* [Vaša naloga: |j Prebuja in napredek naroda! | ! N aš namen : ... . | V edinosti in slogi do cilja! | NAR©DNI VESTNIK f! Največji slovenski dvotednik »g v Zedinjenih državah. i o # rADNO GLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BENT SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CI TY, PA. NATIONAL HERALD. * The Largest Semi-Weekly in 11 the United States of America.! Io . 43. — Štev. 43. DULUTH, MINN., THURSDAY, MAY 28, 1914 — ČETRTEK, 28. MAJA 1914. Vohune IV.—Letnik IV. [LAVSKE organizacije IN PROTITRUSTNI ZAKONI. 9 MNENJU DELAVSTVU NAKLONJENIH DEMOKRATOV j E VLADA PRIPRAVLJENA KAPITULIRATI. Z NEKA¬ KIM KOMPROMISOM BODO UGODENE VSE ZAHTEVE DELAVSKIH ORGANIZACIJ. SODNIK PRITISKA NA ROCKEFELLERJA. STRELJANJE V COLORADO. m, tnjigam /te ffashington, D. C., 27 maja. - 1 umeju delavstvu naklonjen]n jnokratov v poslanski zbornici Vlada pripravljena kapitulirati. L^možjo nekakšnega kompromi¬ sne ugodeno vsem zahtevam ja VS kih organizacij. Poslanec >my „ predsednik hišnega odseka pravila in eden najzaneslivej- prijateljev, kar jih ima delav- razred v kongresu, je izjavil i ra j ■ da bodo skrbeli demokrati, glede na to, kakšno stališče zav¬ rnejo pregrešivci, da 'bode spre- oni dodatek .k Clayton predlo- ki zkljueuje delavske in gospo¬ dke organizacije od določb .ermanovega protitrustnega za- na. ?oslanee Henry imenuje to konr irnis. Če pa bode ta dodatek v mici sprejet in ga predsednik obri, pomen j a to več, kakor na- den sporazum. Ta zmaga ne 'bi menjala nič drugega kakor po¬ čil poraz vlade nagaram zahte- delavske stranke, ki more pri vse pridobiti, izgubiti pa nič. Tekom debate o Clayton predlo- ; namignil progresivni posla' McDonald iz Michigana, da le njegova stranka podpirala eve delavcev. Henryjevim optimističnim na- njem pa demokratski strankini (flje seveda popolnoma ne sogla- iO, in pristajajo na tem, da pred- ik ne ibi nikdar podpisal ta- J izjemne določbe za delavce, in Jse nikakor ne bode hotel podati »skleniti 'kompromis. Za tem ponosnim govorom je pa očividno skrita bojazen za usodo stranke. Videti je, da bi se vodje radi iz¬ mazali iz te 'zagate ne da bi se mo¬ rali zameriti svojim, delavstvu na¬ klonjenim tovarišem. Poročilo, da sta Samuel Gom- pers in tajnik Morrison od Ame¬ rican Federation of Labor zado¬ voljna z določbami Clavtonove za¬ konske predloge, je neresnično. Delavski vodje navajajo na to, da je bila razsodba prepuščena prav¬ nemu odseku zveze. Ta je pa zavr¬ gel Claytonovo delavsko 'klavzu¬ lo ( kot nično in 'brezpomembno. Boj med pristaši vladne stranke in delavskimi 'prijatelji se bode vr¬ šil še ta teden. New York, N. Y., 26. maja. — Sodnik Ben Lindsey iz Denver, Colo. ima tukaj že več dni zboro¬ vanja, na katerih govori o štraj- ku premogarjev v Colorado, o kr- voprelitju pri Ludlow in o pravih vzrokih te “državljanske vojne”. Rockefellerja mlajšega označuje kot pravega krivca. Nevstrašem sodnik pravi, da bi rad enkrat govoril z Rockefellerjem, da bi mu pojasnil resnični ptdožr.j in vz¬ roke delavskih borb. Trinidad, Colo., 26. maja. — Pr¬ vič, odkar so prišle zvezne čete v štrajkarske okraje v Colorado, se je včeraj zvečer streljalo na zvez¬ ne vojake. Iz nekega rudarskega tabora pri Segundo blizu Trinidad je bilo oddano na vojake okoli dvajset strelov. UMORIL SVOJO LJUBICO IN IZVRŠIL SAMOMOR. V ostavljenem pismu pravi mlade¬ nič, da je ni nameraval usmr¬ titi. V obupu se je vrgel pod kolesa vlaka. Chicago, 111., 27. maja. — Pri Lisle, tri milje tzapadno od Dow- ners Grove, se je vrgel včeraj Re- ginald Barr pred nek vlak, ki ga je raztrgal na kose. V žepu obleke mladega samomorilca so našli pr smo, iz katerega izhaja, da je sa¬ momorilec vsaj neposredno kriv umora svoje ljubimke Miss Bent- leys. Pismo pravi, da je napravil Barr pred dnevi izlet s svojo lju¬ bimko. Ko 'sta prišla v neko zatiš¬ je, sta se tam vsedla. Barr je hotel deklico poljubiti, ta se mu je pa umaknila. Nato jo je hotel objeti, toda dekle je začelo kričati, in si¬ cer tako glasno, da se je Bar vst- rašil. Kakor pravi v izjavi, je bil tako razburjen, da ni vedel kaj dela. Zatisnil je dekletu usta. Ona je takoj obmolknila, a se onesves¬ tila. Bila je še živa, Kaj se je pa potem zgodilo, Barr sam izjavlja, da ne ve. Ko se je osvestil, se je znašel na poti pri Naperville. Do¬ mislil si je, kaj se je zgodilo. Takoj je odšel v Auroro, ter si kupil tam kloroforma. N^to se je vrnil na usodepolno mesto, kjer se je pre¬ pričal, da je dekle res mrtvo. Le¬ gel je poleg nje ter odprl stekle¬ nico s kloroformom. Zbudil se je drugi dan ob treh. 'Steklenica se je prevrnila ter vsebina iztekla. Po¬ tem se je podal v Belmont in se odpeljal od tam s tovornim vla¬ kom v Auroro, kjer si je kupil dru¬ go steklenico kloroforma. Vrnil se< ■je^v gozd v upanju, da se mu *e-» daj posreči samomor, a zaman. Iz¬ jave zaključuje sledeče: “Brez Miss Bently ne morem živeti, ker jo ljubim bolj, kakor je mogoče popisati z besedami. Zato sem skle¬ nil, da se vržem pred vlak. Odpu¬ stite mi. V nebesih se zopet sesta¬ nem 'z njo. Barr.” P0L1TIČ. POSVETOVAJE BIVŠEGA PREDSEDNIKA. Roosevelt je obiskal predsednika Wilsona v Washingtonu, imel predavanje ter se posveto¬ val s pristaši. POLOŽAJ V ALBANIJI POSTAJA KRITIČEN. Washingto>n, D. C., 27. maja. 7 — Bivši predsednik Roosevelt je pri¬ šel včeraj v zvezno glavno mesto. V razmeroma kratkem času, v de¬ vetih urah, je imel predavanje o svoji jugoamerikanski ekspediciji, obiskal je predsednika v Beli hiši in imel še toliko časa, da se je posvetoval o političnem položaju s progresivnimi člani kongresa. V strankinem glavnem stanu so se posvetovali progresivni kongres ni člani s svojim voditeljem. Pred vsem so se posvetovali o začasnem načrtu iza predstojeeo kongresno kampanjo. Javnost se je posebno zanimala ■za Rooseveltov obisk v Beli hiši. Predsednik Wilson se je razgovai- jal pol ure z bivšim predsednikom. Govorila 'sta o vsem mogočem, sa¬ mo razgovoru o političnih zadevah sta se o'ba gospoda previdno izog¬ nila. Predavanje, katero je imel biv¬ ši predsednik včeraj zvečer kot gost narodne geo grafične družbe, je bilo zelo dobro obiskano. Roose¬ velt je očrtal z velikimi potezami svojo ekspedicijo ter je predložil geografični družbi dokaze, da je v resnici odkril popolnoma novo reko v dolžini kakih 1000 milj. Da brez samohvale ni šlo, je umev¬ no. Časopisje obsoja strahopetni beg kneza Viljema. Avstrija hoče zasesti novo albansko kneževino. | STRAH PRED VOHUNI. Berolin, Nemčija, 27. maja. — P'i.ja v Kolinu ob Reni je izvr - aretaeijo, ki more povzročiti 1 zapletljaje med Nemčijo in fleijo. Aretovala je namreč foškega graditelja zrakoplo- Clem. Bayarda pod sumom iunstva. Pravijo, da je skušal Jti konstrukcijske skrivnosti •Pelinovih vojaških zrakoplo- v Kolinu. Nemško časopisje je je\n° vsled tega zelo razbur- . tt pPERENCA IN VERA. J*°ox City. Iowa. 26. maja. — ^oik Wallace Short -— prve fegaeijske cerkvene občine je Podati ostavko, ki je bila ij* a s .^f proti 61 glasovi. » ..ovnik je podpisal z drugimi JL^’ na J s e dovoli otvoritev r ne . in vsled tega so ga “ ver ^nevrednega, da jim še nadalje. m vsl( : spoznali : . c Pasti;';,val § UMORA OBTOŽEN. 'eg^T II1 -’^ 5 - ma i a - — 22 let k ou y Petrosa je obtožila lers P vr° ta Umora Tereze Hol- i jg' i dekle so našli I v 0 k.. 6 l ' uar ja na pokopališču Jiaoin' a ^ umor i e,na nn g rez o y° J AK REŠITELJ. Jv° uis ’ iIo -> 27. maja. — Sa' *on g Zgera ^> ne ^ vojak v Jef- iz **** i e re šK devet o- šoreče hiše. Fitzgerald je az 'l ogenj, ter tudi, da je LEDENE GORE. London, Anglija, 25. maja.. — Parnik “Royal Edward” Canad- ian Northern Pacific Corup je za¬ del danes uri Cap Race v ledeno goro. Brezžičnim brzojavnim po¬ tom opisuje kapitan ledeno goro kot nenavadno veliko. K sreči je vozil parnik radi megle počasi, da ni prišlo do katastrofe. Parnik ima na krov u 865 potnikov. ZAVRNJENE TOŽBE. Washington, D. C., 26. maja. — Vrhovno sodišče je zavrnilo vse odškodninske tožbe, naperjene proti White Star Line v zvezi s katastrofo “Titanica”. OROŽJE SUFRAGET. London, Anglija, 27. maja. — Mrs. Etnmeline Pankhurst, vodi¬ teljico angleških sufraget, ki je bila pred dnevi aretovana pri Bu- ckingham palači, so zopet izpustili iz ječe, ker je bolna vsled stradal- nega štrajka. Na zapadni strani je zasledila policija tovarno za bom¬ be. Pri tej priliki je aretovala pet sufraget. “Daily Express” naznanja, da so sklenile sufragete ustreliti kra¬ ljeva dirjalca “Brakespear.” Ko je bil odobren ta načrt, so pile su¬ fragete šampanjec. USODA ANDREE-A. Stokholm, S /edska, 27. maja. -- Švedski urad za zunanje zadeve je bil brzojavno obveščen, da so našli v nekem gozdu v vzhodni Si¬ biriji ostanke zrakoplova, v kate¬ rem se je podal Andree leta 1897 na Severni tečaj. Andree se je dvignil v zrak na Dne ’s Island bli¬ zu Spitzbergov z dvema tovariše¬ ma. Od tedaj je izginila za drzni¬ mi raziskovalci vsaka sled. ■ f °d'bin. hiš, a ®a odrezana pot re- ^evstrašeno je planil wso ter rešil eno žensko, otra k in dy „ „._ y . a moža. VROČINA NA VZHODU. W ashington, D. C., 27. maja. — Strašna vročina vlada v državah ob Atlantiku, v Ohio in drugod. V Richmond, Va., je kazal toplomer 96 stopinj pod ničlo. V New Yorku je dva dni vlada¬ la silna vročina, nato pa je pri¬ hrumela danes popoldne nevihta s hudimi nalivi, da se je ozračje zo¬ pet ohladilo. Nevihta pa je zahte¬ vala dve človeški žrtvi, več drugih oseb je bilo ranjenih po padajočih predmetih. POMILOŠČENI. Springfield, 111., 27. maja. - Guverner Dunne je pomilostil dva zločinca, ki sta 'bila obsojena radi ropa v ječo za nedoločen čas. 'Po¬ milostil ju je, ker sta se dobro za¬ držala pri popravljanju državnih cest. POŽAR V DETROIT. Detroit, Mich., 28. maja. — Več kakor 50 ognjegascev je premagal dim pri- požarju, ki je nastal v kletnih prostorih Union kolodvo¬ ra. Požar je bil eden najtrdovrat¬ ne jših, kar jih pozna zgodovina mesta. Kako je nastal, še ni znano. Škoda znaša približno 30.000 do¬ larjev. Kolodvor rabijo tri želez niške družbe. