih treh mesecih močno umirila. Delež tujega Slika 33: Neto tokovi in rast kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem Prebivalstvo (leva os) Podjetja in NFI (leva os) Država (leva os) -----Prebivalstvo (desna os) Vir: BS, preračuni UMAR. 24 Ekonomsko ogledalo, september 2009 Tekoča gospodarska gibanja financiranja se je tako avgusta spustil na 45,0 %, kar je za dobrih 5 o. t. manj kot mesec pred tem. Obrestne mere za zadolževanje podjetij in NFI so v Sloveniji precej višje kot v povprečju evrskega območja in so se avgusta, po podatkih Banke Slovenije, gibale na ravni 290 bazičnih točk12. Banke so avgusta neto odplačevale dolgoročne in kratkoročne kredite, najete v tujini, vendar je bil neto odliv obojih precej skromen. Na skupni ravni so dosegli 38,9 mio EUR, kar je le sedmina mesečnega povprečja v osmih mesecih letos. Banke so v tem obdobju neto odplačevale kredite v višini 2,1 mrd EUR, medtem ko je v enakem obdobju lani neto priliv še vedno dosegal 2 mrd EUR. Slika 34: Neto zadolževanje podjetij na tujem ter razlike v obrestnih merah ^^m Krediti (leva os) -Razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami (desna os) i i JLy i 1 200 ° 150 J? > S i S S 55 t i = Š i Vir: BS, preračuni UMAR. Upadanje rasti vlog gospodinjstev v bankah se je nadaljevalo tudi septembra. Medletna stopnja rasti se je tako prvič, odkar imamo primerljive podatke13, znižala pod 5 %, medtem ko se je rast še v začetku leta gibala na ravni okrog 10 %. K tako nizki rasti je pomembno prispeval upad kratkoročnih vlog (del se jih je sicer preselil tudi med dolgoročne vloge) ter vlog na odpoklic. Slednje so sicer septembra na mesečni ravni beležile kar 5,5-odstotno rast, a so na medletni ravni še vedno beležile več kot 35-odstoten upad. Vloge prebivalstva v bankah so tako v treh četrtletjih letos beležile neto prilive v višini 438,2 mio EUR, kar je že za več kot polovico manj kot v primerljivem obdobju lani. Razlogov za takšen upad je več. Eden je prav gotovo upad prejemkov gospodinjstev. Drugi je ta, da so se obrestne mere za depozite letos občutno znižale. Tretji razlog pa bi lahko iskali v gibanjih na kapitalskih trgih. Lani so namreč pomemben priliv med bančne vloge predstavljali tudi prilivi iz kapitalskih trgov, kjer so vrednosti premoženja beležile občuten upad, medtem ko je letos zaradi pozitivnih gibanj ta učinek ravno nasproten. 12 Obrestne mere za kredite nad 1 mio EUR z variabilno ali do 1 leta s fiksno obrestno mero. 13 Od leta 2005. Septembra je država s pomembnim delom sredstev, pridobljenih z izdajo obveznice, ponovno okrepila obseg depozitov v bankah. Ta je tako konec meseca že presegel 4 mrd EUR in je bil za 1,5-krat višji kot ob koncu preteklega leta. Neto tokovi so na mesečni ravni dosegli 958,6 mio EUR. Tokrat je država pomemben del depozitov naložila kratkoročno, saj se je obseg kratkoročnih depozitov okrepil za dobrih 730 mio EUR, dolgoročnih pa le za dobrih 200 mio EUR. Slika 35: Neto prilivi vlog gospodinjstev in države v banke Gospodinjstva 715 1277 959 *Ji> v ssssssss i ü ^ s i & ^ ž Vir: BS, preračuni UMAR. Vzajemni skladi domačih upravljavcev so septembra že tretji mesec zapored beležili pozitiven neto tok, ki je bil s 5,9 mio EUR na najvišji mesečni ravni letos. Takšno gibanje je v veliki meri posledica ugodnih gibanj na kapitalskih trgih, saj so pretežen del teh neto prilivov zabeležili delniški skladi. Vzajemni skladi domačih upravljavcev so v prvih treh četrtletjih letos beležili skromen pozitiven neto tok v višini 1,2 mio EUR, medtem ko je bil v enakem obdobju lani zabeležen neto odliv, in sicer v višini 188,1 mio EUR. Obseg sredstev v vzajemnih skladih je že tretji mesec zapored beležil rast, tokrat v višini dobre 3 %, od konca preteklega leta pa se je okrepil za slabo petino. Po rekordnem avgustovskem prometu na Ljubljanski borzi se je septembra ta ponovno umiril in s 67,5 mio EUR ni bistveno odstopal od povprečja v predhodnih mesecih. Tudi tokrat je največji delež trgovanja odpadel na delnice, medtem ko je promet z obveznicami s 13,7 mio EUR dosegel najvišjo vrednost v zadnjih šestih mesecih. Septembra je tržna kapitalizacija vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, beležila prvo mesečno rast v tretjem četrtletju, ki pa je bila kar 9,0-odstotna. K rasti je ponovno največ prispevala 16,3-odstotna rast tržne kapitalizacije obveznic, kar je posledica nove izdaje državnih obveznic v začetku septembra, medtem ko je bila rast tržne kapitalizacije delnic zmerna (1,7 %). Vrednost indeksa SBI20 se je oktobra, kljub občutno negativnim gibanjem 350 300 90 250 60 30 0 50 0 Ekonomsko ogledalo, september 2009 25 Tekoča gospodarska gibanja v drugi polovici meseca, že drugi mesec zapored povišala, vendar je bila rast tokrat z 1,9 % za skoraj polovico nižja kot mesec pred tem. Nasprotno se je na mednarodnih kapitalskih trgih prekinil niz zaporednih mesečnih rasti iz celotnega tretjega četrtletja. Vrednost indeksa MSCI World, merjenega v evrih, je tako v tem mesecu beležila 2,8-odstotni upad. Izmed pomembnejših indeksov je stagniral le osrednji indeks newyorške borze, medtem ko so preostali indeksi beležili upad v višini med 1,0 % in 5,0 %. Slika 36: Gibanje borznega indeksa SBI20 in ostalih pomembnejših indeksov FTSE -DOW -DAX -SBI20 Vir : Finance.yahoo.com, www.mscibarra.com, Lbo. tudi rast prihodkov od davka iz zaposlitve (medletna rast 3,6 %). Akontacije davka od dohodka pravnih oseb so se septembra glede na avgust še zmanjšale, v prvih devetih mesecih so dosegle le dobro polovico lanske vrednosti, saj lahko davčni zavezanci uveljavijo dokazane slabše rezultate tekočega poslovanja in letošnjo (nižjo) zakonsko davčno stopnjo (21,0 %). Prihodki iz davka na dodano vrednost so bili v prvih devetih mesecih leta nižji za 10,8 % in ob siceršnjih časovnih zamikih z usklajevanjem vplačil in vračil davka sledijo upadanju gospodarske aktivnosti. Po nekonsolidiranih podatkih za avgust so bili prihodki državnega proračuna v prvih osmih mesecih medletno nižji za 13,4 %, odhodki pa so se v enakem obdobju povečali za 12,2 %. Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih osmih mesecih dosegel 1.031 mio EUR. Primanjkljaj je po osmih mesecih izkazala tudi zdravstvena blagajna (79,9 mio EUR), ob povečanju prihodkov za 4,3 % in odhodkov kar za 15,8 %. Pokojninska blagajna je po transferju iz državnega proračuna v višini 960 mio EUR prvih osem mesecev leta zaključila s približno izravnano bilanco, prihodki in odhodki pa so se povečali za 7,8 % oz 7,7 %. Negativna je bila v prvih sedmih mesecih skupna bilanca občinskih proračunov, ki so ob medletnem povečanju prihodkov za 3,8 % in povečanju odhodkov za 13,8 % izkazali dobrih 50 mio EUR primanjkljaja. Črpanje sredstev kohezijske politike s finančne perspektive 2007-13 se je v tretjem četrtletju pospešilo, povračila v državni proračun pa ostajajo nizka. Podatki SVLR15 po operativnih programih kažejo, da so ukrepi, ki so bili Slika 37: Davki in prispevki za socialno varnost Javne finance V prvih devetih mesecih letos je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 7,6 % manj prihodkov kot v enakem obdobju lani. Po podatkih o vplačilih davkov in prispevkov za socialno varnost14 so vplačila znašala 9,7 mrd EUR, pešanje rasti javnofinančnih prihodkov pa se je nadaljevalo pri večini davkov in prispevkov. Medletno so bili v prvih devetih mesecih letos večji le prihodki od trošarin (15,8 %) in prihodki od prispevkov za socialno varnost (2,1 %), vsi ostali davki pa so bili nižji. Vlada je nadaljevala s politiko povečevanja trošarinskih dajatev na vse trošarinske izdelke, kar povečuje prihodke od trošarin, vendar se je njihova rast avgusta in septembra nekoliko upočasnila. Prispevki za socialno varnost sledijo gibanju mase plač, tudi njihova rast se upočasnjuje. Prihodki od dohodnine so bili v prvih devetih mesecih medletno nižji za 4,0 %, predvsem zaradi izdatnejših vračil dohodnine po dohodninskih odločbah za lani ter zaradi precej manjših prilivov iz davkov od dohodkov od dejavnosti in od dohodkov od prodaje kapitala, upočasnjuje pa se 14 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-september 2009, Uprava za javne prihodke. 50 f? 40 > £ 30 0,955) je osem držav EU-27, Slovenija pa se je skupaj s preostalimi članicami EU uvrstila v skupino držav z visoko stopnjo človekovega razvoja (HDI > 0,833). Po spolu prirejen indeks človekovega razvoja (GDI) kaže nekoliko drugačno razporeditev držav. Ta sicer zajema iste kazalnike kot HDI, a so ti ločeni po spolu. GDI tako meri (ne)enakomernost porazdelitve za (kakovostno) življenje potrebnih dobrin - zdravja, dohodka in izobrazbe: bližje kot sta vrednosti obeh indeksov, manjše so razlike med spoloma v dostopu do osnovnih virov in večje kot so razlike med spoloma v dostopu, nižja je vrednost GDI. Ker neenakost dostopa ostaja v večini držav, je tudi vrednost GDI večinoma nižja od vrednosti HDI (kar pa ne pomeni nujno tudi nižje uvrstitve). Po zadnjih preračunih sta imeli najvišji vrednosti Avstralija in Norveška, med državami EU pa Švedska in Francija. Vrednost GDI Slovenije se je izboljšala z 0,920 na 0,927 in predstavlja 99,7 % vrednosti HDI. Slovenija se je uvrstila na 24. mesto, kar pomeni, da ima med 155 vključenimi državami 131 držav slabše razmerje med HDI in GDI kot Slovenija (torej večje razlike v dostopnosti po spolu). Med letoma sta se povečala samo deleža ocenjenega dohodka po spolu, vrednosti ostalih vključenih kazalcev so ostale nespremenjene. 25 Glej Socialni razgledi 2008: stran 84 (Slika 44). 26 Glej Ekonomsko ogledalo - januar 2008. Ekonomsko ogledalo, oktober 2009 36 Izbrane teme Tabela 14: Kazalniki človekovega razvoja, EU-27, 20091 HDI2 GDI2 GEM2 Avstrija 0,955 0,930 0,744 Belgija 0,953 0,948 0,874 Bolgarija 0,840 0,839 0,613 Ciper 0,914 0,911 0,603 Češka 0,903 0,900 0,664 Danska 0,955 0,947 0,896 Estonija 0,883 0,882 0,665 Finska 0,959 0,954 0,902 Francija 0,961 0,956 0,779 Grčija 0,942 0,936 0,677 Irska 0,965 0,948 0,722 Italija 0,951 0,945 0,741 Latvija 0,866 0,865 0,648 Litva 0,870 0,869 0,628 Luksemburg 0,960 0,943 n.p. Madžarska 0,879 0,879 0,590 Malta 0,902 0,895 0,531 Nemčija 0,947 0,939 0,852 Nizozemska 0,964 0,954 0,882 Poljska 0,880 0,877 0,631 Portugalska 0,909 0,907 0,753 Romunija 0,837 0,836 0,512 Slovaška 0,880 0,877 0,663 Slovenija 0,929 0,927 0,641 Španija 0,955 0,949 0,835 Švedska 0,963 0,956 0,909 Zdr. kraljestvo 0,947 0,943 0,790 Povprečje3 0,921 0,915 0,7214 St. dev. 0,04 0,04 0,12 Mediana 0,942 0,930 0,699 IRQ 0,075 0,069 0,209 Slika 39: HDI in GEM v EU-27, 2009 1,00 Vir: (2001-2009) Human Development Report. Oxford, New York: Oxford University Press, UNDP. Opombe: 1Za preračun indeksov v tekočem letu se uporabljajo podatki izpred dveh let. V tabeli predstavljene vrednosti indeksov se tako nanašajo na leto 2007. 2Indeksi zavzemajo vrednosti v razponu med 0 in 1. 3Netehtano povprečje. 4Brez Luksemburga. Za ustvarjanje podobe o družbenem položaju žensk pogosto uporabimo še indeks razporejenosti moči po spolu (GEM). Ta meri stopnjo sodelovanja žensk v javnem življenju in zajema (ne)enakost možnosti v dveh ključnih sferah javnega življenja: politiki (delež žensk v parlamentu) in na trgu dela (delež žensk na vodstvenih in vodilnih položajih ter delež žensk na tehničnih in strokovnih položajih). Ob tem meri še porazdelitev ekonomskih virov, saj so v oceno razmerja dohodka med moškimi in ženskami vključeni podatki o deležu populacije po spolu, stopnja delovne aktivnosti moških in žensk, razmerje med žensko in moško 0,98 0,96 0,94 0,92 0,90 0,84 0,82 i * FR * ES NLS > ♦ A IT ♦ / D ï FI ► DK * BE • SI GR C ♦ MT ► Y U-27 PT » ♦ LT>< ♦ EE SK LV ▲ d n ♦ RO GEM Vir: UNDP. plačo v nekmetijskih dejavnostih ter BDP na prebivalca po kupni moči. Tudi GEM zavzema vrednosti med 0 in 1: pri vrednosti 1 je razporeditev moči med ženskami in moškimi enaka, delež žensk/moških enak na omenjenih področjih javnega življenja in dohodek enakomerno razporejen med spoloma. Razporeditev držav je glede na prejšnja indeksa popolnoma spremenjena, vrednosti indeksa pa praviloma najnižje med vsemi tremi. Vrednosti 1 ni doslej dosegla še nobena država: najvišje vrednosti imajo skandinavske države, ki tudi sicer veljajo za bolj egalitarne družbe. GEM je bil najvišji na Švedskem, Norveškem in Finskem, medtem ko na Danskem že pade pod 0,900. GEM Slovenije (0,641, lani 0,625) je še vedno bistveno nižji od maksimalne: ženske zasedajo 34 % vseh vodstvenih in vodilnih položajev (lani 33 %). Nekoliko bolj ugodno je razmerje na tehničnih in strokovnih položajih, kjer predstavljajo ženske več kot polovico zaposlenih (56 %), najmanjpa je žensk na položajih političnega odločanja (10 %). Delež žensk v slovenskem parlamentu je pod svetovnim povprečjem (19 %) in je občutno nižji od deleža v skandinavskih državah (43 %; podatkovna baza IPU 2009). Tako se lahko po politični zastopanosti žensk Slovenija primerja z arabskimi državami, kjer je zastopanost žensk v povprečju najnižja (9,7 % leta 2009). Razmerje dohodka med moškimi in ženskami se med letoma ni bistveno spremenilo (z 0,62 na 0,61). Najbolj ugodno je bilo razmerje na Norveškem (0,77), kar kaže, da je oddaljenost od maksimalne vrednosti še vedno velika v vseh vključenih državah. Samooskrba s kmetijskimi proizvodi Slovenija želi doseči čim višjo osnovno prehransko varnost, kar je vodilo predvsem kmetijske in prehranske politike. Osnovni cilj kmetijske politike je pridelava varne, kakovostne in čim cenejše hrane ter s tem zagotavljanje prehranske varnosti in doseganje čim višje stopnje Ekonomsko ogledalo, oktober 2009 37 Izbrane teme samooskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi.27 Prehranska politika prav tako sledi istemu cilju: pospešiti ponudbo in povpraševanje po kakovostni in zdravju koristni hrani, pridelani lokalno in na trajnostni način ter s tem izboljšati oskrbo prebivalstva z lokalno trajnostno pridelano hrano.28 Primerna lokalna pridelava ima poleg splošne strateško pomembne neodvisnosti od zunanje trgovine, kar bi bilo velikega pomena predvsem v času motene oskrbe, tudi druge prednosti. To so urejeno in obdelano podeželje ter zagotovitev dela lokalnemu prebivalstvu, pa tudi enostavna in hitra ponudba na trgu brez dolgotrajnega transporta, ki bremeni okolje in hkrati zmanjšuje kakovost hrane. Naša samooskrba z osnovnimi kmetijskimi proizvodi je precej različna: nizka z rastlinskimi pridelki, višja pa z živinorejskimi proizvodi. Prehranske bilance, ki omogočajo izračun stopnje samooskrbe, so na področju rastlinskih pridelkov za Slovenijo izdelane za posamezne vrste žit in za žita skupaj, krompir in zelenjavo.29 Samooskrba z njimi je zelo nizka, čeprav med leti niha tudi zaradi vpliva vremena na letino. V povprečju zadnjih petih let je bila z zelenjavo manj kot 40-odstotna, z žiti manj kot 60-odstotna30, s krompirjem pa okoli 70-odstotna. V obdobju zadnjih petih let se samooskrba ni zvišala z nobenim izmed njih: pri žitu je ostala na skoraj isti ravni (zaradi nižje porabe), pri zelenjavi in predvsem krompirju pa je padla. Med živinorejskimi proizvodi so bilance za Slovenijo izdelane za vse vrste mesa in za meso skupaj ter za jajca in mleko. Povsod, razen pri mesu prašičev in pri jajcih, je bila samooskrba v opazovanem obdobju razmeroma dobra in stabilna. Pri oskrbi z mlekom in perutninskim mesom so bili ugotovljeni presežki v vseh opazovanih letih, z mesom govedi pa v zadnjih treh. Najbolj pereča je samooskrba z zelenjavo, saj je izjemno nizka in se še poslabšuje. Zelenjadnicam so v Sloveniji namenjene le skromne površine, ki v strukturi rabe njiv in vrtov zavzemajo manjkot 2-odstotni delež. Čeprav se povpraševanje po zelenjavi povečuje, mu pridelava ne sledi. V letu 2008 je bilo pridelanih okoli 78 tisoč ton zelenjave, kar je bilo za okoli 5 % manj kot v letu 2004 in za okoli 11 % manj kot v letu 2005. Pri tem le nekaj več kot polovico pridelka pridelajo tržni pridelovalci, ostalo pa netržni. Struktura skupne pridelave je dokaj enolična. Na več kot polovici pridelovalne površine rastejo le štiri vrste (belo zelje, fižol, solata in čebula: v letu 2008 so zasedale približno 20 %, 16 %, 11 % in 6 % skupne 27 Zakon o kmetijstvu, Ur. l. št. 45/2008. 28 Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike 20052010, Ur. l. št. 39/2005. 29 Izračunane stopnje samooskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi skupaj za Slovenijo ni, so pa izdelane prehranske bilance za posamezne kmetijske proizvode. Poleg naštetih so to še sladkor in riž, kjer pa Slovenija skorajda nima lastne pridelave. Stopnja samooskrbe je izračunana kot razmerje med domačo proizvodnjo in domačo porabo (ki je namenjena prehrani, predelavi ali krmi). Nižja od 100 pomeni primanjkljaj, višja od 100 pa presežek v domači proizvodnji. 30 Pri tem je za prehrano ljudi porabljenega le četrtino pridelka žit; večina žita je namenjenega krmi živali. Slika 40: Stopnja samooskrbe z osnovnimi kmetijskimi pridelki in proizvodi v Sloveniji v letih 2004 in 2008 Rastlinski ■ 2004 Živinorejski proizvodi 120 pridelki 113 115 površine), več kot polovico pridelka pa sestavljajo tri (belo zelje, solata in čebula: v letu 2008 so k skupnemu pridelku zelenjadnic prispevale 34,0 %, 11,0 % in 7,0 %). Velika večina pridelave je na prostem, zaščitena pa je le manjkot desetina površin. Ponudba je zato močno odvisna od vremenskih razmer, hkrati pa tudi omejena na kratek čas sezone. Tako je razumljivo, da se odvisnost trga od uvoza vse bolj povečuje. Neto uvoz je v letu 2008 znašal več kot 138 tisoč ton, kar je bilo kar za 29 % več kot v letu 2004. Ker je zelenjadarstvo dejavnost, ki že na majhnih površinah ob zahtevani visoki delovni intenzivnosti omogoča razmeroma dobre poslovne rezultate, hkrati pa domača ponudba vse bolj zaostaja za povpraševanjem, predstavlja ta dejavnost eno izmed vse večjih neizkoriščenih možnosti razvoja slovenskega kmetijstva in podeželja. Primerjava s članicami EU pokaže, da je Slovenija pri samooskrbi z rastlinskimi pridelki na repu, pri samooskrbi z mesom pa na sredini držav. Države članice sicer precej slabo in neredno poročajo o svojih prehranskih bilancah, vendar je groba primerjava kljub temu mogoča. Slabša samooskrba z rastlinskimi pridelki kot v Sloveniji je običajna le v peščici držav: z žiti na Portugalskem, Nizozemskem in v Belgiji (ter na Malti, ki pa žit ne prideluje), s krompirjem v Luksemburgu, na Malti, Portugalskem in Irskem, z zelenjavo pa le v Nemčiji. Največje presežke z žiti ima Francija in s krompirjem Belgija (okoli 100 %), z zelenjavo pa Portugalska, Madžarska in Španija (okoli 50 %). Na področju samooskrbe z mesom je Slovenija