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Logansport, Ind., 27. maja. — Na železniškem mostu, deset milj od tukaj, je zavozil nek tovorni vlak v drugega, pri čemur je bil ubit neki Albert Dills iz Defiance Ohio. Trije drugi možje so bili več ali manj poškodovani. NOVI KARDINALI. Rim, Italija, 26. maja. — Pri tajni seji, ki se je vršila včeraj dopoldne v Vatikanu, je imenoval papež Pij 13 novih kardinalov. Berolin, Nemčija, 27. maja. — Najuglednejši berodinski časopisi splošno obsojajo strahopetni beg kneza Viljema, ter označujejo nje¬ govo postopanje kot nemožato. Tu di mu zamerijo, da je poslal Esad pašo v pregnastvo, češ, da je bilo to nespametno, ker je omogočeno bivšemu ministru in sedanjemu prognancu nadaljevati s svojim hujskanjem. Po mnenju tuk. li - stov bi moral dati Viljem vreči Esad pašo v ječo. Italijansko časopisje je pa po¬ rabilo to priliko in skuša izrabiti dogodke v Draču za protiavstrij- sko hujskanje. Berolinski listi sva¬ rijo italijansko časopisje, da naj z neresničnimi poročili ne pretvarja resničnega položaja. Vsekakor pa na Dunaju in v Ri¬ mu resno sodijo o albanskem po¬ ložaju, kajti oba botra mlade kne¬ ževine, se pripravljata, da napra¬ vita z oboroženo silo mir. Na Du¬ naju se širijo govorice, da pokli¬ čejo vojaške blasti pod orožje pr¬ vi rezervni 'razred, da more Avst¬ rija izvesti zasedenje Albanije. Tudi Italija se vojaško pripravlja. Poveljnik apeninskega polka v U- dine je dobil ukaz, da mora imeti vojaštvo pripravljeno. HUERTA JE VENDAR UVIDEL DA SE NE MORE VZDRŽATI. IZ GLAVNEGA MESTA MEKSIKE NAZNANJAJO, DA JE HUERTA PRIPRAVLJEN ODSTOPITI NEKATERA PO¬ ROČILA TUDI PRAVIJO, DA JE ŽE POBEGNIL. POSRE¬ DOVANJE PRECEJ USPEŠNO. KONSTITUCIONALISTI SO ZAPLENILI RUDNIKE V MEKSIKI. “NEPISANA POSTAVA” Chardon, Ohio, 28. maja. — Po¬ rota je spoznala Ernesta O. Zimer, ki je dne 17. januarja ustrelil so¬ seda Williarna Egglestona, 'krivim umora po drugem redu. Obtoženec je pričakoval, da bodč oproščen na podlagi “nepisane postave”. Ustreljeni je namreč zapeljal nje¬ govo ženo, kar je ona tudi potr¬ dila pred sodiščem. Nepisana po¬ stava pa,vtem slučaju ni držala. Zimer bode moral sedeti. PRIZNAL UMOR. Ottmmva, Ja., 27. maja. E. L. Cox je dal pismeno priznanje o umoritvi hotelirja J. B. Dunle' vy-a v :Oo;rt hotelu v Fairfield. Harrisona Lewis in Harolda Trap- pa, oba iz Oskollosa imenuje za sokrivca. ELEKTRIKA GA UBILA. Chicago, UL, 27. maja. — Timo- ■thy Mulcahy je stopil na North Lawndale Ave. in Cortlandt Str. na živo žico. Elektrika ga je pri priči ubila. DINAMIT KOT IGRAČA. Beach, N. D., 28. maja. — Otrok M. A. Kirkpatricfca je našel maj¬ hno dinamitno patrono ter se začel igrati ž njo. Ko je nekaj brskal po patroni, se je le-ta naenkrat raz letela, ter je pri tem otroku eno roko skoraj popolnoma razmesa¬ rila. POŽAR V CLEVELANDU. Cleveland, Ohio, 25. maja. — Lesna skladišča Fisher & Wilson Oo., 'Saginaw Bay Lumber Go. in elevator A od Cleveland Grain Co. so postala preteklo noč žrtev pla¬ men. Škodo cenijo na $1.000.000. Pri požaru je izgubilo življenje šest ognjegascev, med temi požar¬ ni poročnik Dittman. MORILEC USMRČEN. Trenton, N. J., 27. maja. — V električnem stolu je plačal Rafael Longo iz Elisabeth, -N. J. svoj zlo¬ čin s smrtjo. Obsojen je bil na smrtno kazen, ker je pred dvema leti v neki gostilni v prepiru ustre¬ lil svojega bratranca Antonio Mi- gliore. Dovolili so mu, da je sedel na električni stol s zavezanimi oč¬ mi. Njegova žena Carmancia, s ka¬ tero je bil samo cerkveno pore •je ‘bila na dan izvršitve smrten SAMOMOR PONESRE¬ ČENCA. Twin Bridges, Mont., 27. maja. Rudarja Riharda Ruerter je pri delu zasulo do kolkov, ter ga pri tem tako poškodovalo, da je iz¬ gubil vsakatero upanje na ohrani¬ tev življenja. Prosil je svojega brata, naj ga ustreli, in tako reši bolečin. Brat tega ni hotel storiti, ampak je odšel po zdravnika. Medtem si je pa ponesrečenec s ko¬ som dinamita razstrelil glavo. UMAZANA FANTAZIJA. Chicago, 111., 27. maja. -—- Vz- klieno sodišče prvega distrikta je razsodilo, da znana slika “Sep- tembersko jutro” z nagim dekle¬ tom ni nespodobna. Sodišče je pri¬ šlo do zaključka, da more le člo¬ veka z umazano fantazijo razburi¬ ti ta slika. Toronto, Ont., Canada, 27 maja. — Udeleženci posredovalne konfe¬ rence v Niagara Falls so prišli da¬ nes malo ipred poldnem sem ter se podali v Kink Edward hotel. Po¬ poldne jih je sprejel vojvoda Con- naught, Niagara Falls, Ont., Canada, 27 maja. — Udeleženci posredovalne konference so prekinili svoja dela, da se udeležijo neke vrtne zabave v Toronto. Taki posredovalci kot delegati so s dosedanjimi uspehi prav zadovoljni. V glavnih točkah so se že sporazumeli. Washington, D. C., 26. maja. — Iz glavnega mesta Meksike naznan ja j o, da je kmalu pričakovati Hu- ertovega odstopa. Da še ni odsto¬ pil, je 'glavni vzrok ta, ker si hoče zasigurati dober odhod. Konstitucionalisti se hočejo se¬ daj vendar udeležiti posredovalne konference. C. A. Douglas, njihov pravni zastopnik, je govoril z John Lindom ter se posvetoval z njim o tem. Potem sta oba obiskala dr¬ žavnega tajnika Bryana, katere¬ ga pa nista dobila, ker je bil v dr¬ žavnem kapitolju, kjer je konfe- riral s člani senatorja oiLscka ža zunanje zadeve. New York, N. Y., 27. maja, — Iz Vera Cruz 'brzojavljajo,, da je lluerta včeraj popoldne ob treh odšel iz mesta Mexieo ter se od¬ peljale v Puerto Mexico, kjer ga čaka nemška ladja “Yqiranga”. Nemška križarka “Dresden” bo¬ de spremljala ladjo in skrbela za to, da pride Huerta nemoteno v Nemčijo. Juarez, Mex., 27. maja, — Ge¬ neral Venustiano Carranza, prvi šef konstitucionalistov, in general Francisco Villa, Vrhovni poveljnik čet severnih upornikov, sta edina v tem, da sklepi posredovalne kon ference v Niagara Falls za nju ni¬ so sprejemljivi in da nima pome¬ na, ako bi se dala zastopati. Poseb¬ no Villa pravi, da mora odločiti meč, ker ima sedaj armado, broje- čo do 30.000 mož. Eagle Pass, Texas, 27. maja. — Na povelje generala Carranza so zaplenili konstitucionalisti danes pet 'rudnikov blizu Sabinas v Mek- siki. Rudniki, katere lastujejo francoski in amerikanSki kapita¬ listi, so največji v Meksiki. Iz glav nega stana konstitucionalistov v Piedras Negras naznanjajo, da bo¬ do obratovali 'rov kot ljudsko last. Rudniki so vredni več milijonov dolarjev. AVasliington, D. C., 27. maja, — Včeraj zvečer so naznanili iz do¬ bro poučenih krogov, da bodo mo- FRAN KOSSUTH UMRL. Budimpešta, Ogrsko, 25. maja. Francis Kossuth je umrl danes tu¬ kaj po dolgotrajni bolezni v sta¬ rosti 73 let. Umrli je bil sin Louisa Kossutha, katerega proslavljajo j Madžari kot svojega največjega moža in patriota. štopnikom Združenih držav in Huertovemu režimu. V odločilnih krogih vlada opti¬ mistično razpoloženje, ki se je po¬ sebno pokazalo po neki kabinetni seji, tekom katere je predsednik podrobno razpravljal o položaju. Kar je predsednik povedal, so vze¬ li člani njegovega kabineta oči¬ vidno z zadoščenjem na znanje. Eden najzadovoljneših je bil vsekakor državni tajnik Bryan. Na vprašnje o podrobnostih je iz¬ javil z obžalovanjem, da ne sme ničes’ar izdati. Istočasno je pa za¬ gotavljal, da ni prišlo nič vmes, kar “bi' moglo pooblačiti solnce miru. ’ ’ Tudi vojni minister mornarice povdarjata, da ni niti najmanjše¬ ga vzroka za kako bojazen. Iz meksikanskega glavnega me¬ sta prihajajo poročila, da se naha¬ ja Huerta v velikih stiskah. Nje¬ gova vojna blagajna je malodane suha, in nezadovoljstvo so med njegovimi ljudmi vedno bolj širi. Inozemci se bojijo revolucije v glavnem mestu, pri kateri bi bili kolikor toliko prizadeti. \Vashington, D. G., 27. maja.- Preiskava o smrti Angleža Bento- na in nemškega Amerikanea Gu¬ stava Baucha se bode nadaljevala. Amerikanski konzul Letcher v Jua rez je dobil ukaz, naj: poizve po¬ drobnostih. Benton je bil najbrže na Villa-jev ukaz umorjen, in so njegovo truplo našli. Baucb je ne¬ znano kam izginil, a je skoraj go¬ tovo, da je bil usmrčen. Na vsak način bodo skušali dognati, kje je. El Paso, Tex., 27. maja. — Ge¬ neral Villa se pripravlja na napad na mesto Zacatecas. Predno se vr¬ že na glavno meksikansko mesto, hoče zavzeti vse oporne točke zvez¬ nih čet na severu. V štiridnevni bitki je porazil u- porni general Alvarado 'zvezne če¬ te pri Guaymas. Vera Cruz, 27. maja, — Kakor naznanjajo iz glavnega meksikan¬ skega mesta, zahteva Huerta od predsednika, meksikanske narodne banke, Joseph E. 'Simonsa prisilno posojilo 5 milijonov pezov. Simon je Francoz, in je zavrnil to zahte¬ vo. Postavil je sebe in banko, ka¬ tere delničarji so večinoma Fran- cozje, pod francosko zaščito. Mexico Ciudad, Mex., 27. maja. — Eduardo Tamariz, poljedelski minister in član katoliške stranke, je podal svojo stavko. Vera Cruz, Mex. 27. maja. — Semkaj dospeli amerikanski pod- konzul John R. Silliman pripove¬ duje, da ga je ime! general Joa- quin Maas 21 dni zaprtega v Saltil- gli posredovalci v Niagara Falls lo. Mrs. Silliman se še nahaja v kmalu predložiti svoje poročilo za- Saltillo v hiši angleškega konzula. DETEKTIVI OBSOJENI. sodibe tudi civilno zvezana z njim, da more nastopiti kot dedinja. Atlanta, Ca., 28. maja, — Trije podložni znanega detektiva Burn- Whitfield so bili obsojeni v denar- sa, detektivi Bogers, Tedder in ' no globo vsak na $100, ker so se nekaj mešali v slučaj Leo M. Fran' ka, ne da bi dobili dovoljenje od mestne policijske oblasti. 4. USMRČENI. Everett, Wash., 28. maja. — Nek avtomobil, v katerem je 'bilo sedem oseb, se je zvrnil po strmini, ko je hotel zaviti na most preko Snohomish reke, ter padel 45 čev¬ ljev globoko. Štiri osebe so bile takoj usmrčene, peti je precej tež¬ ko ranjen, ostala dva pa sta- nepo¬ škodovana. BANKA PROPADLA. Chicago, 111., 28. maja. — Te¬ kom dveh tednov je tukaj propad¬ la že peta zasebna banka, Včeraj je zaprla Jackson 'Park banka vra¬ ta, Vlog ima za okoli .. 65.000. IZNAJDITELJ UMRL. London, Anglija, 27. maja. — Sir Joseph AVilson Swan, iznajdi¬ telj prve električne žarnice, je umrl tukaj v visoki starosti 86 let. ŠVICA NA RAZSTAVI. Bern, Švica, 27. maja. — švi¬ carska vlada je sklenila, da se ofi- cijelno udeleži svetovne razstave v San Francisco. Postavili bodo ponižen švicarski paviljon. NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DVOTEDNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. SLOVENSKO KATOLIŠKO ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporlrano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Springs, Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. Tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR_ 1004 North Chicago St., Joliet, IH. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, HI. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORNlč, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ. Box 705, Conemaugh, Pa III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas. I. porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11%, Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: il NARODNI VESTNIK”. MINNESOTA. Duluth. — V ponedeljek proti večeru je začel tu divjati silen vi¬ har, ki je napravil na rudniških dokih, žitnih skladiščih in tovar¬ nah v Duluthu in Superior na oba* li jezera velikansko škodo. Cenijo jo na pod milijona dolarjev. Tudi so bili štirje delavci pri viharju težko poškodovani in neka tovor¬ na ladja se je potopila pri Minne¬ sota Point. Tudi okoliški kraji so mnogo tnpeli vsled viharja. Rojak Anton Črnič v New Duluth, ki je pred ne davnim postavil novo hišo, ima škode $2000.00. Vihar mu je hišo podrl, in 'ker ni bil zavarovan prcr ti vremenski nezgodam, ne dobi nobene odškodnine. Hiša je bila vredna $3000.00. Tudi iz drugih krajev poročajo 0 veliki škodi, katero je napravil zadnji vihar. — Rojak Joe Troha je pred me¬ seci ponesrečil v Virginiji. Bi je uposlen pri Virginia Rene Dake Lumher Oo. ter mu je pri delu zlo¬ milo levo roko v podlehti, ko mu je padel nanjo 'kos železa. To se je zgodilo še 17. februarja t. 1. Po* nesrečeni rojak se je zdravil več tednov v 'bolnišnici v Virginiji ter Duluthu. V ponedeljek je šel v St. Mary’s bolnišnico, da mu preišče zdravnik roko. Zdravnik mu je re¬ kel, da ho trajalo še precej časa, predno bo roka dobra. Grede iz bolnišnice, je pa Troha-tu izpodrs' nilo, in ko se je hotel pri padcu vjeti z roko, je zahtevala nesreča, da si je napol zazdrandjeno roko zopet zlomil na istem mestu, kakor 17. februarja pri delu. Ponesrečeni se je sam vrnil v bolnišnico, kjer mu je zdravnik roko zravnal ter jo dal v šine. Pač smola ! Naš strogi policijski komisar Hicken je prišel z nOvo odredbo, po kateri na izletniških brodovih v prihodnje ne bodo več smeli pro¬ dajati opojnih pijač. Nova odred¬ ba se nanaša na brodove, ki plju¬ jejo po St. Louis Teki. Torej je srečno usahnjen tudi ta vir za žej¬ ne. _ - Kakor smo že zadnjič poroča' li, ni zamorskemu saloomarju Daw- sonu njegova pritožba nič poma¬ gala, in je tedaj izgubil pravico točenja. Predno je pa zaprl svoje prostore, je “potrital” vsakogar zastonj. Celo na ulico je šel iskat 1 judij, da so mu pomagali osušiti njegovo zalogo pive. Umljivo je, da čez nekaj ur ni preostalo niti Kaplje. ~ 1 ri tukajšnjem sodišču se je vršila obravnava proti bivšemu po¬ licaju na Ely, Mr. Peter Ropovi¬ mi 11, ker je baje izruval Fincu Fincu Charles Passanenu brke pri aretaciji. V našem uradu so se zglasili: John Povša, gostilničar iz Hib- lnng; Maks Volcanšek iz Eveletha po opravkih; Jos. Angelloar, ki je kupil od rojaka Volc&nška loto v Gary; Charles Pogačnik in Ant. Zgonc z gospo iz Chicago; Frank Bergant iz Aurore v Willard, V/Js. na farme; Math L. Kapseh s svo' jim sinom iz Ely, Minn. — Nek slovenski list v Ameriki — ime za enkrat zamolčimo — ki se je že večkrat po nepotrebnem obdregnil v naš list, prinaša v svo¬ ji številki z dne 16. maja nekak članek, v katetem skuša “dokaza¬ ti” narodno nezavednost sloven¬ skega mladeniča s tem, da je o- menjeni prišel v urad onega lista ter tam vprašal za naslov avstrij¬ skega konzula. Mladenič — iz Šta¬ jerske, baje ni vedel, kake narod¬ nosti je, ampak, da je “Avstrijec” ter da hoče domov služiti cesarja, kjer mu bo bolje kakor tu. Prav. Če bi se to v resnici zgodi¬ lo, bi morali seveda molčati, oziro¬ ma izreči grajo nad tako nevedno¬ stjo. Stvar je pa čisto drugačna. Ta dogodek je namreč popisal “Hrvatski Svijet” v New Yorku v uredniškem članku že pred te¬ dni. Nek dalmatinski Hrvat je iz¬ javil, da je “Austrijak” ne pa Hr¬ vat. Splošno je znano, da se Dal¬ matinci radi izdajajo za “Austri- jake”, ker zbog narodnostnega za¬ tiranja v starem kraju v resnici ne vedo, kaj so pravzaprav. Slo¬ vencev pa nimamo takih. Reis se izdajajo za “Austrijans” napram Amerikancem, to pa le vsled tega, da jih ne bi zamenjali s Slovaki. Da bi pa kdo Slovencev silil v vo¬ jaško službo iz Amerike, je bosa. Ako kak urednik že mora , 'plon- kati”, naj se vsaj drži resnice in naj nas ne dela še slabše, kakor smo mogoče v resnici. Napraviti iz dalmatinskega Hrvata štajerske¬ ga Slovenca ter člankariti o tem, je neumno in otročje in kaže zmož¬ nosti onega urednika v kaj čudni luči. Buhi. — 18 let stara Miss Har- mah Anderson, nočna uslužbenka Great Northern železnice, je po¬ vedala, da jo je v ponedeljek zju¬ traj malo po polnoči napadel nek možki. Andersonova je bila sama v uradu, ko se je zgodil napad, toda čudno je, da noče povedati policiji, kdo je bil napadalec. S zadevo se bavijo sedaj železniški detektivi. Biwabik. — V Monica rudniku je podsulo v torek delavca Josipa Becki in Josipa Fameca. Oba po¬ nesrečenca so prepeljali v bolniš¬ nico, kjer imajo zdravniki upanje, da ju ohranijo pri življenju. Bemidji. — Voldermat Voller, od tukaj zatrjuje, da se mu je po¬ srečila iznajdba, katero bodo go¬ tovo z veseljem pozdravili posebno ribiči in lovci. Iznajdei je nam¬ reč nekake čevlje iz aluminija, s pomočjo katerih je mogoče brez nevarnosti pred potopom hoditi po -odi. Voller je že dobil za svojo */ n ' patent v Združenih dr¬ žavah m j 0 bo dal patentirati tudi v Evropi. Chisholm, — Pred tedni so po¬ slali v Duluth v 'bolnico za jetične Mile Bozovica, 18 let starega Črno¬ gorca, ki se je pa vrnil te dni sem, ne da bi bil ozdravljen. Sirotinski 'komisar Talboys mu je rekel, da se mora vrniti nazaj v sanatorij, ker pa tega noče storiti, je stopil Talboys v zvezo z naselniškimi ob- lastnijami, ki bodo Črnogorca sko¬ raj gotovo ‘deportiran v njegovo staro domovino. — V ponedeljek popoldne so se pojavili gozdni požari, ki so se je¬ li širiti med tem mestom in Wil- pin. Močan jugozapadnik je netil požar vedno bolj. K sreči je zače¬ lo deževati, da se je posrečilo o- genj omejiti. Plameni so bili raz¬ širjeni na ozemlje približno dve milji na širino in skorhj devet milj na dolžino. Chisholm — Hello John! Rav¬ no kar sem slišal, da se boš kmalu ženil. Seveda se bom, in tudi tebe bom na ženitovanje povabil in naložil bom na svojo mizo najboljše gro- cerijo, katera se dobi pri Pesaven- to in Stonieh, 114 Glavna cesta. Eveleth. — Mestni svet je dolo¬ čil dan 16. julija za posebne volit¬ ve za dovolitev posojila v znesku $200.000, kateri denar bodo pora¬ bili za zgradbo in popravo cest. Državljani volite za najetje tega posojila, ker bode dobilo potem precej delavcev delo pri mestu. — Neumestno šalo si je dovolil nek dosedaj še neznan zlikovec. Napravil je namreč moža iz slame, ga oblekel ter obesil na neko hišo na Monroe Street. Mike Rakalo- ndč, voznik za neko mesarijo, je prvi opazil “obešenea” te'r opozo¬ ril nanj druge. Slučajno je bilo poleg nekaj deklet, ki so na vso moč začele klicati policijo na po¬ moč. Ta je pa kmalu dognala, 'kaj je na stvari in išče sedaj storilca. Rojake in rojakinje ne d|ajte se slepariti od Židov. Glejte na do bro pošteno delo, ki pride iz rok krojača. Židovska obleka je slabo sešita; pri meni dobite močno, trpežno obleko za manjši denar kot pri Židih. Za delo jamčim. Kdor ni zadovoljen se mu denar vrne. Jakob Ambrožič, krojač. — Vsak Slovenec ali Hrvat, ki želi potovati v stari kraj, ima se¬ daj izvanredno priliko. Od 1. ju¬ nija naprej se ustavi vlak v Buf" falo od 4. ure popoldne do 10:30 zvečer, tako, da si lahko med tem časom vsak potnik ogleda svetov¬ no znane Niagarske slapove, ne da bi to koga kaj stalo. Kdor torej želi potovati s Soo Line iz Dulut- ha v Chicago z majlepšimi vlaki, naj si kupi vožnji listek iz Evelet¬ ha do kateregakoli kraja v starem kraju, kamor hoče potovati in s katerokoli črto hoče. Vprašajte za podrobnosti pri John Agnich, Eve¬ leth, Minn. Grand Rapids. — Blizu Sago, štiri milje od Šivan River, se je vr¬ šila v soboto neka plesna veselica, ki se je krvavo zaključila. Prišlo je do prepira in pretepa, z rezulta¬ tom, da je končno potegnil neki John Neva samokres, te'r začel streljati. Usmrtil je svojega pro- tivnika Antona ITahmana’ in hudo ranil Torvo Korhonena. Neva je bil aretovan, ranjeni Korhonena je pa ostal v domači oskrbi. Neva, Korhonena in Hakman so bili vsi finski homesteaderji v fin¬ ski naselbini blizu Swan River. Neva je star kakih 30 let iu nepo¬ ročen. Zaslišali ga bodo, ko se vr¬ ne okrajni državni pravdnih Mcr Onat. Hibbing. — V tukajšnjih šolah uvedejo najbrže nazorni pouk zgo¬ dovine in vzgoje s kinematografi. Tukajšnji fotograf bode 'kazal sli¬ ke, in je tudi iznajdei napravo, da more film vsak čas ustaviti, ne da bi zgorel. Šolske oblasti pričakuje¬ jo od takšnega nazornega pouka ■mnogo uspehov. Keewatin. — Tukaj nas dela v rudnikih kakih 50 mož in na dveh prostih rudnikih (openpit) dela približno 200 mož. Plača je jako slaba, $1.50 na dan, a družba vse¬ eno dobi delavcev, kolikor jih ho¬ če. 250 nas dela, 500 pa počiva. Za¬ to nikomur ne svetujem hoditi semkaj dela iskat, ker je že itak dovolj brezposelnih. Mountain Ir or. — Iroquois storkpile rudnik ,;e prenehal za ne¬ določen čas obratovati. V Brimt rudniku obratujejo samo z eno lo¬ pato. narodni vestnik Virginia. — Tri ribiči od tukaj in dva iz Tivo Harbors so bili obso¬ jeni vsak v denarno globo $lu.00 in v plačilo stroškov, ker so. lovili premajhne ribe. Obsodil jih je sod¬ nik Salmon v Bhvabiku kar tele- foničnim potom. — Sodnik Hughes je ločil leta 1912 med Finko Hildo Koški in Kitajcem Charles Samom sklenje¬ ni zakon. Tožiteljica je 'rekla, da nikakor ne more več 'živeti s Ki tajcem. Isti dan se je ‘bavilo sodiš¬ če še s štirimi drugimi slučaji tožb za ločitev zakona. Virginia. — Iz urada društva ■sv. Jožefa št. 16 K. S. K. J. Opo¬ zarjam vse člane gori omenjenega društva, da se polnoštevilno ude¬ leže prihodnje seje dne 14. junija 1914. točno ob 9 uri dopoldan, ke'r je velevažno za celo društvo, kaj¬ ti tedaj se bodejo delegati za pri¬ hodnjo konvencijo ali glavno zbo¬ rovanje v Milvaukee, Wis. Zgoraj omenjeno društvo je o- pravičeno poslati dva zastopnika ali delegata, zato je vsakega čla¬ na dolžnost, da pride k društveni seji, da si more potem društvo iz¬ voliti v zadovoljnost večine čla¬ nov sposobne može, kateri bodo delovali le za korist K. S. K. J. in tudi v korist društva. Zatorej naj si vsaki član šteje v dolžnost, da se gotovo udeleži prihodnje seje, kaj ti le na seji se imajo društvene za¬ deve reševati in nikjer drugje. Tudi se opozarjajo vsi tisti čla¬ ni, kateri dolgujejo že po več me¬ secev na asesmentu da blagovoli¬ jo poravnati svoj dolg prihodnjo sejo, v nasprotnem slučaju se bo¬ de postopalo žnjim po pravilih. Vsaki član, kateri zboli, se mo¬ ra javiti bolniškemu odborniku, da bode deležne bolniške podpo¬ re, in bolniški odbornik mora ja¬ viti društvenemu tajniku. Končno bratsko pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J., po¬ sebno pa društva sv. Jožefa št. 16. John Sumrada tajnik. nihče ne spremljal razen duhovni¬ ka.” Njegovo željo so izpolnili- In duhovnik je ob grobu govoril le okoli stoječim spomenikom. Političen glas, uvrščen po naročilu Mr. Oha Listnica uredništva. Dopisniku v Eveleth, Minn.: — Dopisov osebnega značaja ne pri" občamo, kakor že večkrat omen¬ jeno. POLITIČEN OGLAS priobCen po naročilu Grand McMahan. GRANT M C MAHAN je eden najstarejših meščanov mesta Ely, Minn., kandidira za mesto. okrajnega komisarja (COUNTY COMMISIONER) RAZNOTEROSTI. Škof ukradel kelih. “Pravo Li- du” poroča, da je v vasi Obratany pri Pebrimovu vzel budjejoviški škof Hulka pri cerkveni vizitaciji zlat kelih ir,-.husitskih časov. Ob¬ činski svet'je‘zahteval, naj škof vrne kelih. Škof pa tega noče sto¬ riti, Vsled česar ga bo občinski svet tožil. canc? Jas. W. Osborne