med državami članicami približno na sredini. Največje presežke ima Danska (kar okoli 300 %), na repu pa so Latvija, Luksemburg in Bolgarija, vendar je tudi njihova samooskrba več kot 50-odstotna. V tej luči torej tudi nekoliko več kot 90-odstotna samooskrba z mesom v Sloveniji ni zelo visoka, vendar pa je predvsem nujno izboljšati domačo pridelavo in lokalno ponudbo hrane rastlinskega izvora. S tem bi bolje izrabili naravne vire in povečali dodano vrednost v kmetijstvu, hkrati pa izboljšali Ekonomsko ogledalo, oktober 2009 38 Izbrane teme prehrano s svežimi kmetijskimi proizvodi, kar bi imelo pozitiven vpliv tudi na zdravje prebivalstva. Avstriji, kamor surovo mleko neto izvažamo, je bila višja (za 21,3 % oz. 15,2 %), na Madžarskem, od koder ga neto uvažamo, pa nižja (za 16,4 %). Cene mleka V slovenskem kmetijstvu je letos v središču pozornosti problematika zniževanje cen mleka pri kmetijskih pridelovalcih. Ta se je po občutni rasti v letu prej letos občutno znižala. Po zadnjih statističnih podatkih je avgusta znašala 0,25 EUR/l, kar je bilo za skoraj 28 % manj kot v začetku leta 2008, ko je bila najvišja, in na ravni sredine leta 2000. Podatki mlekarn kažejo, da je avgusta dosegla dno in se v jesenskih mesecih že pričela dvigovati. To je pričakovano, saj je za ceno mleka značilno, da je na najnižji ravni poleti, nato pa se zvišuje in konec koledarskega leta doseže svoj vrh. Domnevamo lahko, da se je obdobje ekstremnega padanja ustavilo in da se bo cena v naslednjih mesecih še zviševala. Cena mleka pri kmetijskih pridelovalcih v Sloveniji je kljub temu padla manj kot v povprečju EU in je na nivoju povprečne cene v EU. Medtem ko je bila v Sloveniji v prvem četrtletju letos v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2007 nižja za 4,0 %, je bila v povprečju držav EU nižja kar za 28,0 %. Znižala se je v vseh državah, razen na Finskem in Cipru. V treh državah (Belgiji, Litvi in na Irskem) je padla celo za več kot 40,0 %. Tudi v vseh sosednjih državah članicah, ki so v slovenski zunanji trgovini mleka najpomembnejše, je bil padec cene višji kot v Slovenji: na Madžarskem 33-odstoten, v Avstriji 20-odstoten, v Italiji pa 12-odstoten. Po teh padcih je cena v Sloveniji na ravni okoli povprečja cen v EU: maja je bila v Sloveniji 24,7 EUR/100 l, v povprečju EU pa 24,4 EUR/100 l. Najvišjo ceno so rejci dosegli na Cipru (49,9 EUR/100 l), nato pa v Grčiji, Franciji in na Finskem (okoli 37 EUR/100 l), najnižja pa je bila v nekaterih pridruženih vzhodnih državah (v Litvi in Latviji okoli 16 EUR/100 l). V Italiji in Slika 41: Cene mleka pri pridelovalcih maja 2009 in spremembe Q1 2009/Q4 2007 v državah EU "FR AT PT LU DK Cl iE NLDrBDKEu ■ *si ■ J,DE ■ UK BG ■ ■ r7i BE PL HU "EE -50 -40 -30 -20 -10 10 20 Skupna kmetijska politika rejcem mleka namenja različne finančne pomoči, ki se v času krize v reji mleka, nastale zaradi razlike v rasti med ponudbo in povpraševanjem, še povečujejo. Na znižanje cen mleka v državah EU je neposredno vplivalo znižanje cen mleka na svetovnih trgih. Cene so padle zaradi povečane svetovne proizvodnje (na Novi Zelandiji, v Avstraliji, Argentini in Braziliji) in sočasnega padca povpraševanja, povezanega z gospodarsko krizo. Sektor reje mleka je v kmetijstvu izjemno pomemben in je deležen različnih finančnih pomoči. Skupna kmetijska politika predvideva različne podpore, ki so namenjene proizvajalcem (neposredna predplačila, ukrepi za podporo dohodka), proizvodnji (pomoč za zasebno skladiščenje, izvozna nadomestila, intervencijskimi nakupi), pa tudi zmanjšani ponudbi in prestrukturiranju dejavnosti31. Slovenskim rejcem je bila za prebroditev letošnje krize v reji mleka odobrena tudi enkratna finančna pomoč v višini 2 mio EUR. Pri tem je treba upoštevati, da so v Sloveniji v teh okoliščinah dobrodošle tudi okoliščine reje, ki sicer v običajnih pogojih ne prispevajo k izboljševanju poslovnih rezultatov iz dejavnosti. Precejšen del gospodarstev namreč pridobiva dohodek tudi iz drugih, nekmetijskih dejavnosti, pa tudi sicer se večina gospodarstev v kmetijstvu ne ukvarja le s prirejo mleka. To jim omogoča, da slabše rezultate v tem sektorju nadomestijo z dohodki iz drugih dejavnosti in s tem lažje prebrodijo čas krize. Ob zniževanju cen pri pridelovalcih se vedno odpira vprašanje pričakovanega zniževanja cen v trgovini. Medtem ko se je cena mleka pri pridelovalcih v letošnjem letu močno znižala, je cena mleka, mlečnih izdelkov in jajc v CPI ostala na izjemno visokem nivoju iz začetka leta 2008. To je značilno tudi za ostale države EU. Komisija evropskih skupnosti ugotavlja, da je porazdelitev dodane vrednosti v verigi med kmeti, predelavo in trgovci nepravična in da celotna veriga ne deluje učinkovito. Opozarja, da je treba več pozornosti posvetiti povečanju preglednosti in podpiranju boljpoštenega delovanja trga. Izboljšati se mora dialog med vsemi akterji v prehranski verigi, tudi s sprejetjem vseevropskega kodeksa ravnanja, ki ga je predlagala skupina za konkurenčnost na področju agroživilske industrije. Uspešnejša in učinkovitejša dobavna veriga mleka in mlečnih izdelkov se zdi bistvena za povečanje konkurenčnosti, blažitev padca cen proizvajalcev in zagotovitev, da spremembe v cenah občutijo tudi končni potrošniki. Sprememba Vir: Comminication From the Commission to the Council, Dairy market situation 2009, julij 2009. 31 Finančne podpore postajajo vse pomembnejši del dohodka kmetijskih pridelovalcev. Po reformi kmetijske politike v letu 2007 sektorju mleka niso več namenjene neposredne finančne pomoči, v letu 2006 pa so v Sloveniji k vrednosti prireje mleka v osnovnih cenah po ekonomskih računih za kmetijstvo prispevale okoli 12 - odstotni delež. Z reformo so se pomoči spremenile po precej zapletenem sistemu in direkten preračun ni mogoč. Delež skupnih subvencij v faktorskem dohodku celotnega kmetijstva pa je bil v letu 2008 že nekaj več kot 60 - odstoten. 50 CY 45 40 GR Fi 35 iT 30 ES 25 20 SK LV Ekonomsko ogledalo, oktober 2009 Izbrane teme 39 Slika 42: Primerjava rasti cen mleka pri pridelovalcih ter mleka, mlečnih izdelkov in jajc v CPI, Slovenija, mesečno, povprečje 2005=100 Vir: SURS. statistična priloga Ekonomsko ogledalo, oktober 2009 43 Statistična priloga Pomembnejši kazalci 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Jesenska napoved 2009 ocena napoved napoved Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 4,3 4,5 5,8 6,8 3,5 -7,3 0,9 2,5 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 27.162 28.750 31.055 34.568 37.135 35.870 36.386 38.058 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 13.599 14.369 15.467 17.123 18.367 17.657 17.866 18.647 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 18.700 19.600 20.700 22.200 23.100 - - - BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 86,4 87,4 87,6 89,2 92,1 - - - Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 26.760 28.506 30.683 33.854 36.278 35.244 35.527 37.004 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 26.716 28.362 30.467 33.627 35.993 35.065 35.441 36.783 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,3 10,2 9,4 7,7 6,7 9,1 10,6 10,9 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,3 6,5 6,0 4,9 4,4 5,7 6,7 7,3 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,0 4,7 4,2 3,7 0,7 -5,0 2,5 3,4 Inflacija2, povprečje leta 3,6 2,5 2,5 3,6 5,7 1,0 1,5 2,5 Inflacija2 , konec leta 3,2 2,3 2,8 5,6 2,1 1,9 2,0 2,7 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 12,4 10,6 12,5 13,7 2,9 -17,9 4,1 6,8 Izvoz proizvodov 12,8 10,3 13,4 13,8 0,0 -19,0 3,6 6,5 Izvoz storitev 10,9 12,0 8,6 13,2 16,2 -13,5 6,1 7,8 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 13,3 6,6 12,2 16,3 2,9 -19,8 1,8 4,9 Uvoz proizvodov 14,6 6,8 12,7 15,8 2,6 -21,9 1,3 4,8 Uvoz storitev 5,6 5,5 8,8 19,7 4,9 -6,1 4,4 5,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -720 -498 -771 -1.646 -2.287 -82 10 29 - delež v primerjavi z BDP, v % -2,6 -1,7 -2,5 -4,8 -6,2 -0,2 0,0 0,1 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 15.343 20.496 24.067 34.752 38.997 38.5184 - - delež v primerjavi z BDP, v % 56,7 71,4 77,6 100,8 105,0 - - - Razmerje USD za 1 EUR 1,24 1,24 1,25 1,37 1,47 1,38 1,43 1,43 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,7 2,6 2,9 6,7 2,0 -2,0 0,0 1,0 - delež v BDP, v %* 55,0 54,2 52,8 52,7 52,7 53,7 53,8 53,2 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 3,4 3,4 4,0 0,7 6,2 3,2 -1,5 0,0 - delež v BDP, v %* 18,9 19,0 18,8 17,3 18,1 20,1 19,7 19,4 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 5,6 3,7 9,9 11,7 7,7 -21,0 -2,0 3,0 - delež v BDP, v %* 24,9 25,5 26,5 27,7 28,9 23,7 23,2 23,3 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat - New Cronos; ocena, preračuni in napovedi UMAR. Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Stanje konec avgusta 2009; *deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239,64). Ekonomsko ogledalo, oktober 2009 44 Statistična priloga Proizvodnja 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 8 9 10 11 12 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 5,7 7,2 2,5 7,5 7,5 5,3 6,4 8,4 3,3 -7,7 -18,7 -24,2 9,3 3,8 11,0 3,0 1,3 B Rudarstvo 7,5 5,5 5,5 18,5 8,1 -7,3 13,8 3,5 7,1 -1,2 -6,1 -13,8 30,6 -7,2 -0,9 -5,9 -16,4 C Predelovalne dejavnosti 6,2 8,5 2,6 8,8 8,2 7,2 6,9 8,7 3,7 -8,4 -20,3 -25,4 9,6 4,7 12,7 4,4 4,0 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -1,0 -11,1 2,1 -14,8 -5,0 -15,9 -2,3 8,2 -1,1 4,5 -3,6 -9,1 -1,6 -8,2 -10,9 -14,4 -21,5 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 15,7 18,5 15,7 32,6 16,2 0,2 32,5 17,0 15,7 4,2 -19,2 -19,0 33,5 2,3 7,3 6,2 -14,3 Stavbe 17,1 14,3 11,5 31,0 7,3 4,2 37,8 7,3 11,5 -2,0 -20,8 -21,8 17,1 -8,7 0,5 18,4 -5,4 Gradbeni inženirski objekti 14,6 21,9 18,9 33,8 23,3 -2,6 28,0 24,3 18,6 8,9 -17,6 -17,2 48,5 10,5 11,7 -2,3 -21,0 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 9,8 13,4 18,4 0,1 30,2 19,1 26,7 23,5 7,7 17,2 -12,7 -7,6 - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 3,9 6,8 -2,3 12,1 5,8 -3,7 -5,3 -2,9 2,9 -3,6 -24,1 -26,0 - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 6,3 9,7 10,1 8,3 12,3 11,8 15,7 13,1 10,5 2,3 -10,2 -15,7 12,9 13,4 16,8 11,7 7,0 Realni prihodek v trgovini na drobno 2,7 6,1 12,2 3,2 7,8 9,6 14,0 15,5 12,7 7,2 -5,7 -11,7 6,3 12,8 11,0 9,5 8,5 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 17,8 19,2 6,2 21,3 24,8 17,9 22,0 9,6 5,6 -9,9 -24,0 -28,1 32,7 16,0 32,7 17,7 3,4 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 10,5 16,1 17,1 15,0 15,1 15,2 20,7 23,9 20,9 4,8 -16,4 -23,8 12,7 13,2 19,5 19,2 7,5 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 2,0 7,0 1,8 10,1 6,8 5,5 4,2 1,0 1,8 0,6 -3,3 -3,8 9,6 3,6 4,6 8,3 4,0 Domači gostje, prenočitve 1,9 4,9 5,2 13,7 2,3 5,5 4,8 4,6 4,7 7,2 5,2 2,3 7,2 -3,7 4,2 2,6 9,6 Tuji gostje, prenočitve 2,0 8,4 -0,5 7,9 9,8 5,5 3,6 -1,3 0,1 -4,8 -11,0 -7,9 11,0 7,8 4,8 13,7 -0,9 Prihodek v gostinstvu 6,7 2,3 -2,8 1,2 4,0 2,9 -1,8 -1,6 -3,1 -4,4 -9,9 -12,2 6,6 2,8 2,8 2,6 3,2 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mrd SIT, od 2007 v mio EUR 106,7 492,2 529,9 109,7 120,8 160,3 117,9 125,6 134,1 152,3 105,4 105,9 38,3 41,8 40,7 46,2 53,1 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 10 13 1 15 13 11 10 7 4 -17 -25 -23 14 14 12 12 10 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 10 12 -5 13 12 10 7 1 -5 -23 -29 -27 12 12 11 11 9 v gradbeništvu 4 17 3 22 15 13 14 11 3 -16 -41 -52 17 17 11 12 10 v storitvenih dejavnostih 27 29 22 30 30 26 30 27 25 7 -14 -18 32 30 27 27 23 v trgovini na drobno 22 27 23 26 29 30 29 28 26 9 -16 -17 26 28 34 28 30 potrošnikov -14 -11 -20 -7 -10 -17 -20 -16 -16 -29 -39 -31 -5 -8 -17 -17 -19 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki SURS. Ekonomsko ogledalo, oktober 2009 45 Statistična priloga 2008 2009 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 5,2 12,9 1,7 14,8 3,8 6,8 2,0 -2,0 9,3 0,5 -11,7 -13,2 -17,9 -21,7 -16,5 -29,3 -21,9 -21,3 -20,1 -16,9 - - 23,1 18,8 3,6 9,5 -4,4 5,6 34,4 -19,2 14,4 -1,0 -14,7 18,8 -6,0 -3,1 -8,9 -21,7 -10,3 -8,1 4,2 13,1 - - 5,8 13,6 2,0 15,6 4,2 6,7 1,7 -1,2 9,8 0,8 -12,5 -15,4 -19,4 -23,8 -17,7 -30,8 -23,2 -22,1 -21,3 -18,4 - - -6,3 1,2 -1,2 8,1 4,2 12,2 0,2 -5,5 1,9 1,0 4,7 7,5 -5,6 -1,9 -3,2 -9,9 -5,3 -11,8 -10,1 -8,0 - - 39,4 40,5 21,4 22,8 13,8 15,4 15,9 8,6 22,4 15,1 -2,3 -3,6 -26,9 -22,7 -9,7 -20,4 -20,8 -15,9 -20,8 -19,6 - - 56,3 44,8 18,6 10,5 3,1 8,9 0,2 10,7 24,2 12,0 -11,5 -6,9 -32,7 -17,3 -12,7 -18,0 -23,5 -23,4 -23,2 -26,9 - - 23,9 36,8 23,8 32,4 21,7 20,4 28,0 7,0 21,3 17,0 5,4 -0,6 -20,3 -27,5 -7,3 -22,0 -19,1 -10,7 -19,4 -14,1 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 18,1 23,8 7,2 17,4 11,8 10,3 12,6 5,8 12,8 2,8 1,0 3,1 -6,2 -15,6 -8,8 -16,9 -17,3 -13,1 -15,1 -14,9 - - 12,8 23,8 7,0 16,2 19,1 11,4 13,4 10,8 13,8 7,3 7,0 7,1 2,2 -13,4 -5,4 -9,9 -15,3 -10,3 -12,1 -13,7 -17,8 - 34,7 26,3 9,4 22,0 -1,1 9,0 12,3 -7,4 10,6 -7,4 -12,5 -10,1 -27,5 -24,5 -20,4 -34,6 -25,6 -23,1 -25,4 -20,2 -25,7 - 21,6 30,1 12,3 31,9 20,6 19,2 22,9 11,2 28,0 11,6 2,1 0,5 -17,0 -19,2 -13,2 -24,9 -25,3 -20,9 -27,4 -25,2 - - 2,9 9,0 0,5 -8,5 14,0 -2,4 3,6 3,2 -3,2 -2,1 -4,4 8,7 3,6 -6,1 -6,9 3,6 -11,4 -1,8 -0,8 -1,0 -4,0 - 12,1 11,7 -8,5 8,5 10,5 -2,1 1,1 8,9 3,9 6,0 4,4 11,0 9,6 -1,5 10,7 4,3 -2,2 4,4 13,3 9,0 2,0 - -2,6 5,6 8,9 -18,3 16,2 -2,6 5,3 -0,2 -6,8 -7,4 -11,9 6,5 -0,6 -12,5 -20,5 3,0 -16,9 -6,3 -10,3 -7,0 -7,0 - -2,5 3,6 -5,7 -2,5 2,9 -5,0 -3,3 -3,8 -2,1 -1,1 -4,3 -7,6 -7,6 -12,3 -9,5 -11,7 -13,5 -13,6 -12,4 -9,8 - - 61,0 38,5 39,3 40,0 42,6 43,0 39,9 44,5 42,2 47,4 49,0 45,3 58,1 32,9 32,6 39,9 36,3 35,5 34,1 35,9 - - 11 11 10 10 10 7 5 5 4 3 -6 -21 -24 -25 -24 -26 -26 -23 -21 -21 -20 -17 10 9 6 6 4 1 -2 -3 -5 -8 -12 -27 -29 -30 -29 -29 -29 -27 -25 -26 -23 -20 18 13 12 17 13 11 8 7 1 2 -4 -16 -29 -37 -40 -47 -54 -49 -54 -50 -56 -55 28 28 31 31 30 26 24 24 27 24 19 4 -3 -9 -14 -19 -23 -17 -14 -12 -12 -8 31 26 28 32 29 29 27 29 25 24 25 4 -3 -14 -15 -20 -17 -17 -18 -16 -10 -10 -16 -23 -20 -16 -12 -18 -19 -18 -18 -13 -18 -33 -35 -43 -38 -37 -41 -29 -23 -25 -26 -18 Ekonomsko ogledalo, oktober 2009 46 Statistična priloga Trg dela 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 8 9 10 11 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 910,7 925,3 942,5 923,5 924,6 934,2 937,7 940,9 942,2 949,2 945,9 945,6 923,1 926,0 934,0 935,8 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 824,8 854,0 879,3 852,7 856,1 865,4 870,8 879,4 881,7 885,1 869,0 861,0 854,6 859,4 864,5 867,4 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,7 40,4 39,7 40,8 39,9 39,2 40,8 39,9 39,2 38,9 37,8 38,0 39,9 39,9 39,3 39,3 V industriji in gradbeništvu 310,9 321,9 330,4 321,4 324,1 326,8 327,1 331,2 333,0 330,4 317,4 309,3 323,6 325,2 327,1 327,9 - v predelovalnih dejavnostih 221,7 223,6 222,4 223,9 223,4 224,2 224,0 224,0 222,3 219,1 209,5 201,4 223,1 223,5 224,4 224,7 - v gradbeništvu 69,5 78,4 87,9 77,5 80,6 82,5 83,2 87,1 90,5 91,1 87,8 87,6 80,5 81,5 82,5 83,1 V storitvah 476,2 491,6 509,1 490,5 492,1 499,4 503,0 508,3 509,4 515,9 513,8 513,7 491,1 494,3 498,1 500,3 - v javni upravi 50,4 50,3 51,0 50,3 50,4 50,6 50,8 51,0 51,1 51,0 51,1 51,5 50,4 50,4 50,5 50,5 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 108,0 108,8 111,1 109,0 108,2 109,8 110,7 111,0 110,1 112,4 113,2 114,1 107,6 109,1 109,7 109,9 ZAPOSLENI (C)1 741,6 766,0 789,9 764,7 768,6 777,8 781,2 790,3 792,7 795,3 779,7 770,8 767,1 771,6 777,0 779,7 V podjetjih in organizacijah 675,1 696,1 717,6 695,0 697,5 706,2 710,4 718,0 719,8 722,0 709,9 701,9 696,1 700,1 705,2 707,7 Pri fizičnih osebah 66,5 69,9 72,3 69,8 71,1 71,6 70,8 72,2 73,0 73,2 69,8 68,8 71,0 71,5 71,8 72,0 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 83,3 87,9 89,4 87,9 87,6 87,6 89,6 89,2 88,9 89,8 89,3 90,3 87,5 87,8 87,5 87,7 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 85,8 71,3 63,2 70,9 68,4 68,8 66,8 61,4 60,5 64,1 76,9 84,6 68,5 66,7 69,5 68,4 Ženske 47,0 39,1 33,4 39,3 38,0 37,3 35,6 32,8 32,1 33,0 38,4 41,6 38,1 36,7 38,0 37,1 Mladi (do 26. leta) 18,2 11,9 9,1 11,6 10,3 11,7 10,3 8,4 7,7 10,0 12,2 13,1 10,4 9,5 12,2 11,6 Starejši od 50 let 21,8 22,2 21,9 22,2 22,1 22,2 22,6 21,9 21,7 21,6 24,1 25,6 22,1 22,0 22,1 22,1 Brez strokovne izobrazbe 33,7 28,0 25,4 27,7 27,0 26,9 26,8 24,6 24,3 25,8 31,2 33,6 27,0 26,7 27,0 26,8 Brezposelni več kot 1 leto 41,9 36,5 32,3 36,7 35,5 35,0 34,0 32,5 31,9 31,0 31,0 30,4 35,6 35,0 35,3 35,0 Prejemniki nadomestil in pomoči 22,7 16,6 14,4 16,8 15,8 14,7 15,0 13,6 13,9 15,1 22,8 27,4 16,0 15,2 14,8 14,5 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 9,4 7,7 6,7 7,7 7,4 7,4 7,1 6,5 6,4 6,8 8,1 8,9 7,4 7,2 7,4 7,3 Moški 7,7 6,2 5,6 6,1 5,9 6,0 6,0 5,4 5,4 5,8 7,3 8,1 5,9 5,8 6,0 6,0 Ženske 11,5 9,6 8,1 9,6 9,3 9,0 8,6 7,9 7,8 7,9 9,2 10,0 9,3 9,0 9,2 9,0 TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA 5,2 21,5 13,7 5,4 0,6 6,7 5,7 4,2 1,9 1,9 -0,8 -0,1 -1,4 2,9 8,0 1,8 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 18,6 14,7 12,5 2,4 2,3 7,2 2,2 1,8 1,9 6,5 3,2 2,6 0,6 1,0 5,3 1,2 Izgubili delo 63,8 52,5 53,0 11,6 12,6 12,9 12,5 10,7 12,5 17,4 24,8 22,5 3,5 4,2 4,5 4,3 Brezposelni dobili delo 57,4 49,1 41,7 12,1 11,3 10,9 12,4 9,7 9,9 9,6 9,5 11,8 3,8 4,4 4,3 4,1 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 39,2 28,0 26,1 6,9 6,2 7,4 6,4 6,3 5,9 7,4 5,2 6,5 1,9 2,7 2,6 2,5 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 7,8 15,3 24,6 4,9 4,3 2,2 6,0 9,5 7,0 2,1 1,9 -4,8 1,6 0,5 1,7 0,3 Upokojitve2 20,6 20,7 22,5 4,7 5,0 5,9 5,4 4,8 6,3 6,1 5,4 5,3 1,1 2,3 2,2 2,1 Umrli2 2,4 2,4 2,4 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,2 0,2 0,2 0,2 Drugi, ki so dobili delo, neto2 24,8 14,4 16,0 9,1 4,5 9,9 8,8 3,2 4,4 6,0 4,0 13,1 -0,9 6,1 5,5 4,6 PROSTA DELOVNA MESTA3 19,0 20,2 20,0 21,0 20,4 19,1 21,6 21,1 21,5 15,9 13,4 13,4 19,7 22,8 24,4 18,7 Od teh za določen čas, v % 75,3 76,5 74,5 77,5 77,2 74,4 73,0 74,0 76,5 74,7 74,9 77,9 77,1 76,5 76,4 75,2 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 48,3 60,2 81,1 59,3 63,0 65,8 68,7 79,0 86,3 90,5 91,5 90,2 63,3 63,9 65,6 65,9 Od vseh formalno aktivnih, v % 5,3 6,5 8,6 6,4 6,8 7,0 7,3 8,4 9,2 9,5 9,7 9,5 6,9 6,9 7,0 7,0 NOVE ZAPOSLITVE 155,9 160,0 162,7 40,7 38,7 41,5 40,9 41,0 42,7 38,1 27,5 27,3 9,9 16,9 18,2 13,6 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. Ekonomsko ogledalo, oktober 2009 47 Statistična priloga 2007 2008 2009 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 932,8 936,6 937,9 938,5 939,1 940,8 942,7 941,4 940,5 944,6 950,7 950,3 946,5 946,2 945,9 945,7 946,1 945,3 945,6 944,1 