ELY, MINN. kandidat Vermillion okraja za dr¬ žavnega poslanca 61. distrikta. Kako je bil konzul Prochazka skopljen. V ‘rdeči knjigi’ zunanje¬ ga ministra manjkajo, kot znano, poročila in dokumenti, ki naj bi pojasnili znano afero konzula Prochazke. Dunajski dopisnik li¬ sta “Vossische Ztg.” skuša zdaj še enkrat prati zunanje ministrst¬ vo in nemško časopisje. Mandl na¬ mreč trdi, da je nastalo poročilo o skopljenju Prochazke pomotoma. Mandl namreč pravi, da je srbski brzojavni biro 24. novembra 1912 brzojavil “‘Prochazka u Skoplje” iz čeisar so v Zemunu napravili “Prochazka uskopljen”. Iz Zemu¬ na so to laž seveda takoj brzoja¬ vili v Budimpšto in na Dunaj, Mandl pa seveda ne pove, zakaj li¬ terarni biro zunanjega ministrstva ni pojasnil te zadeve. Rop v železniškem vozu. Iz Kra¬ kova poročajo. Ivo se je peljala veleposestnica Josipilna Lackner iz Novega Sandeca v Krakov, je vs¬ topil med potoma v vlak elegan¬ ten mlad par, navidezno zakonski. Začela sta govoriti z Lacknerjevo in med pogovorom ji je mlada go¬ spa ponudila bombone. Lackner je po zaužitju teh bombonov trdno zaspala. Ko je sprevodnik med po¬ toma zapazil spečo damo, jo je skušal zbuditi, kar se mu pa ni po¬ srečilo. Dognali so, da je mladi par gospo Lacknerjevo z bonboni uspaval ter ji potem ukradel 1500 kron in druge dragocenosti. O sto¬ rilcih nimajo sledu. —Velika tatvina. Iz Rima poro¬ čajo: Tukajšnji juvelir Hetkor Paolini, ki se je peljal z brzovla- kom iz Nizze, kjer ima ! filialko, v Civitavecchio, je tam naznanil, do je izgubil kovčeg, v katerem je imel za 300.000 lir dragocenosti. Izjavil je, da so mu bile dragoce nosti ukradene pri Genovi. Oblju¬ bil je 10.000 lir onemu, ki mu javi tatu_ Smrt je privatna zadeva. V Berlinu je pred kratkim umrl kon¬ certni agent Gumhert. Zapustil je veliko premoženja cerkveni obči¬ ni, kateri je pripadal. Oporoka je imela tudi pogoj, ki se glasi: “Smrt je privatna zadeva, vsled česar si želim, da bi me h grobu 8,000 akrov farmske zemlje. la daje Leo Zakrajšek Cenik za šilo In knjige pošlje¬ mo na zahtevo zastonj. KNJIG0TR2NIGA ŠOJAT & JURKOVICH Box 448 DULUTH, MINN. Naznanjam Slovencem in bratom Hrvatom, da sem zopet otvoril s A L O O N -: na VIRGINIA, MINN. 207 Chestnut Street. Na razpolago vsakovrstne pija¬ če in smodke. — Jamčim dobro postrežbo ter se priporočam za obilen poset. matt. prijandvich, Ako hočete n,ka > kt d °bre c esle Sl > ¥ Chas. P ent j ,ah •<; JJI 11 »IVV % o Con nty Coramfesi cs6$: uiai ! za sestj °kr 8 Mr. McMahan uraduje v tem u- radu že štiri leta, in pod njegovim nadzorstvom se je zgradilo več po¬ tov v našem okraju, kakor kedaj poprej, zatorej zasluži naklonje¬ nost volilcev. Priporoča se slovenskim volilcem Ca glasujejo pri primarnih volit- dne 16. junija 1914 za njega. Grant McMahan. Primarne volitve v w “ja 1914. Ako bo* J;' b ° m deloval 2a cele £a okraja. isti k® ,<,091 privid neP J S' ra *;**> eg c;'- „, nb oW eS se J obe ® 11 . 1 | k A Ugjoaese 1 ; 11 l.P rt A 0 l » ic0 Mk POLITIČEN OGLAS priobCen po naročilu Jas. W. Osborne. m 1 išPi Heath & Miligan Zakaj JOSIP MANTEL prodaja HEATH & I GAN barvo ? Zato, ker je najobljša, in jo dobite cenejše, tudi vsako drugo stvar. Posebno znižane cene na vrata in okna. Josip Mantel, Ely, Primarne volitve dne 16. ju¬ nija 1914. Mr. Osborne živi v tem okraju nad 12 let in so mu potrebe tega okraja dobro znane. Če bode izvo¬ ljen, obljublja zastopati svoj okraj v naprednem smislu. ROJAKI! Ako želite kupiti gramofon, uro, verižico, britev, m novrstne stvari za smeh itd., pišite po slovenski cenik- BENKO RUS & C0. 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. Nad 8000 rodovitne farmerske zemlje lastujejo Slovenci na AVik lardu in okolici, vdržavi AViscon- sin. To je največja slovenska far- ■meirska naselbina v Ameriki. Na¬ selbina ima svoje šole, pošto, po¬ stajo, trgovini, faro s cerkvijo itd., še to pomlad dobi svojo za¬ družno sirarno. Vodstvo občine je v slovenskih rokah. Kaj sličnega se rojakom nikjer drugje ne nudi. Lep vspeh starih naseljencev Vam zagotavlja Vaš vspeh. Še veliko zemlje je na prodaj. Cena je tudi letos samo $18.00 aker; zakaj bi potem plačevali več za zemljo na slabšem kraju? Plačilni pogoji po Vaši volji. Vsa nadaljna pojasni- Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Ve: Prvi in centralni oddelek Garij sta kraj jeklarne v Minnesoti, sta edina kraja, ki se držita!« J 1 W F.trr»vr»iz»ri MTVTironHi * emti-dT Trniiro s tct-t-tt« ^ stRHe $25,000,009. ' tvornice MINNESOTA STEEL KOMPANI JE,_ okraju bo in je že vstanovilo tisoče jeklarskih delavcev svojo Izvrstne prilike za vsakovrstno trgovino. Stanovanjske lote merijo 30 in 33x100 čevljev in stanejo jJ naprej, in sicer $25.00 do $100.00 naplačnine, ostanek v mesijcnij po $10.00 do $15.00. — Trgovske lote od $700.00 naprej, ^? trtina v B ^J ostanek $25.00 na mesec. Cene so take, da sedaj lahfco še vsaK kup- Prebivalstvo šteje že danes 2000, konec tega leta štelo bo 7500 . moderna izboljšanja, tako da lahko sami izračunite, kaj bo to f kolikor se tiče zvišanja cene; zato kupite sedaj. Za popolne podatke pišite ali se pa zglasite na nase l n >$ki zastopnik za Wisconsin, na- seimški zastopnik za “Soo Line ,, železnico ter za Fairchild North-Eastern železnico in upravitelj ZASTOPNIK ZA EVELETH Max Volcanšek, Jones Street, Eveleth, M" Adria Colonization Co. I24=5th Street Milwaukee, Wis. V založbi Narodnega Vestnika je DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZAKON ZA DRŽAVO MINNESOTO (Minnesota \VorkjntMi ^ Comjiensation Act) Cena 30 Centov >;:* mir« r izvršenem sti fcrezusp esnl ' . ie varno se J e .ral v Dazah' Alojz*: f je igr* . štiriletni ' i kotlu, kJf« T?«* 1 ' Otr ok se je sn jffkd » 80 f. v , bolnico v LjM •ebe padel' h t la je pred par 'dn e ■pokrivat m Jsiz Karanega brda |,rtrehe hleva, ki je i posestnika Prar i je osem metrov i kjer je obležal i nato je umrl vs t poškodb. ia nesreča. Dne . berač An l Velikem vrim pri I i svojega stanov: i«*- t 'Asei Gary Land Company 202 Palladio Building Duluth, ^ | JHi KUPUJTE PRI TRGOVCIH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU. Navodila kako postati državi? Cena 15 Centov A A K O D N i VESTNIK n A 28. -inaja 1914. Iz stare domovine. 1 KRANJSKO. f Vatroslav Holz, jl)ue 9. maja ponoči je -~ UoK«; mučni lubljam P° pOa za prešiče. Vžgala se mu je lefka. Otrok se je smrtnonevar- opekel in so ga prepeljali v leželno bolnico v Ljubljani. S strehe padel. Iz Litije poroča- f, da je pred par'dne vi padel 67 tni pokrivaš- in posestnik Matija Iross iz Karanega brda pri Leskov s strehe hleva, ki je last sosed- J ga posestnika Franca Grossa, del je osem metrov globoko na isto, kjer je obležal nezavesten, malu nato je umrl vsled notran¬ jih poškodb. Smrtna nesreča. Dne 6. maja je fedel 601etni berač Ant. Gregorič fe Velikem vrhu pri Ložu s pod- pešja svojega stanovanja ter se Požar. Dne 5. maja popoldne j 3 libruhnil na skednju posestnice U. »malinove v Gmajni, občina Ra- ogenj, ki se je hitro razširil, oreli so vsi gospodarski objekti »mažinove in sicer hiša, hlev j _ik “Naroilif‘ n j ak ’ pod, skedenj in baraka B vozove, nadalje so zgoreli po- stniku Janezu Metelku hiša, hlev Vinjak, 'baraka za vozove, skedenj kozolec. Zgoreli so pa tudi ena E ava, eno tele in en prašič, 120 on Uršuli Tomažinov! in 390( on njenemu sinu. K sreči so pre¬ učili, da se ogenj ni še bolj raz- škoda znaša 8000 kron, za- „ la ilk . . - - - * >' 0Val nma pa l e 140Q kron. Zaž- i so otroci. 5*3 . »J »mP an l pilili ito V Ameriko so se hoteli odpeljati t se tam odtegniti vojaški dolž¬ iti Pran Vlašič, rojen 1894 v rakrižju in kotar Vivodina, Pet. aihvič, to j. 1896 v Zanmolu, ko- Vrbovško, Karel Bogovič, ro- ] n 1883 v Barovki, kotar Vivodi- Štef. in Gjuraj Kosovac, prvi k 1897, drugi 1888 v Vodoteču, | ra j Brinje, vsi na Hrvatskem, i>h je na ljubljanskem kolodvo- policija aretovala, nato so mo- prisiljenim potom zapet nazaj (l^jihovo domovino. Tažko poškodovan. 241etni hla- £ ^ r - Mikec je bil te dni na Mar- aovi cesti napaden od nekega '“gaga hlapca. Ta je sumil z no- P 1 Mikca v hrbet ter ga težko mil. ^radena slika. Iz skladišča mc- Ifanske garde v Novem mestu je ukradena stara slika pred¬ ajajoča Krško z utrdbami pod ^ tv °m sv. Florij ana. lav ^sreča na železnici. 10. maja. „„.^1 je vlak 'povo- postajo Planino in prvo y a jnieo proti Rakeku 121etnega Ulinanda Kozino. Ponesrečenec, l e bil sin preglednika proge L. ■»ne. i«!-’ se feV Je šel ua postajo Planina, odpelje v Postojno, kjer je ^.oval meščansko šolo. Ker so L 1 njegov dežnik in knjige ka' r 15 metrov od proge v gozdu, NTajo iz tega, da je deček iz- y. samomor, kar pa je zelo ne- ^jetno. Deček je bil hudo pošlco- na glavi in je bil takoj mr- Va nevarna tata prijeta. Dne • ui. sta bila na ljubljanskem P e .ui kolodvoru in v Kolodvor' uliei aretirana dva individua. ki jih smatrajo za nevarna žepna tata in sleparska igralca. Areti¬ ranca sta 331etni Martin Baščič iz Dobove pri Brežicah, baje konj' ski mešetar, in 341etni Stojan Jo¬ vanovič, baje tudi konjski meše¬ tar iz Belgrada. Oba so isti dan opazovali na kolodvoru v Spodnji &iški, kako sta s v družbi nekega tretjega tovariša na sumljiv na¬ čin približevala občinstvu. Vsi tri¬ je so se nato odpeljali v Kranj, kjer se je vršil semenj. Tam so bili najrajše v največji gneči. Na sem¬ nju sta bili izvršeni dve žepni tat¬ vini. Ko so pa zapazili, da so posta' li sumljivi in da jih opazujejo, so izginili iz Kranja. Še isti dan zve¬ čer pa so na glavnem kolodvoru v Ljubljani aretirali Baščiča, ko se je hotel odpeljati v Trst. Jova¬ noviča pa pred neko gostilno v Ko¬ lodvorski ulici. Oba sta sumljiva da sta izvršila več tatvin na sem¬ njih in v železniških vozovih. De¬ lala sta ipri tatvinah vedno na isti način. Eden se je pridružil kme¬ tu, drugi je šel pred njim ter vrgel na tla svojo denarnico. Na ta na¬ čin je bil pred kratkim okraden neki kmet v Nunski ulici, pred tre¬ mi meseci pa neki kmet pred pivo¬ varno Union v Spodnji šiški. Baš¬ čič je baje tudi identičen z onim žepnim tatom, ki je pred kratkim izginil iz Trsta. Jovanovič je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvi¬ ne .enkrat je bil obsojen na pet let težke ječe. Izgnan je iz vseh av¬ strijskih kronovin. Izročili so are¬ tiranca deželnemu sodišču. Umor iz pohotnosti. V Prezidu. nedaleč od Loža, so našli 20. apri¬ la ob poti truplo 27 letne omožene Helene Tušek. Položaj, v katerem so našli truplo, je kazal, da se je zgodil umor radi pohotnosti. Vsa zadeva se je pojasnila in so dobili tudi morilce. Dne 19. aprila zvečer okoli 8. je šla Helena Tušek .- svo¬ jo 161etno svakinjo Marijo Tušek od 'svojega doma na Kozjem vrhu, ki je skoraj pol ure oddaljen od Prezida, v Prezid po svojega moža, drvarja, ki je'bil tam v neki go¬ stilni in 's katerim je živela v naj¬ boljšem sporazumljenju. Ker ni¬ sta našli moža v nobeni gostilni, sta se proti 9. uri vrnili domov. Na cesti, komaj sto korakov od Prezi¬ da, so ju začeli nadlegovati in s kamenjem obmetavati fantje. Sva¬ kinja Helene Tušek je ušla, dočim Helena Tušek ni mogla tako hitro teči. Vsled tega je prosila svakin-o naj pokliče prebivalce bližnjih hiš na pomoč. Marija Tušek je dobila dva kmeta, ki ju je zbudila iz span ja. I'n ta dva sta šla iskat Heleno Tušek. Navzlic iskanju je niso mo¬ gli najti. In ker niso dobili nobene¬ ga odgovora na svoje klicanje, so šli domov, da drugi dan poiščejo Tuškovo. In Vresnici so na vse zgo¬ daj našli truplo Helene Tušek. Le¬ žala je na hrbtu in je bila vsa raz¬ galjena. Glava je ležala v krvi, iz nosa in iz ust, ki so bila zamašena z žepnim robcem, je curljala kri. — Orožništvo je pred kratkim za¬ sledilo storilce, ki so 271etni Ant. Ožbolt, 32-letni Janez Plantar in 171etni Franc Šega. OPantar, ki je pravi povzročitelj zločina, je omen jenega večera nagovoril s svojima tovarišema obe ženski. Ker nista reagirali, je pripravil svoja tovari¬ ša do tega, da so jima sledili, da bi ju pobili. Odtrgal je kol ter šel z Ožboltom za ženskami. Da bi se obe ženski ločili, je metal Ožbolt za njima kamenje. Pantar je do¬ hitel Heleno Tušek ter jo s tako močjo udaril s kolom po glavi, da ji je razbil lobanjo. Žena se je ta¬ koj onesvstila. In ko se je nesreč¬ nica borila i s smrtjo, ji je morilec zamašil usta ter jo posilil. Ko so morilci zaslišali svakinjo in kmete, so pobegnili. To je že četrti umor v tem kraju. Pred 18. leti so našli umorjenega Jakoba Žagarja iz Prezida; 1. 1910. je bil umorjen delavec Blažina, ko se je vračal od svoje ljubice; preteklo leto pa je bil umorjen paznik Muhovič. PRIMORSKO. Iz zapora v blaznico. Kakor smo že svoječasno poročali, je stre Ijal pred približno dvema mesece ma železničar Viktor Tomažič : revolverjem na postajenačelnika državnega kolodvora v Trstu, Štii- lirja. Ker pa je Tomažič čimdalje bolj pričel kazati znake blaznosti prepeljali io ga te dni v deželno blaznico. Dva napačna detektiva. 9. maja sta prišla pred vrata neke toleran¬ čne hiše v Trstu po polnoči dva mlada človeka, ki sta si izsilila vstop s tem, da sta izjavila, da sta policijska agenta. Ko sta pri¬ šla v hišo, sta začela tam dajati razna povelja, iz katerih je pa last niča takoj spoznala, da ne moreta 'biti prava policajska agenta. Da se o tem prepriča, poslala , je skri¬ vaj po redarja. Redarji morajo namreč poznati vse policijske a- gente. Ko je redar prišel in videl o'!)a lažidetektiva, je izjavil, da ju ne pozna ter jima napovedal areta¬ cijo. Bila sta 371etni težak Ivan Černe in 181etni Rihard Češko, ki izjavljata,da sta hotela napraviti le šalo. Zasačeni vlomilci. Dne 9. maja, okoli 2 popolno«, opazil je neki 'redar pred trgovino Al. Stepančiča pri Sv. Jakobu v Trstu nekega člo- eka, ki je mirno stal pred trgovi¬ no. Redarju se je zdelo, kakor da bi oni človek kaj stražil. Ko pa je ta zagledal rudarja, spustil se 'e v beg. Redar je skočil za njim, ga ujel in aretiral in odgnal na poli¬ cijsko stražnico. Nato se je naglo vrnil k Stepančičevi trgovini, na¬ šel vrata samo priprta, ko pa je hotel vrata odpreti, skočil je iz trgovine neki človek in sunil re¬ darja ter hotel pobegniti. Redar je potegnil sabljo in udaril beže¬ čega po desni rami. S tem se je po¬ srečilo redarju vlomilca aretirati. — Našli so pri njem 96 K 72 v in velik nož. Na lice mesta dospeli policijski komisar je dognal, da je 'bil v trgovini na nasilni način od¬ prt predal, vkaterem je 'bil po Šte- pančičevem zatrdilu prejšnji večer omenjeni ukradeni znesek. Oba aretiranca sta doma iz Kopra in je p'rvi, ki je stal na straži, 201etni tesar Mihael Bisol, drugi pa, ki je izvršil vlom, 231etni kotlar FiT Lonzar. Oba so oddali sodišču. Javno nasilstvo proti občinske¬ mu redarju. 201etni težak Iv. Zu- liani se je na uliei v Trstu nekaj Sporekel z neko Marijo 'Niglianese ter jo končno začel obdelovati s pestmi. Ko je prišel k prizoru tudi neki občinski redar ter ga pozval, naj jenja, se je spravil Zuliani na¬ denj, ga pričel zmerjati in ko mu je končno stražnik napovedal are¬ tacijo, se je pričel med Zulianom in redarjem pravcati pretep, v ka¬ terem je zadal Zuliani redarju več lahkih poškodb. Ne ve se, kako bi se bil boj za stražnika končal, da mu niso priskočili na pomoč pa- santi in mu pomagali ukrotiti Zu- lianija. Nato ga je stražnik peljal na policijo, odkoder so ga pozneje izročili sodišču. Nesreča na morju. 8. maja proti večeru je bil nenadoma poklican na pomoč parnik pomorske oblasti “Audax”. Na odprtem morju se je namreč pokvaril pri nekem mo¬ tornem čolnu stroj, tako da se čoln že več ur ni mogel ganiti z mesta. Parnik “Audax” je rešil pasažir- je motornega-čolna jako mučnega položaja. Privlekel je čoln ponoči v pristanišče. Beneški Slovenec osumljen vo¬ hunstva. Te dni je bil na Livku pri Kobaridu aretiran beneški Slove¬ nec Ivan Polavšček, doma iz Po" lav pri Tarčmunu. Povpraševal je baje po imenih častnikov, ki so do jeseni nameščeni na Livku. Areti¬ ranca so prepeljali v Gorico. Vlom.. 7. maja so vlomili v Trstu neznani tatovi popoldne v stano¬ vanje trgovca z jestvinami I. Wie- gele ter ukradli zlato verižico in gledališko kukalo, kar je Oboje vredno 250 K. Hoteli so odnesti tudi fotografični aparat, vreden 280 K, a so ga vendar pustili. Z nožem je ranil pred kratkim neki 221etni Karel Zorzut v Viš' rfjeviku svojega sosda Alberta Ku¬ šarja. Za to je dobil pred goriškim sodiščem sed'aj 7 tednov zapora z enim postom. Poskusen vlom. V Kanfanaru v Istri so poskušali neki zlikovci vlomiti v občinsko blagajno, v kateri se je v istem času nahajala večja vsota denarja. Orožniška patrulja pa jih je pregnala, tako, da tatovi niso nič Odnesli. Drugi dan je pobral policijski pes sled in prišel do hiše nekega Vallicha, ki so ga kot osumljenega tudi are¬ tirali. ŠTAJERSKO. Stekel pes je te dni ugriznil ne¬ kega pekovskega učenca iz Fiirt- nerjeve pekarije. Učenca so spra¬ vili v I asteurjev zavod na Dunaju Vandalizem. Ob cesti proti tur¬ iški graščini pri Ptuju je te dni i neki zlikovec porezal veliko števi¬ lo sadnega drevja, katerega je na¬ sadil ob cesti okrajni zastop. To se je v tej okolici zgodilo že več¬ krat. Tatvina. Na otoku Drave pri Sv. Martinu pri Ptuju je bilo te dni ukradenih grofu Herbersteinu 13.000 vrbovih šib. Osumljenih atvine je več oseb, kate're so za¬ prli. Utopljenca. Pri Sv. Marku niže Ptuja so potegnili iz Drave trup¬ lo neznanega moškega utopljenca. Pri Sv. Marjeti so istotako poteg¬ nili iz Drave mrtvo moško truplo. Identitete utopljencev še niso do¬ gnali. Otrok utonil. V Kazazah pri Ce¬ lju je v potoku utonila sedemletna hčerka zakonskih Alojzija in Ma¬ rije Brečko. Zrakoplovec je hotel postati. Iz Ormoža se poroča sledeča zgodbi¬ ca : K tukajšnjim naborom je pri¬ šel tudi neki fant, ki je po vsej sili hotel, da bi ga sprejeli k voja¬ kom, in da bi bil prideljen zrako- plovnemu oddelku. V svrho zad¬ njega, je prinesel seboj lep model zrakoplova Zepelinovega tipa, na katerem je, kakor je pripovedoval, delal tri leta v svojem prostem ča¬ su. Fant pa ni bil potrjen in je , vsled tega močno užaljen pustil izdelek v Skorčičevi gostilni. Stekel pes. Od Sv. Marjete v Slov. goricah poročajo: Sem se je priklatil od nekod stekel pes, ki je ugriznil šest oseb, med njimi tudi gostilničarko Tobias. Tudi v Št. Lenartu pri Veliki Nedelji je ta pes ugriznil neko posetnico. Psa se je orožnikom posrečilo usmrtiti. Ugrizene osebe so spravili v Pa¬ steurjev zavod na Dunaju. Roparski napad. Blizu Slovens¬ ke Bistrice je te dni neznan zliko¬ vec napadel uradnika posojilnice •J. Valanda ter mu oropal kolo. Zli¬ kovca še niso prijeli. Požigalca. Zaprli so, v Strugi pri Stopni posetnika Ant. Lepeja, ka¬ teri je osumljen, da je sam zažgal domovje, da bi prišel do zavaro¬ valnine. V Čelnici so zaprli kočarico Ur¬ šo Dvoršak, ki je osumljena, da je v bližini Slovenske Bistrice zažga¬ la svojo hišo, da bi prišla do pre¬ cej visoke zavarovalnine. Samoumor. Na spodnji Hudinji pri Celju se je. zastrupila posestni¬ ca Marija Prosenjalk. Vzrok samo' umora je neznan. Iz Ljubnega na Zg. štajerskem poročajo, da je padal tam ponoči od sobote na nedeljo 9—10 maja dež, pomešan z žveplom. Iz Maribora. V nedeljo dne 10. maja so se vzdignili tu v zrak z zra koplovom “Štajerska” vseučiliš- čni profesorji Fieker, Wittek in Pfeiffer. Za nekaj minut je bil zra koplov nad oblaki in je phil proti vzhodu. 'Profesorji so imeli lepo vožnjo, a razgleda zaradi megel ni bilo. Blizu Komoraua ob Dona¬ vi so se srečno izkrcali. Iz Maribora. V mestu in bližnji okolici je mnogo slučajev Škrlatice V (bolnišnici leži 28 na Škrlatici bolnih oseb. Kranjec se je obesil v Ljubnu. 9. maja se je obesil v Ljubnu na Štajerskem SOletni delavec Anton Urbančič, ristojen v Trebnje. V Kosazah pri Žalcu je utonila 7 letna hčerka Angela zakonskih Vrečko. V Studencih pri Mariboru je ir mrla gostilničarka in hišna posest¬ nica Marija Kadrnka v 85. letu starosti. Na Vurpergu pri Ptuju je umrl 881etni starček Leopold Lešnik. Udeležil se je pod Radeckim vojne v Italiji. Mariborski konsistorij — nem¬ ško bojno društvo. V slovenskih goricah, meseca maja. Da smo že tako daleč prijadrali, res nismo pričakovali. Kakor smo lansko le¬ to poročali, zgodil se je ob priliki cesarske maše dne 18. avgusta 1913 v cerkvi pri Sv. Lenartu v Slov. goricah nečuven škandal s tem, da so otroci tukajšnje zasebne nemš¬ ke šole med slovenskim petjem ce-. sarske himne zaceli isto kričati v nemškem jeziku. To se je zgodilo kljub temu, da je tukajšnji žup¬ nik nemško petje od naših viničar¬ skih otrok kot provokacijo prepo¬ vedal. Župnik je napravil škanda¬ lu kratki 'konec s tem, da ie poka¬ zal kričačem cerkvena vrata. In to je bolelo ne samo ne vemo iz katerega nemškega kota pribegle- ga nadučitelja nemške šole, ampak še bolje mariborski konsistorij in škofa Napotnika. Zavest, da še ek¬ sistira v celi škofiji Jen naro.lv.i in energični župnik jim ne da a ti. Daleč smo že od 18. avgia.u.i, mariborskim konsistorijalnim rdeč karjem se pa že tresejo hlače. Nič manje kot petkrat je že moral le¬ narški župnik ad audiendum ver- bum v Maribor. Vsikdar je zahte¬ val tamkaj naš “slovenski” konsi¬ storij, najvišja inštanca zdaj vla¬ dajoče slovenske stranke na Sp. Štajerskem, naj pripusti župnik v popolnoma slovenski farni cerkvi samo radi provokacije zahtevano nemško petje. Župnik je ta brez- sfcidni zahtevek vedno odločno za¬ vrnil, pripomnil pa je, da se seve podvrže temu zahtevku, če mu to kjonsitorij pismeno naroči. Tega junaštva pa še do danes naši vo¬ ditelji niso imeli. Tako daleč smo tedaj že prišli. Če se psuje tisoč in tisoč slovenskih inteligentov, če se jih mioralično in že skoraj 'brahi- jalno meče iz cerkve, samo 'ker so zunaj cerkve drugega političnega prepričanja, kakor mariborski ka¬ plan dr. Korošec, tu so naši sladki dobri 'rdeči pastirji ne ganejo, če pa si domisli kak zakrokan štu- lent, M postane po previdnosti nemškega “Schulvereina” naduči¬ telj na zasebni šoli, da hoče v cer¬ kvi s svojimi slovenskimi odpadni¬ ki demonstrirati, če se hoče s svo¬ jimi zaslepljenci porogati celi slo¬ venski fari, se dvigne tu cel kon¬ sistorij slovenske lavatinske ško¬ fije, ne pozna nobene stanovske kolegijalnosti in skuša pritisniti tilnik svojega tovariša pred takim človekom, kakor je nadučitelj nemške šole pri Sv. Lenartu. Ža¬ lostno in sramotno! KOROŠKO. Poskusen samomor. Te dni sta se vračala zvečer iz službe v Št. Rupert pri 'Celovcu dva železniška uslužbenca. Pri Knochovi tovarni sta zapazila v bližnjem potoku mo¬ ža, ki se je potapljal. Potegnila sta ga na suho. Samomiorilee je 39 letni strojnik Fran Zich, sedaj brez službe. To je baje tudi vzrok poskušenemu samomoru. Zasačen tat. V Št. Petru pri Reichenfelsu je vlomil neki tat v odsotnosti domačinov v hišo posest nika Frana Šturma, kjer je vlomil (Nadaljevanje na četrti strani.) CENTRALNA LEČA. ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. Park SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Hotel ILIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. Mi trdimo vedno in vedno to dejstvo i PEERLESS je najboljši tobak na svetu za močne trdne može. Ta tobak je bil po¬ stavljen na trg nalašč za te vrste mož. Mi smo ga prvič prodajali pred petdesetimi leti, ta tobak je bil najljubši močnim možem od prvega dne. Ta tobak je pristen tobak iz Kentucky, skrbno in naravno vležan skozi tri do pet let zato, da se dobi iz njega milo, naravno bogastvo in tobačni okus. Ta tobak je sočnat in poln tobačne moči in popolnoma zadovolji zahteve tobakarja. Long Cut Tobacco Vzemite na primer kovača. Če ho¬ če zadovoljenja s tobakom, ga ne more dobiti iz navadnih mešanic. On mora imeti tobak, ki je narejen za može. — PEERLESS je edini tobak, kateri popol¬ noma zadovoljuje. Če mi povemo velikim, mislečim mo¬ žem, da je PEERLESS najboljši tobak za nje na trgu, tedaj vedo, da se zamo- rejo zanesti na to — in kdor ga skozi en teden poskuša, bo o tem prepričan. Če ga že kadite ali žvečite — rabite samo PEERLESS. Na prodaj povsod v zavojih po pet centov. Druge velikosti, lOc, 20c in 40c v zavojih in 45c v kositerni škatlji. 4 ‘‘Narodni Vestnik” National Herald. Slovenic Sami-Week!y. Owned and publlshed by the Slovcnian Printlng & Publlshlng Company a Corporation. Plače ot Business: Dututh, Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald tssued every Monday and Thursday; subscrlptlon yearly $2.00 _ Tke best Acvertismg medlic among Slovenlans In the Northwest. Rates on appllcation c ntered as second-class matter May »i. 1911 at the post oftlce Duiuth, Minn., un der the Act March 3, 1879." _ »narodni vestnik« izdata Slovenska tiskovna družba, Duiuth, Mlnn. glMla vsak ponedflleK In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stanez Za Ameriko In Canado za celo leto ■ »2.08 za pol leta ■ $100 Za Evropo za celo leto . . _■ ■ $$'00 _ Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne poslljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: »Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duiuth, Mlnn. Telephone, Melrose 1113. NEVARNOSTI ZASEBNIH BANK. V Chicagu je zadnje čase propadlo več za¬ sebnih 'bank, in sedaj tarnajo zaupljivi vlož¬ niki — seveda večinoma siromašni delavci — za težko prisluženim denarjem. Polom takšnih zasebnih bank je že nekaj tako vsakdanjega, da se osebno neprizadeti ne zmenijo veliko zanje. Toda ti polomi 'bodo vsekakor imeli velik vpliv v gospodarskem oziru, in zato bi jim morale obračati merodaj¬ ne oblasti večjo pozornost. Navaden pocestni ropar vsaj nekaj tvega, dolgoletno ječo ali celo življenje., kadar hoče olajšati svojega bližnjega za, denar. Zasebni bankar si pa izvo¬ li lažjo pot. Pa ima le nekaj stotakov na ro¬ ki, 'da najame prostore, katere na kredit prav lepo opremi, pa mu pridejo žrtve kar same v njegov roparski ‘brlog, kjer jim seveda vsled njihovega denarja prav lepo postrežejo. Med¬ lem pa živi gospod bankar kot mali bog, si kupi avtomobil, vzdržuje in vabi na drage ve¬ čerje lahkoživke, in ko pride koneeni konec, pravi, da je prišel na kant vsled slabih špe¬ kulacij. On je vedno “žrtev'.’ Vložniki so pa zanj umevno postranska stvar. Takemu počenjanju je treba napraviti ko¬ nec v interesu pravih, dobrih in sigurnih bank. Ljudstvo je zaupljivo, toda če se njego¬ vo zaupljivost sistematično i zlorablja, morajo dobiti ljudje drugačno mnenje in ne verjamejo nikomur več. Toda to še ne bi bilo najhujše. Gospodarska mizerija bi se začela, ako bi ljud¬ stvo v umljivi nezaupljivosti dvignilo svoj de¬ nar iz bank, ga s tem tudi popolnoma odtegni¬ lo prometu ter ga shranjevalo po posteljah, nogavicah, v pečeh in drugih takih “varnih” skrivališčih. Z odvzetvijo tega denarja iz pro¬ meta bi bile porezane peroti podjetnemu du¬ hu, in vsled nazadovanja podjetij bi zgubile delavske moči priložnost za zaslužek. To je prav žalostna perspektiva. Ali priti mora do tega, ako se mestne, državne ali zvez¬ ne oblasti ne zganejo ter napravijo takim razmeram konec. Bančno poslovanje je eden najvažnejših či' niteljev našega gospodarskega življenja. Po¬ sebno banke “malih ljudi j” imajo velik vpliv na trgovino in gospodarski razvoj. Sedanja zvezna vlada je že nekolikokrat poizkusila omejiti blazno špekulacijo na stro¬ ške ljudstva. Ravno te dni je slišati naravnost neverjetna razkritja, kako je gospodarila New Haven železnica z denarjem delničarjev. Vp ■ šanje zasebnih bank, brezvestno gospoda-renje z vlogami malih ljudij je veliko važnejše in bi moralo napotiti oblasti, da energično pose¬ žejo vmes. In ne samo v prid malih ljudij, am¬ pak tudi v prid solidnih in poštenih bank, ki so opora trgovine in industrije in v katere ljudstvo ne sme izgubiti zaupanja. Panika iz 1. 1907 nam je še v svežem spomi¬ nu. Ako bi dvignili vložniki raznih bank svoj naloženi denar, 'bi imela taka panika usode- polne posledice, ker je naš gospodarski polo¬ žaj radi ponesrečene carinske politike že Pak dovolj slab. Omejeno zaupanje je že tu, in če postane ljudstvo nezaupljivejše vsled polomov takih bankirčkov”, je dolžnost merodajnih obla¬ sti, da odločno nastopijo terse s tem že v na¬ prej izognejo posledicam, ki bi mogle biti usodepolne za vso deželo. Toda s polovičar¬ skim delom ni nič storjeno. Treba je odlodie- ga nastopa, pa bodo kmalu izginili s površja vsi taki bankirčki, ki bi radi živeli na stroške delavskih žuljev. ZAVLAČITVE PRI PANAMSKEM PRE¬ KOPU. čim bolj se bliža čas oficijelne otvoritve Panamskega prekopa, tem pogostejše je sliša¬ ti od različnih strani dvome o njegovi vred¬ nosti. Sele pred dnevi je bila javnost poučena c tem, da so se dogajale pri dobavi jekla za zatvonmce sleparije. Jeklo, katero so rabili baje m bilo enakomerno varjeno in je imelo samo ob krajeh zahtevamo trdoto. Inženirji so pa medtem že podali izjavo, da se sleparije si cer niso zgodile, pač pe, da so bile poizkušene. Če je to res, je to dobro za veliko delo in za one, ki so je izvršili. Toda javnost so zopet začele vznemirjati druge govorice. Od neka¬ terih strani namreč zatrjujejo, da v prekopu ne bode, dovolj vode, da se torej ladjeplovba ne bode mogla nemoteno vršiti. Francoski ge¬ neralni konzul v Hamburgu je naznanil svoji vladi,'da je nemška vlada odložila načrte za rabo prekopa, ker računi na precejšnjo zavla- čitev oficijelne otvoritve. V Gatun jezeru ni dovolj vode za zatvorne naprave, sploh v jeze¬ ro se izlivajoča reka Chagres baje ni dovolj globoka. Merilo na Gatunskem nasipu kaže, da ;je v treh tednih padla voda za štirinajst čev¬ ljev. Koliko je na tem resnice, ve malokdo pove¬ dati. Mogoče so Francozi nekoliko nevošljivi Združenim državam, ker se je tem posrečilo napraviti to, česar oni niso mogli, mogoče je pa tudi, da tiči za tem poročilom še kaj dru¬ gega. Tudi nemški strokovni listi zo že večkrat pisali, da Panamski prekop ne bode ugodil onim zahtevam, katere stavijo vanj. Dogodki zadnjega časa kažejo, da nekaj v resnici ne more biti v redu. Skozi prekop so že spravili več povodnih čolnov, več tovornih ladij je že plulo od oceana do oceana. To je dokaz, da je mogoče uporabljati zatvornice, da so v tehničnem oziru popolne. Kajti, kakor hitro se enkrat odprejo ogromna vrata za- tvomie, je vseeno, če spustijo skozi majhno ali veliko ladjo. Vprašanje je pač, če je mogoče dobiti dovolj vode v 'zatvornice za dvignjenje velikih ladij. Polkovnik Goethals se o tem vprašanju še ni izjavil. Naglasa samo, da bode prekop dogo' tovljen do 1. januarja 1915, da bodo od tega časa naprej mogle pluti vse 'ladje skozi. Zakaj potem dvorni? Pri velikanskih gospodarskih posledicah, ki 'bodo nastale z otvoritvijo pre¬ kopa, se mora gospodarsko življenje vse deže¬ le že sedaj pripraviti na ta preobrat. Tega pa ne bi bilo treba, ako bi se izkazalo, da je pre¬ kop pomankljiv, da se bode morala oficijelna otvoritev preložiti. USODA AVSTRIJSKE DRŽAVE. O usodi avstrijske države pišejo danes listi in razpravljajo politiki in državniki. In konč¬ na sodba vseh teh faktorjev je, da Avstro' Ogrska v tej obliki, kakoršno ima danes, nima bodočnosti. Tega mnenja je tudi neki odlični črnogorski državnik, s katerim se je nedavno tega razgovarjal dopisnik dunajske “Reichs- poist”, Friderick A¥allisch. Vsebina tega raz¬ govora, ki je bil priobčen pred kratkim, je ta¬ ko zanimiva, da je. vredno, da zabeležimo glav¬ ne točke tega razgovora. Dotični črnogorski državnik je rekel med drugim: “Svoje odkri¬ to mnenje o Avstriji naj vam povem? Naj- kasnejše v 15 letih bo Avstrija razdeljena. Ru¬ sija in jugoslovanske države 'bodo v 5 letih oborožene. Mi imamo ruske inštruktorje in storimo vse, da čim najpreje izpoplmmo svo¬ jo armado . . . Po novem hrambnem 'zakonu je uvedeno aktivno, službovanje dveh let pri pehoti, tri leta pa pri artileriji. A Srbija raz¬ polaga že sedaj z armado, ki šteje nad pol mi¬ lijona mož- Sedaj pa uvažujte narodno nav¬ dušenje, ki navdaja nas Jugoslovane! In Fran¬ cija — verjemite mi — ni pozabila na Alzaš¬ ko .. . Da, je še ena možnost in sicer edina možnost za Avstrijo, ako hoče živeti: Ustano¬ vitev tretje slovanske države v okvirju monar- hijt. Že danes imate v vaši državi večino Srbo- hrvatov, v Avstriji imate kulturno višje stoječe Slovane. Ako bo troizveza izšla kot zmagoval¬ ka iz boja, ki ga pripravljata Slovanstvo in Francija, potem se bo Avstriji kot jugoslo¬ vanski sili izpolnil sanj o Solunu in združila bo pod svojim žezlom vse Jugoslovane. Tretje možnosti ni. Kakor pa stvari sedaj stoje, smo vsi prepričani, da Avstrija, kakršna je danes, ne more živeti dlje kakor 15 let ... Ali vidi¬ te tamkaj na onem koncu jezera goro? To je Taraboč. Skrajni vrhunec te gore pripada se¬ daj Črni gori. Od tu lahko v prvi Uri po 'za¬ četku vojne razstrelimo, v prali Skader, pre- stolico severne Albanije. In tam ob izlivu Rije- ke grade srbsko železnico. Premostila bo je¬ zero in stekla preko Virpazarja na morje. Ta železnica bo pač v prvi vrsti služila vojaškim namenom. Srbija si tudi sedaj lahko zgradi vojno brodovje pod našo zastavo. Sicer pa je vseeno, ali vihra črnogorska ali srbska zastava z naših ladij . . . Tako je govoril črnogorski državnik in “Reichspost” je njegova izvajan¬ ja priobčila brez komentarja, kar je zelo zna¬ čilno. OBREMENJENJE DAVKOPLAČEVALCEV. Za armado in mornarico zahteva avstrijska vlada celih 930 milijonov kron. To je za eno leto.