941,6 864,4 867,3 870,9 874,2 876,6 879,6 882,0 879,9 879,8 885,3 888,1 886,9 880,3 872,2 868,7 866,0 863,2 860,8 859,1 855,6 853,5 39,2 40,7 40,8 40,8 39,9 39,9 39,8 39,3 39,2 39,2 38,9 38,9 38,8 37,8 37,8 37,8 38,0 38,0 38,0 37,9 37,9 325,3 325,8 327,1 328,5 330,0 331,2 332,6 332,5 332,5 333,9 333,7 331,5 325,9 320,1 317,4 314,7 311,8 309,1 307,1 305,3 303,8 223,5 223,7 224,0 224,2 224,1 223,9 224,0 222,7 222,2 222,2 221,3 219,8 216,3 211,8 209,6 207,0 203,6 201,2 199,2 197,8 196,5 81,8 82,1 83,1 84,2 85,8 87,1 88,4 89,7 90,2 91,6 92,2 91,5 89,5 88,3 87,7 87,5 87,8 87,5 87,5 87,2 86,9 499,9 500,9 503,1 504,9 506,8 508,6 509,6 508,1 508,1 512,2 515,5 516,5 515,6 514,4 513,6 513,5 513,5 513,7 514,0 512,4 511,8 50,7 50,9 50,9 50,7 50,9 50,9 51,1 50,9 51,0 51,2 51,1 51,1 50,8 51,2 51,0 51,3 51,4 51,5 51,6 51,7 51,7 109,7 110,3 110,8 111,0 111,2 111,0 110,9 109,7 109,4 111,4 112,0 112,5 112,6 112,8 113,2 113,7 114,0 114,2 114,1 113,0 112,6 776,7 777,9 781,3 784,3 787,6 790,5 792,8 791,1 790,9 796,1 798,5 797,0 790,2 783,0 779,5 776,6 773,3 770,5 768,5 764,5 762,1 705,9 707,8 710,5 713,0 715,8 718,2 720,2 718,5 718,2 722,6 724,6 723,4 718,1 712,6 709,7 707,3 704,3 701,7 699,8 696,5 694,6 70,8 70,2 70,8 71,3 71,8 72,3 72,6 72,7 72,7 73,5 74,0 73,5 72,2 70,4 69,7 69,3 69,0 68,8 68,7 68,0 67,5 87,7 89,4 89,6 89,9 89,1 89,2 89,2 88,8 88,9 89,2 89,6 89,9 90,0 89,2 89,3 89,5 90,0 90,3 90,6 91,1 91,4 68,4 69,2 67,0 64,3 62,4 61,2 60,7 61,6 60,7 59,3 62,6 63,4 66,2 73,9 77,2 79,7 82,8 84,5 86,5 88,5 88,1 36,7 36,9 35,7 34,3 33,5 32,6 32,4 33,0 32,3 31,1 32,7 32,6 33,7 37,2 38,5 39,5 40,8 41,5 42,5 43,5 43,2 11,2 11,1 10,3 9,5 8,8 8,4 8,1 8,1 7,8 7,3 9,8 9,9 10,2 11,7 12,3 12,7 13,2 13,1 13,0 13,0 30,1 22,3 22,8 22,7 22,3 22,0 21,9 21,8 21,9 21,7 21,4 21,4 21,5 21,9 23,6 24,1 24,5 25,1 25,7 26,1 26,6 26,8 27,1 27,6 26,9 25,9 25,0 24,6 24,3 24,3 24,3 24,3 24,9 25,5 27,0 30,1 31,4 32,2 33,0 33,5 34,2 34,7 34,7 34,7 34,7 34,0 33,3 32,7 32,5 32,2 32,1 31,8 31,6 31,4 30,9 30,8 31,2 31,0 30,7 30,4 30,3 30,5 30,7 31,0 14,7 15,6 15,1 14,2 13,7 13,6 13,4 13,9 13,9 13,7 14,1 14,4 16,8 20,9 22,8 24,5 25,9 27,6 28,7 28,9 - 7,3 7,4 7,1 6,9 6,6 6,5 6,4 6,5 6,5 6,3 6,6 6,7 7,0 7,8 8,2 8,4 8,8 8,9 9,1 9,4 9,4 6,1 6,2 6,0 5,7 5,5 5,4 5,4 5,4 5,4 5,3 5,6 5,7 6,1 6,9 7,3 7,6 7,9 8,1 8,3 8,5 8,5 8,9 8,9 8,6 8,3 8,1 7,9 7,8 8,0 7,8 7,5 7,9 7,9 8,1 9,0 9,3 9,5 9,8 10,0 10,2 10,5 10,4 -3,0 3,8 1,4 0,6 0,6 1,7 2,0 -1,3 -0,9 4,1 6,1 -0,5 -3,8 -0,3 -0,2 -0,2 0,3 -0,7 0,3 -1,5 -2,5 0,6 0,9 0,6 0,7 0,8 0,5 0,5 0,5 0,5 0,9 4,6 1,2 0,8 1,2 1,0 1,1 1,1 0,8 0,8 0,8 0,7 4,1 5,8 3,4 3,3 3,6 3,4 3,6 4,6 3,4 4,5 5,2 5,5 6,6 10,4 6,9 7,5 8,2 7,4 7,0 7,3 5,5 2,5 4,1 4,2 4,1 3,6 3,2 2,9 2,3 3,1 4,5 4,0 3,2 2,4 3,2 2,7 3,6 3,7 4,3 3,9 4,0 4,6 2,2 1,8 2,1 2,5 2,6 2,0 1,7 2,0 1,6 2,3 2,5 2,7 2,2 0,7 1,9 2,5 2,4 2,2 1,9 2,1 1,9 0,2 -0,2 2,4 3,8 4,2 2,8 2,5 2,3 2,9 1,9 1,7 0,1 0,3 0,0 0,5 1,4 -0,6 -1,5 -2,7 -1,2 -1,9 1,6 2,4 1,4 1,7 1,7 1,6 1,5 1,6 2,2 2,6 2,3 2,0 1,8 2,3 1,6 1,5 1,9 1,7 1,7 1,4 2,4 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 -0,3 7,1 1,6 0,0 -0,4 1,7 2,0 -0,8 -0,7 6,0 4,3 2,7 -1,1 1,3 1,7 1,1 3,9 3,7 5,5 2,1 2,7 14,2 22,4 22,8 19,8 21,6 21,6 20,2 19,8 20,1 24,7 19,7 15,7 12,3 13,7 12,2 14,2 12,0 13,9 14,5 14,7 12,3 69,8 71,9 73,0 74,2 72,7 74,4 74,9 76,9 76,8 76,0 74,9 75,6 73,1 72,0 75,0 77,5 77,2 77,8 78,7 80,0 82,1 66,1 65,8 68,3 72,1 76,3 79,1 81,6 83,8 86,7 88,6 90,3 90,4 90,7 90,7 91,2 92,6 92,1 90,6 87,8 86,6 84,7 7,1 7,0 7,3 7,7 8,1 8,4 8,7 8,9 9,2 9,4 9,5 9,5 9,6 9,6 9,6 9,8 9,7 9,6 9,3 9,2 9,0 9,7 14,5 13,0 13,4 15,4 13,1 12,5 12,7 10,4 19,6 17,8 11,4 8,9 10,2 8,1 9,3 10,0 8,8 8,5 8,7 6,8 Ekonomsko ogledalo, oktober 2009 48 Statistična priloga Plače in indikatorji konkurenčnosti 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 5 6 7 8 9 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , medletna rast v % Skupaj 4,8 5,9 8,3 5,6 5,8 6,7 7,8 8,6 9,9 7,1 5,5 4,6 5,8 5,2 6,9 5,7 4,9 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 5,6 8,3 9,2 7,4 7,0 11,4 10,3 9,3 10,8 6,7 1,2 1,6 7,7 5,4 8,4 9,0 3,6 B Rudarstvo 4,5 6,4 13,6 3,8 5,3 12,6 9,4 13,8 16,0 14,8 5,6 2,4 4,3 4,2 6,1 3,3 6,6 C Predelovalne dejavnosti 5,6 7,0 7,6 6,1 7,0 8,6 8,2 9,7 9,3 3,4 0,0 -0,5 6,0 5,2 7,6 7,1 6,2 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 5,5 6,2 9,4 4,9 5,2 11,1 9,3 10,1 9,8 8,8 7,9 7,8 2,4 9,5 2,0 5,0 8,5 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 3,7 7,1 7,8 5,6 6,8 10,0 8,3 9,1 9,0 5,2 4,2 3,2 5,5 3,7 7,7 6,1 6,8 F Gradbeništvo 6,4 6,6 7,6 6,7 5,7 6,7 7,7 9,6 9,1 4,3 1,2 1,0 7,8 4,6 8,6 5,4 3,3 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 5,3 7,6 7,8 7,4 7,5 7,5 7,5 9,0 8,8 6,1 4,4 2,3 6,9 6,8 7,9 7,8 6,9 H Promet in skladiščenje 3,6 6,0 8,5 4,6 5,7 7,7 8,7 8,5 10,4 6,6 2,3 2,1 5,4 3,4 6,4 5,3 5,4 I Gostinstvo 4,1 5,3 8,4 5,1 4,6 7,8 9,3 9,6 10,0 4,9 3,4 1,7 4,6 5,7 5,7 4,9 3,2 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 3,9 5,7 7,3 5,4 5,7 4,6 6,8 7,8 8,7 6,2 3,7 3,1 4,1 6,2 7,6 6,3 3,2 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 8,6 7,4 6,1 7,8 6,2 7,6 8,6 8,8 8,2 0,0 2,0 -3,8 10,1 6,8 8,9 7,7 2,2 L Poslovanje z nepremičninami 4,6 7,0 6,0 7,8 7,4 5,6 6,8 8,6 5,3 3,6 1,6 0,0 7,7 8,9 8,6 7,7 5,9 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 4,9 7,0 8,4 6,8 7,1 8,9 9,7 8,6 9,1 6,4 4,0 3,3 7,1 6,2 8,0 6,7 6,6 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 2,5 7,5 9,5 5,9 9,4 9,8 8,6 11,4 10,2 8,0 6,6 2,1 6,6 5,9 8,9 9,7 9,5 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2,9 5,1 12,2 4,9 6,5 6,4 11,1 10,8 13,2 13,7 11,5 9,8 5,2 5,7 8,7 4,9 5,9 P Izobraževanje 4,8 3,9 7,0 5,6 3,1 2,4 5,5 5,8 7,7 9,0 6,9 6,1 6,3 5,1 4,2 2,6 2,4 Q Zdravstvo in socialno varstvo 2,4 3,1 12,0 3,7 4,0 2,1 5,5 4,3 16,8 21,0 21,4 22,6 3,6 4,3 5,4 3,4 3,2 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1,3 3,6 5,4 2,3 4,0 3,0 2,4 5,8 8,3 5,1 7,0 5,7 0,8 4,4 5,0 3,2 3,7 S Druge dejavnosti 1,5 3,3 8,1 2,9 3,0 5,1 6,6 8,6 8,5 8,8 4,1 1,0 2,6 2,9 3,8 2,2 2,9 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj' nominalno 0,2 0,8 0,5 0,7 0,6 1,2 1,2 1,1 0,4 -1,1 -0,3 -0,3 0,7 0,6 0,6 0,5 0,7 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 0,7 2,3 2,8 1,8 2,3 3,7 4,5 4,2 2,6 -0,1 0,4 0,0 1,7 2,3 2,5 2,2 2,0 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 -0,6 2,4 1,0 2,2 2,3 1,8 1,2 1,0 -0,1 0,7 2,3 2,6 2,2 2,1 2,3 2,4 2,1 USD za EUR 1,256 1,371 1,471 1,348 1,374 1,449 1,500 1,562 1,504 1,317 1,302 1,362 1,351 1,342 1,372 1,362 1,390 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: 'Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. Ekonomsko ogledalo, oktober 2009 49 Statistična priloga 2007 2008 2009 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 6,6 7,1 6,5 6,1 9,3 8,0 9,5 7,6 8,8 8,7 9,8 11,2 9,2 3,9 8,6 6,8 4,2 5,3 5,1 4,1 4,7 3,8 0,7 7,4 16,1 10,2 8,3 16,1 6,7 10,3 9,7 7,9 13,5 6,3 12,9 11,3 -0,1 10,2 1,1 -3,3 6,1 2,0 -1,8 4,7 -0,4 -0,3 8,8 9,4 20,6 5,2 9,7 13,3 11,8 17,0 12,5 17,3 10,0 20,7 39,0 -4,7 16,0 10,1 5,3 1,7 4,3 -5,9 9,4 2,3 6,2 8,1 9,4 8,2 6,0 10,2 8,5 11,3 8,4 9,6 11,0 6,4 10,8 6,7 -1,4 5,7 0,1 -0,5 0,4 -0,4 -1,3 0,1 0,1 -0,6 12,1 9,9 11,8 8,4 10,2 9,3 13,2 9,6 7,8 15,3 8,3 6,2 25,2 2,2 3,2 9,4 6,1 8,1 7,6 5,5 10,3 5,6 2,9 8,2 12,6 8,5 7,2 9,8 8,1 10,7 6,8 9,8 10,5 5,5 11,3 14,0 -1,0 4,8 4,4 3,6 4,6 3,5 1,0 5,2 1,6 1,2 6,7 7,7 5,5 7,5 8,8 6,7 11,9 7,5 9,5 10,0 6,0 11,3 7,3 -1,0 7,2 1,7 -0,6 2,5 0,5 -0,9 3,4 2,9 0,6 7,1 8,5 6,9 6,5 8,8 7,1 10,0 8,0 8,9 9,1 7,0 10,2 8,0 3,9 6,6 6,1 3,5 3,6 1,5 2,9 2,4 1,6 1,5 6,2 8,6 8,2 8,9 8,5 8,6 8,3 7,0 10,2 7,8 13,1 10,2 7,1 7,5 5,2 3,9 2,4 0,6 2,9 2,2 1,1 2,0 -4,8 7,0 8,8 7,5 9,8 10,4 7,9 9,5 10,3 8,9 10,3 9,0 10,7 7,5 2,0 5,4 3,9 3,0 3,2 3,4 0,4 1,3 1,4 0,6 8,1 -2,6 10,1 3,3 6,4 10,5 8,9 6,1 8,3 7,9 8,1 10,3 7,8 5,5 5,4 6,9 1,8 2,5 3,4 2,5 3,4 2,5 0,0 13,8 8,0 1,8 7,4 7,9 10,6 11,8 6,4 8,5 7,1 6,3 11,4 1,2 -6,3 8,1 3,8 0,6 1,7 -4,2 -5,4 -1,6 2,0 0,5 5,0 7,6 3,9 6,3 8,3 5,8 10,1 8,3 7,5 4,7 4,6 6,7 4,5 1,5 5,0 2,9 1,4 0,6 1,3 -0,6 -0,5 1,9 1,4 8,3 10,0 8,3 9,2 10,5 9,3 8,7 7,9 9,2 9,9 7,3 10,3 9,3 1,8 8,8 3,1 4,3 4,7 4,6 2,2 3,3 2,0 1,1 9,7 10,2 9,6 8,7 9,5 7,7 10,8 11,2 12,2 11,1 8,3 11,2 8,4 8,6 7,1 9,1 5,1 5,5 3,2 1,6 1,4 0,0 -0,1 5,9 6,5 6,9 6,8 14,3 12,0 12,0 10,0 10,4 7,6 18,8 13,3 12,9 16,0 12,3 15,2 8,8 10,7 11,0 10,0 8,4 5,3 -0,3 2,3 2,6 2,2 3,1 7,8 5,6 5,7 5,7 6,1 5,0 10,9 7,3 8,0 9,4 9,6 9,3 4,2 7,3 6,6 6,0 5,7 2,9 -1,7 1,8 1,8 2,6 3,1 7,2 6,1 3,2 3,8 6,0 4,6 24,5 21,5 21,3 20,5 21,4 25,5 18,9 20,0 26,5 22,2 19,3 16,0 0,4 1,7 3,3 3,8 4,5 5,9 -2,8 3,9 6,9 6,6 4,1 11,3 9,4 10,7 -3,2 9,1 8,2 6,4 6,3 7,2 6,0 4,0 5,8 0,1 2,9 7,4 4,9 6,6 6,2 6,9 10,3 8,8 6,7 9,0 8,0 8,3 9,0 6,3 11,3 2,6 5,3 4,3 0,8 1,0 1,2 0,9 0,8 1,1 1,3 1,1 1,3 1,0 1,4 1,4 1,1 0,9 0,8 0,6 -0,1 -1,3 -1,7 -0,4 -0,4 -0,3 -0,1 -0,6 -0,3 0,1 -0,1 0,2 3,6 3,9 3,6 4,4 4,3 4,7 4,7 3,9 3,9 3,5 2,6 1,6 0,3 -0,7 0,0 -0,1 0,5 0,8 -0,2 0,1 0,3 -0,4 0,2 2,2 2,0 1,2 1,2 1,0 1,4 2,1 0,8 0,0 -0,1 0,3 -0,6 -0,8 0,2 2,6 2,2 2,1 2,6 2,1 2,5 3,3 3,3 2,5 1,423 1,468 1,457 1,472 1,475 1,553 1,575 1,556 1,555 1,577 1,498 1,437 1,332 1,273 1,345 1,324 1,279 1,305 1,319 1,365 1,402 1,409 1,427 Ekonomsko ogledalo, oktober 2009 50 Statistična priloga Cene 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 7 8 9 10 11 CPI, medletna rast v % 2,5 3,6 