^ Drugo leto bo ta vsota še večja, kajti stroški za armado in za mornarico samo ra¬ sejo. Tekom zadnjih sedmih let so se kar po¬ dvojili, dasi je ljudsko blagostanje nazado¬ valo . . . lo strašno naraščanje stroškov za armado in za mornarico je v prvi wsti posledica slabe avstrijske politike, je pa tudi v zvezi s tistim brezvestnim zapravljanjem, ki je pri vladah kar domače postalo. Leto za leto vzame država avstrijskim na- rodom več, kakor tri tisoč milijonov denarja. I oda od te vsote se porabi le najmanjši del za prebivalstva samo in za povzdigo njegovega NARODNI VESTNIK blagostanja. Država izterjava davke brez u- smiljenja, če pa nekoliko pogledamo, kako jih porablja, se človeku kar lasje ježe. Poglej¬ mo nekaj izgledov. Začetkom balkanske vojske je avstrijsko ministrstvo zunanjih del dalo prepeljati vse polno sinov katoliških Albancev, ki si puste plačevati svoje prijateljstvo do Avstrije, v Zwette, v Horn, v Krems in v Morling. Tam je albanska sodrga mnogo mesecev živela na stro ške avstrijskih davkoplačevalcev. Za to svojat so skrbeli, kakor da so to sama žlahtna bitja. Tudi hodijo gojenci katoliških zavodov v Al¬ baniji že mnogo let v Au pri Goisernu na go- spodske počitnice — vse na stroške avstrijs¬ kih davkoplačevalcev. Za sinove avstrijskih narodov pa vlada se,veda nobenega vinarja ni¬ ma. Koliko 'tisoč otrok pomrje v Avstriji za boleznimi ,ki bi jih lahko prestali, če bi mo¬ gli na morje ali v tople kraje, a za te nima avstrijska vlada nič denarja, pač pa ga ima v izobilju za albansko zalego. O, lepe stvari se gode v preljubljeni avstrij¬ ski državi, tako lepe, da bi se človek kar raz¬ jokal. Gospodarji tržaškega “Lloyda” so sami vampasti milijonarji in so ociganili država že za mastne milijone. A za blagor teh milijo¬ narjev skrbi država s tako' ljubeznijo, da se je kar čuditi. Ko je bil sedanji dunajski župa« sumljivi poštenjak AVeiskirchner trgovinski minister, ni samo sklenil škandalozne pogodbe s Canadian Pacific družbo, ampak je 1. 1911 kupil od tržaškega “Lloyda” precej sveta v Trstu. Za ta svet je plačala država po 72 kron štiri jaški meter — a ravno ta svet je “Lloyd” leta 1852. od države kupil po — 88 vinarjev!! Avstrijska država gradi sedaj velikanske ladje in izžema za pokritje teh izdatkov ljud¬ stvo, kar se da. A država plačuje kartelu za železo za te ladje po 21 kron cent, med tem ko lahko vsa.k zasebnik ravno tako železo do¬ bi po 15 kron cent. Alilijonarji, ki imajo žele¬ zarski kartel v rokah, se bodo še razleteli od takih velikanskih dobičkov. Avstrijska vlada ima navado, da nalaga de¬ nar, kar se ga nabere v državnih blagajnah, pri gotovih velikih židovskih bankah na Du¬ naju. Te banke obrestujejo državi ta denar po 2%, če pa hoče država kaj na posodo do¬ biti pri teh bankah, jim mora plačati 7 do 8%. Tako seveda 'banke lahko bogate. Nemčija ima od svojih železnic velikanske dobičke; skoro tisoč milijonov mark imajo na leto čistega prebitka. Avstrijske državne že¬ leznice pa, dasi so tarifi višji, kakor v Nem¬ čiji, še toliko ine nesejo, da Ibi se obrestoval naloženi kapital. Milijone in milijone je treba doplačevati —- vse požre uprava — povrh pa se udeležnikom evharističnih kongresov in ta¬ kih priredb daje še polovična vožnja. Vse to morajo plačevati davkoplačevalci! Letos na spomlad se je peljal med tem umrli solnograški kardinal v Rim. Njemu so. dali brezplačno na razpolago dvorni salonski voz in posebno železniško osobje. Kardinal je imel 100.000 kron letnih dohodkov, pa se je vozaril na stroške davkoplačevalcev v Rim in nazaj. V državnem zboru še je že večkrat govorilo, kake mastne penzije vlečejo različni ministri. Kakor znano dobiva vsak vpokojen minister, če je služil le štiri dni, pokojnine 8000 kron. To je že lep denar, ampak navadno spojeni ministri niso s temi 8000 kronami zadovoljni in izberačijo pod pretvezo, da ostanejo na di¬ spozicijo, znatno zvišanje svojih dohodkov. Ta¬ ko so vlekli 1. 1911. izredno povišanje penzije dr. Unger, (ki je bil obenem kot predsednik drž. sodišča v najvišjem činu aktivnih drž. uradnikov) 20.000, baron Ch'lumecky (mnogo¬ kratni milijonar) 12.000 K, 'Zaleski 20.000 K, Madevsky 20.000 kron. GIpuz 17.000 K, Barn- reither 14.800 K, Latour 20.000 K, baron von Spens-Boden 20.000 K, Bohm-Bawerk 20.000 K, Giovanelli 20.000 K, Koerber 24.000 K, grof AVelsersheimb 24.000 K, AVittek 20.000 K. grof Bylamdt-Rheidt 24.000 K, dr. Kosel 20.000 K, Randa 20.000 K, grof Ausperk 24.000, dr. Pacak 16.000, baron Guttenberg 20.000 K, grof Kuenberg 20.000 K, bar. Beck 24.000 K in doklado 8000 K, dr. Fort 20.000 K, dr. Klein 24.000 K, dr. Korytowski 26.000 K, dr. Alai- chet 24.000 K, Gessmann 20.000 K, dr. Der- schatta (ki zasluži kot Lloydov prezident 80.- 000K) 16,000 K, Prade 16',000 K, dr. Fiedler 20.000 K, Prašek 16.000 K, Abrahamovvich 16,- 000 kron itd. itd. Največja prodaja fonografov CI-. . , .. DCr .| stroj, ki ima najslajši, najjasnejši, naj- Sjika predstavlja REGAL govorec stroJ ^ ja ■ pP i k |adna, 12 inčev široka, glasnejši in najcistejSi glas. Velikost stroj« j h ,— - -...- - . _ - - _ , iz hrastovine, bogato emajlirana 7 inčev visoka. Omara s roj J ^ Za trpežnost se jamči 15 let. Te vrste ter krasno okicena z zla* ® 40 'oO zaradi tekmovanja pa prodajamo se- stroji prodajah ic' se dos J P $ • ’ de zae noz12 najboljšimi ploščami daj te stroje širom Zdrus. i « av cen j ka in 500 iglami za samo katere si lahko sami izberete iz naseg« LAHKE OBROKE istotako prodajamo dobro poznane VICTOR govoreče stroje ter CGLUM- BIA gramofone. Pišite po naš novi, bogato ilustrozani cenik, katereča Vam pošljemo poštnine prosto Vam pošljemo poštnine prosto. Saul Birns, 117 2 nd Ave., Dept. 47 New York ' / njviž® (Nadaljevanje tretje strani.) v vse ipredale in omare. Iz teh je izmaknil dve denarnici, v katerih eni je bilo 530 K, v drugi pa manj¬ ši znesek. Ko so se domačini vrnili, so takoj opazili tatvino in nazna¬ nili to orožništvu. Orožništvo je je¬ lo poizvedovati in je na bližnji po¬ staji še isti večer prijelo 571etnega Jakoba Stockerja, 'ki je bil radi sličnih tatvin in vlomov že devet¬ krat kaznovan. Prebil je v ječi že nad trideset let in se je c cvojiin ječi že nad 30 let in sce je s svojim plenom hotel ravno odpeljati. Pri njem so našli še skoro ves ukrade¬ ni znesek. Kakor se vidi, vleče vse polno ministrov vi¬ šje penzije, kakor so jim določene po postavi in sicer za lepe tisočake višje. Leta 1912, so pa penzije za bivše ministre 'zopet za mnogo tisočakov narasle in sicer prav znatno, a v dr¬ žavnem zboru že nihče več ne vpraša, kako je to in zakaj se tako razmetava denar ubogih davkoplačevalcev. Pač krasne razmere! Po “S. N.” Vedoželjnost, hrepenenje po znanju in spo¬ znanje, to je pravi kvas človeštva. Ali “omne nimium vertiur in vitkim ”. Poželenje po imet¬ ju je zdravo, obrani človeštvo koristno; pre¬ stopi naj svoje meje in zdajci se spreobrne v lakomnost, skopost, 'bolezen, kateri ni zdravi¬ la. Taka bolezen, imenoval 'bi jo “Faustovo bolezen”, je tudi brezmejna vedoželjnost. U- bogi človek, resnica te mika in vabi; ali ko tekoš za njo, beži pred teboj kakor lepa večer¬ nica pred otrokom, ki teče 'za njo z razpeto ročico. Jos. Stritar, Nova pota. Žalostna smrt. Iz Spitala ob Dra¬ vi poročajo o žalostni smrti 321et- nega železničarja Ivana Klaura. Pri spenjanju dveh vozov prišel je Klaura med odbijače, ki so ga Stisnili tako, da je obležal na me¬ stu mrtev. Zapušča Vdovo in tri male otroke. Otrok ponesrečil. V Trgu je bil pred kratkim semenj. Tamkaj je kupil neki trgovec več poljedelj- kih strojev ter jih spravil v bližnjo gostilno. Tu se je neopaženo igral s stroji neki sedemeletni Norbert Spiess, pri čemur mu je kola neke¬ ga stroja strlo levo stegno. Prepe¬ ljali so nesrečnega otroka v dežel¬ no bolnišnico. Sedaj je pravi čas. HELLO! Ali hočete najboljšo moko na trgu ? Ali right, poslal vrečo aJU boi Duiuth Universal moke (Najboljša moka za kruh) Allena iz najboljše pšenice. —Hvali se sama, DULUTH UNIVERSAL MILLING COMPI osrtfsi in pa rlam Igrar T r0 ^ e ’ ' n irižern kako napi pstvo varnejše, da lijoče tako strašim ilo vtoplenje L.ih Titanic, s koj i toliko človeških 'bi Lh in otrdk. Gotovi kuba. da bi človeštvi Sfstj vse 'blagajne, di (»da ta grozna kat Iflinoela družba, če Kstvo s pomočjo z! Spomlad je tu — čas, ko se pre¬ buja vsa narava v novo življenje. Tudi človek, del narave, se skuša otresti nenaravnih verig, ki ga pri¬ klepajo na zaduhlo, nezdravo me¬ stno tovarno, ter beži ven na pro¬ sto, na kmete, v zdrav, sveži zrak. Naši rojaki so se v zadnjem času začeli precej zanimati za farme. Kdor le more, otrese se spon indu¬ strijskega sužnja, kupi si farmo ter postane sam svoj gospodar, ka¬ teremu nima nikdo'ukazovati, ki ne pozna ne kriz in ne napornega dela v slabem, nezdravem zraku. Res je sicer, da mora tudi kmeto¬ valec, vsaj v zbčetku, trdo delati; toda on se trudi za sebe, za svojo lepšo bodočnost, — dočim mora in¬ dustrijski delavec vse svoje življe¬ nje garati le za nenasitnega ka¬ pitalista, A^ažno za vsakega, ki si hoče ku¬ piti farmo, je to, da si svet prej ogleda, predno kupi, ker se mu drugače lahko pripeti, da kupi ma¬ čko v Žaklju! Naj bi se torej vsa¬ kdo na lastne oči prej prepričal, kakšna je zemlja, kakšna je oko¬ lica, in kakšni so tudi drugi pogo¬ ji za uspešno kmetovanje. Ali prodajamo zemljo v enem najrodovitnejših krajev države AVisconsin, in sicer pod pogoji, ka- koršnih Vam ne more ponuditi no¬ beden drugi prodajalec zemljišč. Dva rojaka iz države Pennsylva- nia, ki sta si v zadnjem času naš svet ogledala ter tudi kupila, sta polna hvale o dobroti zemlje, kra¬ sni okolici in drugih prednostih, ki se nudijo kupcu našega zem - Ijišča. Pišite nam še danes za natančen opis zemlje, ki jo prodajamo, in mi Vam istega pošljemo z obratno po¬ što brezplačno. Rojaki, vabimo Vas, da si ogle¬ date naš svet, predno kje kupite m mi smo prepričani, da boste ku' pili od nas! - Kupcem povrnemo celo vožnjo. Sedaj je pravi čas, da si svet o gledate. KDO VE KJE JE John Grahek, doma iz černomlja na Dolenjskem. Pred par meseci je bival na Cuynna Range in od te¬ daj se ne ve nič več o njem. Kdor ve zanj, naj mi blagovoli poslati njegov naslov, ali naj se pa sam javi, ker imam nekaj zelo važne¬ ga za njega! John Alesojedec, Box 21. (Advi) Aurora, Minn. SLOVENSKA NASELBINSKA , , DRUŽBA 198 First Ave., Milwaukee, Wis. $19.00 ZASTOI če kupite uro naravnost iz tvorni; hranili si boste najmanj $19.00, zato morali plačati vsak.emu, ki trguje z urami manj $25.00 za tako uro, kakor jo M® nas za samo $6,00. če hočete kupiti uro za $ 6 . 