5,7 3,6 5,4 6,6 6,6 6,1 3,3 1,8 0,7 -0,2 3,8 3,5 3,5 5,1 5,7 Hrana in brezalkoholne pijače 2,3 7,8 10,1 8,2 12,6 14,0 12,0 9,8 4,9 3,2 0,9 -0,7 7,6 6,9 10,0 13,3 11,7 Alkoholne pijače in tobak 3,7 6,5 3,2 8,0 6,5 5,4 5,0 0,7 2,1 3,0 7,2 8,5 8,1 8,5 7,6 6,4 6,6 Obleka in obutev -0,5 2,1 4,4 3,3 2,5 4,9 5,2 2,1 5,2 1,8 1,2 -2,2 2,7 4,1 3,1 1,8 3,5 Stanovanje 5,3 2,6 9,7 2,2 7,6 10,5 11,4 11,5 5,3 1,7 -2,1 -3,5 1,9 3,2 1,4 6,7 8,2 Stanovanjska oprema 4,1 4,5 5,8 3,6 4,0 4,5 5,5 6,5 6,7 6,1 4,5 3,5 4,5 3,3 3,0 3,6 4,1 Zdravje -1,7 1,1 2,9 1,1 0,4 -0,5 1,7 4,9 5,8 8,7 5,3 1,4 2,0 0,7 0,8 0,8 0,5 Prevoz 1,3 0,3 1,9 -0,9 1,6 2,9 2,9 4,1 -2,2 -3,7 -4,5 -4,1 0,9 -1,6 -1,9 0,4 2,5 Komunikacije 0,3 0,3 0,6 0,6 0,3 2,2 1,9 0,1 -1,7 -4,3 -4,7 -4,3 1,2 1,2 -0,7 -0,7 -0,2 Rekreacija in kultura 2,1 3,6 4,4 4,6 4,7 4,6 5,0 4,8 3,2 3,0 3,6 2,8 4,4 4,9 4,5 4,9 4,6 Izobraževanje 3,1 1,9 5,2 2,2 3,6 4,7 5,4 4,8 6,1 5,1 3,0 2,7 1,4 1,4 3,7 3,6 3,6 Gostinske in nastanitvene storitve 4,5 7,3 9,6 7,0 8,7 9,3 10,0 10,4 8,7 6,3 4,9 4,0 6,5 6,9 7,6 7,9 9,6 Raznovrstno blago in storitve 4,1 3,6 3,9 3,7 3,4 3,9 4,5 3,8 3,4 3,8 3,3 4,4 3,3 4,0 3,8 3,0 3,6 HICP 2,5 3,8 5,5 3,7 5,5 6,5 6,4 6,2 3,1 1,7 0,6 -0,2 4,0 3,4 3,6 5,1 5,7 Osnovna inflacija - odrezano povprečje* 1,5 2,1 2,6 2,3 2,5 2,7 2,7 2,6 2,4 2,0 1,4 1,0 2,6 2,7 2,8 2,8 2,9 Delež odrezanih proizvodov 0,21 0,23 0,23 0,24 0,22 0,24 0,16 0,22 0,29 0,21 0,21 0,19 0,23 0,22 0,27 0,26 0,27 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,1 2,6 4,6 2,9 3,9 4,7 4,9 4,7 4,0 3,1 2,6 1,2 2,6 2,9 3,0 3,7 4,0 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 2,3 4,2 3,8 4,1 3,6 3,4 3,7 5,1 3,2 1,1 -1,5 -3,1 4,4 4,2 3,9 3,8 3,5 Domači trg 2,4 5,5 5,6 5,5 6,5 6,0 6,1 6,2 4,2 1,5 -0,4 -1,5 5,3 5,2 5,9 6,4 6,9 Tuji trg 2,1 3,0 2,2 2,9 0,7 0,9 1,5 3,9 2,3 0,8 -2,6 -4,5 3,5 3,1 2,0 1,2 0,3 na evrskem območju 2,4 5,1 2,2 4,8 1,5 1,4 1,7 4,2 1,5 -0,6 -4,5 -6,0 5,6 4,9 3,9 2,2 1,2 izven evrskega območja 1,6 -0,5 2,1 -0,3 -0,5 0,1 1,0 3,4 3,9 3,5 1,1 -1,7 0,0 0,3 -1,1 -0,4 -1,1 Indeks uvoznih cen 5,8 4,0 1,3 2,5 0,1 -0,2 0,3 3,8 1,4 -2,1 -4,6 -4,7 3,0 3,6 0,8 -0,2 0,0 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 8,0 0,6 12,4 -1,6 6,2 13,1 16,9 21,1 -1,2 -12,9 -17,7 -17,3 1,3 -2,6 -3,6 2,2 8,4 Naftni derivati 10,3 -0,9 11,7 -4,3 7,4 14,8 17,4 21,1 -5,7 -16,3 -18,9 -15,9 -0,8 -5,5 -6,6 2,1 10,3 Komunala -2,6 -2,3 0,6 -3,7 8,4 1,4 1,3 -1,3 1,1 1,7 0,9 0,8 -6,0 0,7 -5,7 14,3 6,5 Promet 1,5 0,6 -0,4 0,6 0,6 0,5 0,6 -1,3 -1,3 -1,2 -1,1 2,5 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 Ostale regulirane cene 2,6 2,9 1,8 3,0 3,0 1,4 1,7 1,7 2,4 2,4 6,8 5,6 2,2 3,8 3,0 3,0 2,9 Regulirane cene skupaj 7,0 3,1 8,6 1,6 5,9 9,5 11,7 13,7 -0,2 -7,8 -10,9 -10,9 4,3 2,9 -2,3 3,9 7,1 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: * V sk spremembe podatkov za nazaj. 1sestava skupin se spremin energije ie od 1.7 adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflacije opravi vsak mesec znova, zato so možne a, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. Ekonomsko ogledalo, oktober 2009 51 Statistična priloga 2007 2008 2009 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 5,6 6,4 6,5 6,9 6,5 6,4 7,0 6,9 6,0 5,5 4,9 3,1 2,1 1,6 2,1 1,8 1,1 0,7 0,3 -0,6 0,0 -0,1 12,9 13,9 14,6 13,5 12,3 12,1 11,6 12,2 10,1 7,2 5,3 5,6 3,8 3,5 3,1 2,9 2,0 0,6 0,0 -1,3 -0,4 -0,4 6,6 5,7 5,5 5,1 4,8 5,0 5,1 -0,2 0,5 1,8 2,1 2,1 2,0 2,2 2,7 4,0 4,3 8,4 9,0 9,1 8,6 7,7 2,1 2,9 4,8 6,7 7,0 4,6 4,1 0,8 1,7 3,7 6,0 4,6 4,8 2,3 0,6 2,3 0,5 1,9 1,1 -1,3 -1,7 -3,6 8,0 11,7 9,6 10,4 9,4 11,4 13,4 13,6 10,4 10,5 9,0 4,8 2,4 0,8 3,0 1,2 0,1 -2,3 -4,0 -4,9 -3,5 -2,2 4,3 4,0 4,3 5,2 5,7 5,7 5,2 5,9 6,4 7,3 7,0 6,7 6,5 6,5 6,7 5,1 4,7 4,2 4,5 4,0 4,0 2,5 0,0 -0,9 -1,2 0,5 1,4 1,7 1,9 4,5 5,0 5,1 5,2 5,4 6,7 9,5 9,8 6,9 5,4 5,5 5,1 1,9 1,7 0,7 1,9 2,8 2,7 3,1 2,1 2,4 4,4 4,9 3,7 3,6 2,6 -3,6 -5,4 -5,1 -2,5 -3,6 -3,5 -4,7 -5,2 -5,6 -3,5 -3,1 1,9 1,0 2,8 2,9 2,8 1,5 1,5 0,7 0,5 -0,9 -0,9 0,0 -4,3 -3,7 -4,7 -4,6 -5,2 -4,4 -4,4 -4,1 -4,2 -4,6 4,7 4,1 4,9 4,9 5,4 4,4 5,3 5,6 4,9 4,0 2,8 3,2 3,6 2,8 2,8 3,4 3,3 3,6 4,1 3,0 2,7 2,7 3,6 3,4 3,8 7,0 7,0 4,6 4,6 4,6 4,6 5,0 6,0 6,1 6,1 6,0 6,3 3,2 3,2 3,0 3,0 3,0 3,0 2,2 8,6 9,2 9,4 9,4 10,1 9,9 10,1 10,7 10,4 10,0 9,7 8,8 7,7 6,5 6,3 6,1 5,1 4,8 4,7 4,4 4,2 3,3 3,6 3,6 3,8 4,2 4,7 4,5 4,5 4,0 3,7 3,6 3,4 3,2 3,4 3,4 3,7 4,2 3,3 3,1 3,5 4,5 4,4 4,3 5,7 6,4 6,4 6,6 6,2 6,2 6,8 6,9 6,0 5,6 4,8 2,9 1,8 1,4 2,1 1,6 1,1 0,5 0,2 -0,6 0,1 0,0 2,9 3,1 3,3 3,3 3,4 3,3 3,1 3,3 3,1 3,1 2,9 3,0 2,7 2,5 2,5 2,4 1,9 1,6 1,6 1,2 1,2 1,1 0,12 0,24 0,22 0,28 0,12 0,16 0,19 0,19 0,23 0,25 0,24 0,29 0,33 0,26 0,19 0,19 0,16 0,27 0,20 0,20 0,13 0,25 4,0 4,2 4,9 5,1 5,3 4,9 4,7 5,1 4,7 4,5 4,1 3,9 3,9 3,2 2,8 3,1 2,6 2,6 2,6 1,4 1,3 0,9 3,4 3,5 3,4 3,3 3,3 3,5 4,4 4,9 5,5 4,8 4,2 3,3 2,2 1,9 1,1 0,3 -0,5 -1,6 -2,4 -3,0 -3,3 -2,8 6,4 6,5 5,6 5,7 6,1 6,1 5,9 6,3 6,7 5,7 5,0 4,0 3,5 2,3 1,2 0,8 0,2 -0,7 -0,7 -1,3 -1,7 -1,6 0,6 0,6 1,3 0,9 0,5 1,1 2,8 3,6 4,3 4,0 3,3 2,7 1,0 1,6 1,0 -0,1 -1,2 -2,5 -4,0 -4,7 -4,9 -4,0 1,0 1,0 2,1 1,1 0,5 0,9 3,7 4,1 4,8 3,8 3,1 1,4 0,1 0,2 -0,3 -1,7 -3,1 -4,1 -6,2 -6,7 -6,4 -4,8 0,1 -0,2 -0,1 0,5 0,4 1,3 1,1 2,5 3,3 4,3 3,9 5,1 2,7 4,2 3,5 2,9 2,5 0,5 0,2 -0,6 -2,0 -2,4 0,5 -0,7 -0,1 0,1 -0,3 0,5 0,8 3,5 3,3 4,7 3,7 1,6 -1,0 -2,4 -1,3 -2,7 -3,8 -4,8 -5,2 -4,7 -5,0 -4,5 7,9 12,4 12,1 14,8 11,9 15,5 23,2 24,8 20,0 18,4 14,1 -4,3 -12,7 -15,0 -8,9 -14,6 -14,5 -18,0 -20,1 -21,5 -16,3 -13,9 9,8 14,0 14,1 16,4 12,6 15,3 24,1 25,5 20,0 17,7 12,2 -9,4 -18,9 -19,5 -11,2 -17,9 -15,6 -19,4 -21,2 -20,9 -14,8 -11,5 4,8 2,8 0,7 0,7 1,3 1,3 1,3 1,3 -5,7 0,7 0,7 0,8 1,6 1,6 1,7 1,9 1,0 0,7 0,8 0,8 0,8 0,8 0,6 0,5 0,4 0,6 0,6 0,6 0,6 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,1 -1,1 -1,1 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,9 2,1 1,2 1,0 1,2 1,9 1,9 1,1 1,6 2,4 2,4 2,4 2,4 2,3 2,4 2,4 6,2 7,1 7,1 7,1 4,9 4,9 6,6 9,3 8,8 10,4 8,5 10,8 15,7 16,3 12,2 12,4 9,7 -2,2 -7,8 -9,4 -5,0 -9,0 -8,6 -11,2 -12,9 -13,7 -10,2 -8,6 Ekonomsko ogledalo, oktober 2009 52 Statistična priloga Plačilna bilanca 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 8 1 9 1 10 1 11 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -77' -'.646 -2.287 -274 -538 -692 -425 -486 -642 -733 -207 2'4 -''2 -'73 -'60 -'97 Blago' -'.666 -2.650 -359 -40' -664 -489 -668 -75' -743 -'30 29 -''7 -'95 -'80 -'9' Izvoz '7.028 '9.798 20.048 5.027 4.927 5.062 5.084 5.349 5.038 4.577 3.943 4.080 '.478 '.708 '.855 '.78' Uvoz '8.'79 2'.464 22.698 5.386 5.328 5.726 5.573 6.0'7 5.789 5.320 -4.073 -4.05' '.595 '.903 2.035 '.973 Storitve 993 '.047 '.609 330 306 '67 334 475 487 3'4 265 320 '24 '05 67 46 Izvoz 3.572 4.'45 5.040 '.002 '.259 '.0'8 '.053 '.299 '.480 '.209 928 '.057 447 385 37' 297 Uvoz 2.580 3.098 3.43' 672 953 85' 7'9 824 993 895 -664 -737 324 280 303 25' Dohodki -440 -789 -'.039 -207 -376 -'35 -'50 -259 -394 -236 -2'2 -'50 -'09 -5' -52 -35 Prejemki 872 '.'69 '.264 293 298 343 266 326 335 336 252 249 9' ''0 ''' ''' Izdatki '.3'2 '.957 2.303 50' 674 478 4'6 585 729 572 -464 -399 200 '60 '64 '46 Tekoči transferi -'73 -239 -206 -38 -67 -60 -'20 -33 '6 -69 -'29 '6 -'0 -33 5 -'7 Prejemki 785 94' 783 233 230 278 '44 '90 229 220 ''9 247 93 65 '07 89 Izdatki 958 '.'80 989 27' 296 338 264 223 2'3 289 -248 -23' '04 97 '0' '06 Kapitalski in finančni račun '.092 '.920 2.395 240 384 982 435 74' 632 588 -'27 -28 39 7 '7' 3'' Kapitalski račun -'3' -52 -43 -27 -32 -8 -8 3 -8 -30 -5 40 3 -24 7 5 Finančni račun '.223 '.972 2.438 267 4'6 990 443 738 640 6'8 -'23 -68 36 3' '64 305 Neposredne naložbe -'74 -2'0 38' -40 9 56 ''4 -'42 '28 28' -'32 -303 5' -'42 '03 -'00 Domače v tujini -687 -'.3'7 -932 -295 -438 -256 -'25 -450 -236 -'22 -'29 -323 -6' -224 8 -'62 Tuje v Sloveniji 5'3 '.'06 '.3'3 255 447 3'2 239 308 364 402 -3 20 ''2 82 96 62 Naložbe v vrednostne papirje -'.442 -2.255 575 -'.203 378 -806 305 -'.'52 '65 '.257 873 '.'69 '20 24 -360 -483 Finančni derivativi -'3 -'5 46 0 -20 '2 30 4 5 6 -23 -7 -7 4 4 Ostale naložbe '.57' 4.3'3 '.4'5 '.52' '7 '.665 75 '.947 340 -947 -954 -979 -'20 246 397 9'2 Terjatve -'.939 -4.74' -562 -4'9 -'.365 -574 -978 -'87 388 2'5 805 -277 -345 -427 -290 -360 Komercialni krediti -442 -400 -'43 -'80 29 '36 -5'8 -'70 -9 554 5' 4 '55 -'56 -233 -'7 Posojila -733 -'.895 -54' -456 -44' -627 5' -442 '58 -308 277 -73 -'48 -74 -'3' -'37 Gotovina, vloge -743 -2.454 ''7 2'7 -942 -85 -502 385 258 -23 47' -2'0 -355 -'96 66 -207 Ostale terjatve -2' 7 5 0 -'2 ' -9 40 -'9 -7 7 2 3 8 Obveznosti 3.5'0 9.054 '.977 '.940 '.382 2.239 '.054 2.'34 -48 -'.'62 -'.759 -703 225 673 687 '.273 Komercialni krediti 479 499 -67 55 -89 266 '79 309 -'9 -537 -380 -89 -303 '55 '63 97 Posojila 2.064 3.84' '.868 '.554 9'0 '.345 644 '.472 242 -490 -5'7 -'.320 254 426 2'0 88' Vloge 998 4.727 '90 338 567 6'3 253 346 -272 -'37 -858 700 28' 98 328 299 Ostale obveznosti -30 -'3 -'3 -7 -6 '6 -22 7 2 ' -5 6 -8 -6 -'4 -4 Mednarodne denarne rezerve2 '.28' '40 2' 32 64 -8' 80 ' 2' ''4 46 -8 -9' 20 -28 Statistična napaka -32' -273 -'08 34 '54 -290 -'0 -255 '0 '46 334 -'86 74 '66 -''3 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga '.680 '.936 2.24' 508 466 505 523 576 598 544 444 465 '40 '59 '8' '66 Blaga za vmesno porabo 9.368 '0.436 '0.760 2.670 2.559 2.597 2.752 2.893 2.730 2.385 '.98' 2.006 778 864 959 928 Blaga za široko porabo 5.709 7.035 6.808 '.746 '.79' '.850 '.753 '.8'7 '.648 '.590 '.477 '.570 522 650 678 65' Uvoz investicijskega blaga 2.565 3.03' 3.44' 736 755 882 773 928 862 878 58' 545 2'4 295 305 302 Blaga za vmesno porabo ''.3'9 '2.875 '3.735 3.2'2 3.'63 3.348 3.4'7 3.668 3.543 3.'07 2.366 2.329 955 '.'04 '.'63 '.'86 Blaga za široko porabo 4.456 5.60' 5.870 '.446 '.4'2 '.506 '.459 '.520 '.475 '.4'6 '.'92 '.227 424 5'0 575 490 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 'izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. Ekonomsko ogledalo, oktober 2009 53 Statistična priloga 2007 2008 2009 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7|8 -335 -178 -117 -130 -120 -201 -165 -347 -157 -138 -236 -164 -334 -37 -112 -58 43 70 100 54 -61 -293 -188 -134 -166 -160 -285 -223 -263 -298 -190 -266 -180 -297 -33 -31 -66 -40 12 58 -10 -133 1.426 1.618 1.710 1.757 1.866 1.716 1.767 1.809 1.339 1.891 1.841 1.532 1.204 1.216 1.296 1.430 1.309 1.337 1.434 1.403 1.069 1.719 1.806 1.844 1.923 2.026 2.002 1.990 2.071 1.637 2.080 2.107 1.711 1.501 -1.249 -1.328 -1.496 -1.349 -1.326 -1.376 -1.413 -1.202 53 109 106 118 152 170 152 124 166 196 149 107 58 107 63 95 106 108 105 109 144 350 339 335 378 422 433 444 516 487 478 446 372 392 311 281 336 348 348 361 440 424 297 230 229 260 270 263 291 391 320 281 296 264 334 -204 -218 -242 -242 -240 -256 -331 -280 -48 -41 -41 -69 -82 -70 -107 -214 -50 -130 -83 -82 -71 -78 -71 -63 -56 -52 -43 -49 -48 120 88 88 90 111 106 108 111 115 109 108 105 124 88 83 81 80 83 86 82 81 167 128 129 159 193 177 215 325 165 239 191 187 195 -166 -154 -145 -136 -135 -128 -131 -129 -48 -59 -48 -13 -31 -15 12 5 25 -14 -36 -9 -24 -34 -73 -23 34 2 -20 4 -23 83 32 54 58 38 58 93 64 106 58 54 80 86 29 40 49 112 75 60 70 44 130 91 102 71 69 73 81 59 82 73 90 89 110 -63 -113 -72 -78 -72 -80 -66 -67 500 86 228 121 192 346 202 411 187 34 -130 279 439 90 -117 -101 20 101 -148 13 16 -20 -9 0 2 5 -3 1 -6 -1 -1 4 39 -73 -8 -2 5 -2 -2 44 -3 -2 521 95 228 120 188 349 201 417 188 35 -134 239 512 98 -115 -106 23 102 -193 16 18 53 32 -13 95 -49 -9 -84 125 51 -48 -40 85 235 55 -62 -126 -42 -175 -86 -91 61 -102 -32 -25 -68 -160 -128 -163 -116 -34 -86 -81 -9 -32 -24 -51 -53 -96 -208 -20 7 -12 155 65 11 163 111 119 78 241 85 38 41 94 267 80 -10 -73 54 33 -66 -98 73 36 16 692 -403 -452 -457 -243 134 -207 238 387 658 212 410 559 -96 1.005 282 -118 866 -112 4 10 10 10 1 1 1 2 2 2 2 2 2 -10 -13 0 0 4 -5 0 8 356 36 -497 536 602 797 548 229 238 -127 -516 -489 58 -354 -685 85 -936 -71 28 -706 32 76 147 -960 -165 384 194 -766 112 -79 355 -435 19 632 122 593 90 -212 -819 754 -687 679 386 -79 -226 -212 -25 -98 -47 16 147 -172 -43 132 465 146 -45 -50 23 41 -61 -7 72 -359 175 -44 -80 17 -205 -254 255 -377 280 -286 73 -95 34 218 25 35 -49 -59 -57 59 56 37 -684 145 346 506 -468 -164 153 269 -115 -191 283 -69 410 129 -270 -810 869 -622 542 -6 14 -5 -18 46 -9 3 5 -2 -22 9 5 -22 11 10 -15 -1 -2 5 0 6 279 -111 463 702 218 603 1.314 117 317 -482 -81 -508 -574 -476 -1.278 -5 -724 748 -726 -19 -647 6 -81 105 155 93 220 -4 38 -116 59 -67 -182 -287 -377 -5 2 -36 -33 -21 7 -89 254 117 217 311 -173 512 1.133 112 228 -98 37 -483 -44 -101 28 -444 -329 348 -1.339 14 -69 -14 -134 150 236 294 -128 180 -40 206 -438 -51 159 -244 5 -1.303 441 -361 434 627 -10 -491 34 -13 -10 0 4 -2 5 6 0 -5 0 -2 2 -3 2 -4 2 -1 5 -30 3 72 0 37 -118 85 16 -21 -73 104 -30 33 -17 5 -4 86 31 -5 62 -11 -53 29 -165 92 -111 9 -72 -145 -37 -64 -30 104 366 -115 -105 -53 228 158 -64 -171 48 -67 45 159 147 178 199 193 192 191 203 152 243 201 185 158 128 153 163 172 143 150 148 n.p. 710 891 934 927 1015 925 953 976 756 998 981 816 589 646 639 696 649 655 702 723 n.p. 522 561 580 612 635 578 603 607 411 629 638 511 441 429 492 556 478 524 568 517 n.p. 276 248 252 274 316 312 300 294 226 342 289 279 310 172 161 248 190 183 172 162 n.p. 998 1.116 1.145 1.156 1.225 1.222 1.221 1.291 1.029 1.222 1.309 1.017 782 745 802 819 761 757 811 833 n.p. 441 466 474 519 518 503 500 520 404 551 544 441 431 353 388 452 415 407 406 430 n.p. Ekonomsko ogledalo, oktober 2009 54 Statistična priloga Denarna gibanja in obrestne mere 2006 2007 2008 2007 2008 5 6 7 8 9 10 11 12 1 1 2 1 3 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 16,6 67 68 68 68 68 68 67 67 67 67 67 67 66 Centralna država (S. 1311) 776,6 2.367 2.162 2.574 2.465 2.408 2.342 2.345 2.348 2.374 2.367 2.412 2.397 2.392 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 24,9 118 212 107 107 107 110 111 114 112 118 123 124 124 Gospodinjstva (S.14, 15) 1289,4 6.818 7.827 5.892 6.015 6.157 6.323 6.468 6.607 6.830 6.818 6.918 7.009 7.133 Nefinančne družbe (s.11) 3236,0 18.105 21.150 15.426 15.788 16.274 16.720 17.004 17.269 17.748 18.105 18.570 18.754 18.938 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 368,1 2.305 2.815 1.747 1.911 2.034 2.083 2.205 2.367 2.396 2.305 2.390 2.411 2.494 Denarni sektor (S.121, 122) 1158,7 2.401 3.663 2.257 2.211 2.218 2.439 2.448 2.460 2.580 2.401 2.455 2.432 2.444 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 2298,2 26.555 32.115 23.089 23.558 24.146 24.892 25.310 25.864 26.596 26.555 27.164 27.406 27.768 V tuji valuti 3149,0 1.990 2.370 1.335 1.456 1.560 1.638 1.699 1.789 1.900 1.990 2.117 2.192 2.280 Vrednostni papirji skupaj 1286,8 3.570 3.344 3.577 3.484 3.492 3.488 3.573 3.511 3.544 3.570 3.586 3.529 3.477 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 2.903,4 20.029 23.129 18.367 18.446 18.880 19.299 19.386 19.579 19.558 20.029 20.088 20.674 20.779 Čez noč 1.178,6 6.887 6.605 6.849 6.953 7.047 6.881 6.907 6.695 6.573 6.887 6.924 6.557 6.787 Vezane vloge - kratkoročne 1.251,2 8.913 10.971 7.777 7.592 7.867 8.331 8.247 8.689 8.723 8.913 8.899 9.862 9.745 Vezane vloge - dolgoročne 292,4 2.857 4.157 2.573 2.693 2.728 2.790 2.874 2.820 2.817 2.857 2.845 2.803 2.814 Kratkoročne vloge na odpoklic 181,2 1.372 1.396 1.168 1.208 1.238 1.297 1.358 1.375 1.445 1.372 1.420 1.452 1.433 Vloge v tuji valuti skupaj 1.454,5 559 490 615 610 605 628 608 589 585 559 571 560 520 Čez noč 552,7 218 215 280 274 270 278 269 255 260 218 248 240 226 Vezane vloge - kratkoročne 545,5 248 198 248 249 242 258 248 241 226 248 229 237 220 Vezane vloge - dolgoročne 318,3 56 41 61 60 61 62 60 60 57 56 55 48 45 Kratkoročne vloge na odpoklic 38,0 37 36 26 27 32 30 31 33 42 37 39 35 29 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,32 0,36 0,43 0,34 0,34 0,35 0,35 0,37 0,42 0,40 0,40 0,44 0,41 0,41 Vezane vloge do 1 leta 2,96 3,36 4,45 3,15 3,26 3,36 3,41 3,61 3,89 3,83 4,04 4,08 3,95 4,03 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 4,56 5,80 6,88 5,37 5,36 5,79 5,98 6,16 6,45 6,44 6,58 6,75 6,40 6,61 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 4,64 5,76 6,03 4,86 5,12 6,49 5,76 5,59 6,25 5,63 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 2,78 3,85 3,85 3,75 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 3,58 4,28 4,63 4,07 4,15 4,22 4,54 4,74 4,69 4,64 4,85 4,48 4,36 4,60 6-mesečni 3,58 4,35 4,72 4,20 4,28 4,36 4,59 4,75 4,66 4,63 4,82 4,50 4,36 4,59 LIBOR za CHF 3-mesečni 1,51 2,55 2,58 2,41 2,55 2,72 2,80 2,82 2,79 2,75 2,77 2,70 2,74 2,83 6-mesečni 1,65 2,65 2,69 2,54 2,70 2,85 2,86 2,90 2,89 2,85 2,84 2,77 2,77 2,87 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. Ekonomsko ogledalo, oktober 2009 55 Statistična priloga 2008 2009 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7|8|9 66 66 65 66 66 67 69 69 68 69 87 103 121 140 142 151 167 166 2.123 2.162 2.052 2.030 2.069 2.046 2.058 2.176 2.162 2.704 2.867 3.134 3.288 3.542 3.472 3.456 3.427 3.610 128 129 133 136 143 178 184 181 212 223 229 233 243 254 251 257 262 281 7.235 7.318 7.409 7.521 7.603 7.705 7.857 7.785 7.827 7.831 7.852 7.868 7.910 7.946 7.951 8.055 8.135 8.231 19.351 19.616 20.064 20.404 20.619 20.872 21.134 21.092 21.149 21.346 21.429 21.469 21.509 21.516 21.517 21.557 21.671 21.704 2.558 2.568 2.736 2.726 2.729 2.798 2.815 2.845 2.815 2.815 2.814 2.851 2.869 2.838 2.835 2.838 2.868 2.846 2.624 2.375 2.386 2.403 2.400 2.737 2.965 2.963 3.666 3.887 3.826 3.786 3.829 4.008 4.365 4.382 4.334 4.723 28.503 28.871 29.380 29.805 30.108 30.888 31.444 31.594 32.113 32.388 32.663 32.648 32.790 33.140 33.353 33.601 33.628 34.045 2.276 2.259 2.263 2.228 2.271 2.344 2.512 2.371 2.370 2.372 2.315 2.190 2.172 2.122 2.059 2.017 2.003 1.969 3.239 3.038 3.137 3.188 3.184 3.104 3.059 3.077 3.346 4.046 4.040 4.504 4.686 4.843 4.979 4.925 5.067 5.380 20.774 20.613 21.144 21.341 21.465 21.992 22.177 22.385 23.129 23.563 24.487 24.334 25.649 26.020 26.576 26.206 25.956 26.950 6.711 6.841 7.071 6.744 6.703 6.918 6.666 6.577 6.605 6.415 6.421 6.609 6.610 6.876 7.163 6.862 7.011 7.079 9.734 9.292 9.439 9.936 9.929 10.038 10.530 10.659 10.971 11.246 12.053 11.705 12.951 13.053 12.015 10.560 10.067 10.720 2.926 3.046 3.170 3.241 3.378 3.519 3.555 3.727 4.157 4.542 4.729 4.827 4.876 4.868 6.182 7.600 7.712 7.952 1.403 1.434 1.464 1.420 1.455 1.517 1.426 1.422 1.396 1.360 1.284 1.193 1.212 1.223 1.216 1.184 1.166 1.199 529 527 488 491 502 493 537 551 490 504 502 491 489 495 492 480 462 462 222 225 218 220 228 218 244 247 215 242 230 233 231 251 249 239 240 244 224 224 196 192 190 196 213 227 198 181 195 177 180 166 170 166 150 144 45 42 42 43 42 43 44 42 41 42 43 42 42 41 39 39 38 43 38 36 32 36 42 36 36 35 36 39 34 39 36 37 34 36 34 31 0,43 0,46 0,46 0,48 0,48 0,48 0,51 0,52 0,43 0,48 0,40 0,34 0,28 0,25 0,23 0,23 0,23 0,23 4,14 4,20 4,30 4,40 4,39 4,53 4,65 4,56 4,45 4,08 3,40 2,82 2,44 2,28 2,40 2,35 2,27 2,14 6,53 6,53 6,63 6,71 6,95 6,99 7,10 7,17 6,88 7,05 6,63 5,75 6,75 6,37 6,59 6,74 6,57 6,64 6,32 5,47 6,63 6,91 6,53 6,94 6,76 7,24 7,74 6,61 6,35 6,34 6,05 6,10 6,19 6,36 6,20 6,66 4,00 4,00 4,00 4,25 4,25 4,25 3,75 3,25 2,50 2,00 2,00 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 4,78 4,86 4,94 4,96 4,97 5,02 5,11 4,24 3,29 2,46 1,94 1,64 1,42 1,28 1,23 0,98 0,86 0,77 4,80 4,90 5,09 5,15 5,16 5,22 5,18 4,29 3,37 2,54 2,03 1,78 1,61 1,48 1,44 1,21 1,12 1,04 2,85 2,78 2,84 2,79 2,75 2,78 3,00 1,97 0,91 0,57 0,51 0,44 0,40 0,40 0,40 0,37 0,34 - 2,93 2,89 2,98 2,94 2,89 2,92 3,09 2,16 1,08 0,71 0,65 0,58 0,54 0,54 0,52 0,49 0,45 - Ekonomsko ogledalo, oktober 2009 56 Statistična priloga Javne finance 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 8 1 9 1 10 1 11 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ 12.958,7 14.006,1 15.339,2 3.454,0 3.429,1 4.059,8 3.369,3 4.005,7 3.857,5 4.106,6 3.282,6 3.543,8 1.222,7 1.024,1 1.323,7 1.323,1 Tekoči prihodki 12.395,3 13.467,2 14.792,3 3.374,9 3.332,1 3.805,1 3.274,0 3.881,0 3.733,8 3.903,4 3.204,0 3.322,8 1.168,9 1.003,3 1.259,4 1.236,3 Davčni prihodki 11.762,0 12.757,9 13.937,4 3.199,7 3.123,6 3.606,0 3.110,0 3.702,0 3.472,0 3.653,3 3.058,9 3.164,5 1.099,5 934,2 1.194,1 1.168,1 Davki na dohodek in dobiček 2.735,3 2.917,7 3.442,2 914,3 646,3 769,4 694,4 1.106,5 806,5 834,7 707,3 617,5 251,4 226,3 233,4 235,7 Prispevki za socialno varnost 4.231,2 4.598,0 5.095,0 1.123,7 1.139,1 1.251,8 1.203,1 1.254,2 1.272,9 1.364,8 1.285,3 1.280,9 377,9 382,1 385,1 397,3 Davki na plačilno listo in delovno silo 472,9 418,1 258,0 99,7 101,5 120,9 59,4 62,2 63,5 72,9 7,4 7,2 33,6 33,9 34,1 36,5 Davki na premoženje 189,1 206,4 214,9 58,0 67,3 59,0 27,5 62,6 69,6 55,2 20,6 51,5 31,4 15,2 16,3 29,3 Domači davki na blago in storitve 4.077,3 4.498,6 4.805,3 973,0 1.135,5 1.372,5 1.099,4 1.181,7 1.227,8 1.296,4 1.015,4 1.177,5 395,4 264,6 514,5 459,9 Davki na medn. trgov. in transaksije 50,7 117,1 120,1 30,7 33,2 31,7 25,6 33,7 31,0 29,8 22,5 29,2 9,6 12,0 10,4 9,1 Drugi davki 5,4 2,1 1,8 0,4 0,7 0,7 0,6 1,0 0,7 -0,6 0,5 0,7 0,3 0,3 0,2 0,3 Nedavčni prihodki 633,3 709,2 854,9 175,2 208,6 199,1 164,0 179,0 261,8 250,1 145,1 158,4 69,4 69,0 65,3 68,1 Kapitalski prihodki 166,8 136,6 117,3 15,2 39,6 62,1 28,0 26,9 28,8 33,6 14,1 29,7 17,1 8,9 14,6 15,7 Prejete donacije 5,4 11,9 10,4 2,8 2,0 5,0 2,0 2,1 3,1 3,1 2,9 1,7 -0,1 1,4 1,4 0,8 Transferni prihodki 42,8 42,5 53,9 1,4 0,4 40,5 1,2 0,9 0,6 51,3 0,2 1,5 0,2 0,1 0,8 39,7 Prejeta sredstva iz EU 348,4 348,0 365,4 59,6 55,1 147,1 64,0 94,8 91,3 115,3 61,4 187,9 36,6 10,4 47,6 30,6 JAVNOFINANČNI ODHODKI ODHODKI SKUPAJ 13.208,7 13.915,5 15.441,7 3.392,6 3.240,0 4.081,8 3.388,6 3.792,9 3.628,8 4.631,4 3.877,1 4.064,9 1.090,3 1.055,3 1.140,5 1.249,6 Tekoči odhodki 5.689,0 5.950,9 6.557,5 1.448,5 1.362,2 1.658,2 1.575,9 1.581,7 1.513,7 1.886,2 1.768,8 1.682,7 463,5 447,9 483,8 500,7 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.180,3 3.276,9 3.578,9 851,7 814,4 825,0 819,7 906,8 892,5 959,8 965,7 1.006,0 273,7 269,6 266,2 273,5 Izdatki za blago in storitve 2.073,2 2.212,2 2.527,5 482,6 518,0 721,3 523,1 589,3 586,1 829,0 546,5 617,4 183,4 164,4 187,4 212,1 Plačila obresti 376,4 357,0 335,2 105,3 17,5 36,7 221,0 69,8 12,9 31,5 246,7 48,4 3,3 7,4 26,6 4,9 Sredstva, izločena v rezerve 59,0 104,8 116,0 8,9 12,3 75,2 12,1 15,8 22,2 65,9 10,0 10,9 3,2 6,5 3,7 10,3 Tekoči transferi 5.925,8 6.143,9 6.742,2 1.665,6 1.456,0 1.565,1 1.489,9 1.856,8 1.567,3 1.828,2 1.748,2 1.936,1 467,0 463,7 473,7 547,1 Subvencije 402,9 423,4 476,5 137,9 88,3 92,8 60,5 243,0 57,7 115,3 165,0 126,9 13,0 18,0 18,0 25,6 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 4.871,5 5.093,3 5.619,2 1.359,2 1.211,1 1.304,0 1.303,5 1.448,9 1.344,8 1.522,0 1.436,2 1.614,8 403,6 401,1 405,0 470,5 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 624,1 595,3 598,3 158,4 145,3 160,8 118,7 151,2 153,2 175,2 140,0 178,5 47,1 40,6 49,6 48,9 Tekoči transferi v tujino 27,4 32,0 48,2 10,2 11,3 7,6 7,2 13,6 11,6 15,7 7,0 15,9 3,3 4,0 1,1 2,2 Investicijski odhodki 901,4 1.130,5 1.255,5 162,9 266,9 567,3 149,0 215,9 350,0 540,6 175,3 236,6 104,2 90,5 117,3 121,0 Investicijski transferi 404,6 334,3 458,6 55,0 69,3 181,4 30,6 62,3 130,8 234,9 35,9 112,9 23,2 23,8 35,6 49,4 Plačila sredstev v proračun EU 287,9 355,9 427,9 60,6 85,6 109,8 143,2 76,2 67,0 141,5 148,9 96,6 32,4 29,5 30,1 31,3 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ -250,0 90,6 -102,5 - - - - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. Ekonomsko ogledalo, oktober 2009 57 Statistična priloga 2007 2008 2009 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1.413,0 1.134,1 1.100,1 1.135,2 1.463,1 1.259,9 1.282,8 1.342,2 1.226,0 1.289,3 1.310,0 1.305,0 1.491,6 1.123,2 1.067,7 1.091,7 1.199,9 1.102,2 1.241,7 1.285,7 1.309,4 1.104,1 1.073,5 1.096,4 1.435,7 1.228,7 1.216,6 1.306,1 1.164,7 1.263,0 1.295,2 1.184,7 1.423,5 1.112,4 1.029,2 1.062,4 1.124,2 1.047,1 1.151,5 1.240,6 1.243,8 1.057,4 1.015,6 1.037,0 1.374,1 1.175,5 1.152,4 1.253,4 1.066,2 1.152,4 1.234,1 1.126,5 1.292,7 1.068,5 980,1 1.010,3 1.076,2 996,5 1.091,7 1.194,2 300,3 223,0 221,2 250,1 498,3 316,7 291,5 297,9 256,5 252,1 261,1 261,4 312,2 249,4 239,9 218,1 195,9 229,5 192,1 291,4 469,4 394,7 400,0 408,4 419,0 415,8 419,5 425,8 414,8 432,3 435,0 434,9 494,9 433,4 423,7 428,1 433,1 423,8 423,9 424,5 50,3 20,0 19,5 19,9 20,9 20,4 20,9 21,3 20,4 21,8 22,1 22,7 28,1 3,2 2,0 2,3 2,4 2,3 2,4 2,6 13,3 8,7 10,5 8,3 12,0 28,6 22,1 23,0 26,5 20,0 16,3 26,6 12,3 5,3 7,9 7,4 7,9 15,8 27,9 22,6 398,0 404,6 354,7 340,1 411,5 383,4 386,9 475,3 336,2 416,3 490,6 371,0 434,9 370,7 298,5 346,2 424,3 316,7 436,5 445,4 12,2 6,3 9,3 9,9 12,3 10,5 10,9 9,8 11,5 9,7 10,2 9,7 9,9 6,3 8,1 8,1 12,4 8,2 8,6 7,4 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,7 0,3 0,2 0,2 -1,2 0,2 0,4 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 0,3 0,2 65,7 46,6 58,0 59,4 61,6 53,1 64,3 52,7 98,5 110,6 61,1 58,1 130,9 43,9 49,1 52,2 48,0 50,6 59,8 46,3 31,9 11,1 9,6 7,3 6,2 5,8 14,9 12,9 6,8 9,0 6,1 6,2 21,2 2,8 5,9 5,3 3,9 15,5 10,4 8,2 2,8 0,8 0,7 0,5 0,8 0,5 0,8 1,6 0,3 1,2 0,6 1,0 1,6 0,2 0,7 1,9 0,8 0,2 0,8 0,9 -0,1 0,4 0,1 0,7 1,1 -0,4 0,2 0,1 0,5 0,0 0,4 49,5 1,4 0,2 0,0 0,1 0,4 0,1 1,0 0,6 69,0 17,7 16,1 30,2 19,3 25,3 50,2 21,5 53,7 16,1 7,7 63,6 43,9 7,5 31,9 21,9 70,6 39,3 78,0 35,4 1.691,7 1.030,3 1.140,4 1.218,0 1.228,6 1.363,5 1.200,8 1.139,6 1.179,6 1.309,7 1.259,5 1.452,7 1.919,2 1.119,8 1.408,5 1.348,8 1.255,5 1.477,7 1.331,8 1.249,7 673,7 451,0 512,3 612,7 528,6 544,9 508,2 507,2 486,1 520,4 535,2 562,4 788,7 502,2 619,0 647,6 569,3 580,8 532,5 539,0 285,3 268,6 266,0 285,1 277,7 338,9 290,3 292,5 292,5 307,6 292,9 306,4 360,5 305,5 333,4 326,8 312,8 374,1 319,1 325,8 321,9 155,0 168,6 199,5 184,8 199,2 205,3 204,0 185,7 196,5 207,5 241,4 380,1 171,8 178,9 195,8 212,5 202,0 202,8 206,9 5,2 22,9 74,2 123,9 61,4 2,5 5,8 4,9 2,2 5,7 22,7 2,0 6,8 21,4 103,1 122,3 41,7 1,9 4,8 4,4 61,3 4,4 3,5 4,1 4,6 4,3 6,8 5,9 5,7 10,6 12,0 12,5 41,3 3,5 3,7 2,8 2,3 2,7 5,9 1,9 544,3 460,5 517,3 512,1 580,1 707,5 569,2 513,9 535,3 518,1 528,4 680,2 619,6 515,3 638,3 594,5 571,1 761,3 603,8 583,7 49,2 5,0 35,0 20,6 86,7 83,7 72,6 16,6 19,4 21,7 27,7 18,5 69,1 9,1 110,6 45,3 31,3 54,7 40,9 27,3 428,5 418,1 441,1 444,3 445,0 566,4 437,5 442,0 464,4 438,4 448,8 600,7 472,5 463,1 480,6 492,5 487,2 643,7 483,9 492,1 62,3 35,7 37,7 45,3 46,2 50,5 54,5 54,0 48,4 50,7 51,4 50,3 73,5 40,9 46,4 52,7 51,0 56,3 71,2 62,1 4,3 1,8 3,5 1,9 2,2 6,9 4,6 1,3 3,0 7,3 0,5 10,7 4,5 2,2 0,7 4,1 1,5 6,6 7,8 2,2 329,0 53,7 44,8 50,5 69,3 68,4 78,2 77,7 98,2 174,1 94,5 96,1 349,9 57,4 60,5 57,4 65,6 83,7 87,3 87,4 96,3 9,0 10,7 10,8 18,9 19,2 24,3 21,8 38,0 70,9 53,0 81,1 100,9 12,8 6,3 16,8 17,1 27,8 68,0 22,8 48,4 56,1 55,3 31,9 31,7 23,6 20,9 18,9 21,9 26,2 48,4 32,9 60,1 32,1 84,4 32,4 32,4 24,1 40,1 16,7 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 58 Ekonomsko ogledalo, oktober 2009 Seznam kratic Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BoE - Bank of England, BS -Banka Slovenije, CPB - Netherlands Bureau for Economic Policy Analysis, DUNZ - Direktorat za upravno notranje zadeve, ECB - European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska komisija, ELES - Elektro Slovenija, EU - Evropska unija, GDI - Gender-related Development Index, GEM - Gender Empowerment Measure, HDI - Human Development Index, IMF - International Monetary Fund, KIS - Kmetijski inštitut Slovenije, MF - Ministrstvo za finance, MJU - Ministrstvo za javno upravo, MNZ - Ministrstvo za notranje zadeve, NFI - Nefinančne institucije, OECD - Organization for Economic Cooperation and Development, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava RS za javna plačila, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, UNDP - United Nations Development Programme, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O -Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IT-Italija, IE-Irska, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.