00 , ki j* dna $25.00, potem izrežite ta oglas injj šljite nam z vašim naslovom vred. in sf bomo takoj poslali uro v lepi baržunasB ljici, brez vseh stroškov za vas, da ffl gledate, predno jo plačate. Mi vam jamčimo, da ni treba skirati, če kupite uro od nas, zato k® pravico uro pregledati in se prepričanj ura taka, kot jo predstavljamo. j pričali, da je ura res vredna $ 25 .w. . res pozlačena s 14 -karatnim zlatom, res znamenito kolesovje, za katero, za pozlačenje, jamči tvornica za iv \ šele plačate dostavljavcu ure $6.uu tov za pošiljatev. . . t ^ Mi popravimo ure skozi w m 1 1 •• prosto, ali jih pa zamenjamo za no ^ Ako nam pišete, pošljemo strovan cenik zastonj. National Coramercial Co., 505 E - 5th st,> N — Y —^ NAZNANILO. _ Naznanjam Vam, da sem otvo- rd novo krojačnieo. Čistim tudi obleke, naj si bo ženske ali moške. Se priporočam 413 M JOHN DEBELAK. 413 Alonroe St, Eveleth, Alinn. Važno za rojake. Kdor hoče imeti dobro narejeno obleko naj pride v mojo krojačni¬ eo. Imam mnogo vzorcev vsako¬ vrstnega blaga, da si lahko vsak iz ere Cene primerne za delo jam¬ čim. Imam v zalogi tudi vsakovrst¬ no opravo. Frank Žagar, krojač in trgovec, Chisbolm, Minn. Vehki Slovensko-Angleški Tol- mac ’ °ksega slov. - angl. slovnico, razgovore pisma in navodilo ka- o postati državljan poleg največ- .ega slov.-angl. i n angl. slov slo- a . r ** a ' knjiga je nujno potrebna sim onnnj ki se res želijo nauči- ] au ^ ^ s ’eine. Cena v platnu trdo ezana(430 strani) je $2. ter se do- ' V ' J - Kubelka, 538 W. 145. »t. New York, N. Y. Ljudje, ki poznajo tobak, kadil« HAVANA CIW Posku ite cigar« =S. N. P. ki je naj oljša ciA 3 ** Range* VAROS in 1B V 'J° dobre cigari LOUIS TIU<; aurora NA PRO dAJ ' Podpisani P rodalU ‘“flo' vo na Ely, Mi nn *> P ^ ceni, ker se bodem farmi. Posest'o 3 -j#- vsake vrste t r ?° VJ “ it i B* je, za cene se je 0 1 ' taepb S®* Greanef’ Prodajaf S.«el r ‘ Belo vino Rudeče Tropinovo žganje, s f0tc ,i iloziO Naročilu je PP A- W - .kaznicO' CtE VElANP’ Pogled ■ ,,>iku . yh'l 0 ••C »h a dai, Jo, , ®tV( Ha i Mi Sikf e(i !>, ■> Vi Up ' he ejo ®e I 'S >h 0 Ku lo Ži \)e iSft »P .Jo ttio p!li h 'S 0" u. Ni ; C; ttejvSlb) f bi 1 f Blatz The evidence Supremacy is not far to v find—the taste proves m. as well as tempts. y You drink wiiat you like—that’s why almost \ ali trne judges of good j beer prefer Blatz. I No beer brewed gives such general satisfac- _ l tion to so many men. Always the same good old In Light or Dark Bottles VAL BLATZ BREWING COMPANY Branch: Dnluth. Minn. d • m m jetika ali sušica. (Tuberculosis) j mnogo mesecev odkar je ves civilizirani svet gro~ est o potopu inajmodernejše- l rn ika “Titanic” v kojem b : '!o mnogo človeštva življe- a d štirinajst sto naših bra- . i ‘ ses ter je vtonilo v eni noči! ija je dvignila mogočni zoper pretresujočo kata- j-atera (bi se lahko zabrani- žn-ika/ tudi “Bela kuga”, vsled belih bulic, katere zrastejo na plju čali in po drugih krajih telesa. Če ga iščemo s poveličevalni-m ste¬ klom, najdemo, da je ta sovra¬ žnik nekak bacil, nekak tros, ali čudežno majhna rastlinica,, kate¬ ra,, če se vgnjezdi v naših pljučah, se množi hitreje ali počasneje, ka¬ kor ji pač okoliščine dovoljujejo. Ta sovražnik človeštva pride v člo veško telo skozi pljuča, želodec ili« 'sal mol a kruh) .LINČ Glavno poslopje minnesotskega državnega sanatorija za jetične v Walker, Minn. Kongresi in parlamenti so vze- stvar v roke, in sklepalo se je križem kako napraviti paro - odstvo varnejše, da bi se ognilo bodoče tako Strašnim nesrečam it je bilo vtoplenje krasnega mika Titanic', s kojim je šlo v 0 toliko človeških 'bitij — mož, isk in otrdk. Gotovo je, da 'bi nžba. da bi človeštvo odprlo na »ko vse blagajne, da ibi se pre¬ učila ta grozna katastrofa, če zamogla družba, če bi zamoglo ■vest v o s pomočjo zlata in s're- a preprečiti ta sramotni madež civilizacijo dvajsetega, stoletja, grozno katastrofo, ki je pret-re- ves izobražen svet. Vendar, dandanes divja po ruženili državah ameriških ve- 1 groza kot je ona potopa parnr Titanie, kajti med vsakimi dve daljami, ali, 'da se izrazim ra- mneje, vsak teden strmoglavi jj* v prepad smrti okoli devet- $ jst sto človeških življenj vsled He morilke, znane pod imenom ptika, sušica ali tuberkuloza.” aatev teh naših nesrečnežev od ostalih pa ni tako dramatična je bila ona zemljanov vkrca- ali skozi kožo. Ako ga zasačimo pravočasno dokler še ni vtrjen v telesu in se borimo proti njemu s sredstvi, ki so zanj vnieljiva, zamore se bole¬ zen, katero on povzroči, ozdra¬ viti, in v telku dveh let ga zaino- remo popolnoma poraziti. Ako pa nismo tega sovražnika dovolj ra¬ no opazili, ter se ni nič storilo zo¬ per njegovo množenje in smrto¬ nosno delovanje, potem bo vzelo mnogo več let, da se ga vniči in iztrebi iz človeškega života, če ga je sploh mogoče vničiti in jetične¬ ga,ozdraviti. Pod posebno vbodni¬ mi razmerami se bo pa ta kuga ta¬ ko hitro širila in vničevala fizično moč človeka, da ji podleže bolnik v par mesecih. Stara vera, da je jetika pode-d- ljiva 'bolezen, je popolnoma ovrže- na. Otrok jetičnih starišev ne bo nikdar jetičen, alko se ne zanese jetični tros v njegovo telo po roj¬ stva. Vendar je pa navadno otrok jetičnih starišev v takem fizičnem stanju, da je ložje podvržen jeti¬ ki kot otrok nejetičnih starišev. Ta bolezen se nikdar ne začne od samega sebe ali brez vzroka. ™i pogled na doktor Taylor-jev sanatorij za jetične v Pokegama, Minn. Hiša, opremljena, na vrhu prizidka s spalnico, v kojo ima zrak prost pristop. Spanje 'V svežem zraku je najboljši pripomoček zoper jetiko. Jetiko živali povzroča isti tros kot jetiko človeka, in zato so tudi živali vir iz kojega izvira ta stra¬ šna bolezen. V Ameriki je mnogo goveje živine jetične, in meso ter mleko te živine sta sredstvi, ki za¬ nesete v človeka jetiko. Je pa še minogo drugih potov po katerih preidejo jetični bacili iz živine v človeka. (dalje prihodnjič). OBDELOVANJE ZEMLJE. Že večkrat smo se bavili na tem prostoru z obdelovanjem zemlje; vendar je to delo tako važno za prospeh kmetijstva, da bi farmer, to stvar tako natančno študiral, da 'bi jo povsem razumel in da bi vedel zakaj rabi pljug, brano, kul¬ tivator in razne druge stroje ter orodja, ki se rabijo pri obdelova¬ nju zemlje. Cii vsakega kmeta je, doseči ko¬ likor več mogoče dobrih kmetij¬ skih pridelkov, in ž njimi cim bolj šo plačo in povračilo za delo, trud, stroške, skrb in gospodarstvo. Ce¬ na zemlje je vsaki dan dražja, vsaki dan so tudi v Ameriki višji davki in stroški, zatoraj mora far¬ mer vse storiti, da mu da njegovo zemljišče kolikor mogoče več do" ista stvar za katero dela tudi vsak kmet. V pokrajinah, 'kjer primanjku¬ je dežja, so se kmetje oprijeli ta' kozvanega “ intensivnega obdelo¬ vanja “ali” suhega obdelovanja” Vse države zapadno od 98. merid- jana in do gora Cascade trpe ra¬ di pomanjkanja dežja, in kjer ne namakajo zemljišč z napeljavo vodo iz rek in potokov, tam se po¬ služujejo “suhega kmetijstva”. V državah Montana, Colorado, Wyoming, Idaho, Arizona, Neva¬ da, v zapadnem delu držhv North in South Dakota. Nebraska. Kan¬ sas, Oklahoma, Texas, in v vzhod¬ nem delu držav California, Ore¬ gon, in IVaishington, pade navadno premalo dežja, da bi vspevali kmetijski pridelki brez umetne moče. V nekaterih delih teli pokra jin pade pa vendar dovolj dežja, da uspevajo gotovi pridelki na do¬ bri zemlji brez umetnega namaka¬ nja, če se poslužujejo farmerji “suhega kmetijstva.” Te vrste ob delovanja zemlje ni pripravna za pokrajine kjer pade obilica dežja, vendar je pa pripravno za pokra¬ jine kjer suša rada pritisne. Reza¬ nje vrline skorje njive z rezalnim pl jugom (disc plough, glej sliko) je priporočljivo takoj po žetvi vse Rezanje ali diskanje v jeseni zorane njive. . ■ - - Titanic, in zato, |A e tu ^erkuloza ali jetika itak ra' 1 ? .^°^ ei2en posebno delav' 1 s °i a ; se človeštvo malo bri- I ob P T° 1131 c ^ e ' sno i n levo žr- l'k 61 S 1 >0 ^ 0V P r ©d to neizpro- L ‘ So i Amerikanci zovejo to bo L 1 ! 1 A r hite Plague (po na - ali boljše “Ble- 'A ’’ YeQ dar se legislature s , gr T e ženijo toliko, da -bi]T° e ^° denar J a zadušili in so \ ^ ^Ttonosno bolezen, k a -cjiti V°J m ’ 8 Pomočjo denarja, y J . tas Mo'fe na morju. Dej- J e > da je “Bela kuga” ali *■% joogo ložje zatreti ali vsaj koČc a ^l re biti kakor je pa v to , nesreče na vodi; HjUflsj ],'- 1 10 na -i bi se zavzeli ne jaki * zast °P n iki, ampak tu' >tik a Samo - "a v i^ C ne vidljiv sovražnik it K o Si C 1 1 °J eka P a magari če je čl' ’. C 7' rst zdrav. Ta sov ’ 0 ' e štva broji na miljone vsi regimenti so na- fizičnemu sestoju Pnjone leni ^ P r oti ___ Imenujemo mi tega sovra Ono povzroči mali tros, kateri se zaseje v človeka iz druzega člove¬ ka ali živali, kjer je tuberkulozni tros razvit in zrel. Ta prenos ba¬ cila, to okuženje se godi na razne načine s tem, da je bolni človek ali bolna žival okužila sobo, poste¬ ljo, obleko, hrano ali druge stva¬ ri. s katerimi pride zdravi človek v do-tiko. Na ta način se zaseje je¬ tika med družino in se množi med človeštvom. Posušeni pljunek je¬ tičnega je najhujše zlo za razšir¬ jenje te strašne kuge, ki zamori vsako leto tako visoko število človeštva. Skoro iste vrednosti za razširjanje jetike je postelja m obleka, katero je vporabljal jeti¬ čni. Vendar so še danes človeške pasmi, katerih se me prime rada jetika. Med te spadajo Eskimi, dokler živijo svoje primitinvo živ¬ ljenje, in tudi Židje- so narod, ka¬ terih se ne prime hitro jetika, ako živijo priprosto življenje v naravi. Vendar se za.mOre zoperstavljati jetiki vsakdo, ki je čvrst in zdrav in živi kakor mu ukazujejo narav¬ ni higijenični zakoni. bička. Največ in najboljše pridel¬ ke se pa doseže le tedaj, če se zem¬ lja pravilno obdeluje, če se pravil¬ no gnoji, če se rabijo, najboljša semena, če se pridelki menjujejo, sploh, če se poslužuje znanstvene¬ ga kmetijstva. Resnica je, da se s povečanjem farme tudi navadno poveča koliščina pridelkov, ven¬ dar je pa tudi resnica, da se s po¬ večanjem farme povečajo tudi davki in stroški, zato je bolje po¬ večati rodovitnost zemlje kakor pa povečati nje ploskvo. Priznati moramo, da vzame dobro obdelo¬ vanje zemlje več časa in boljšo pri pravo kakor slabo obdelovanje. Vendar bo pa stalo manj, če se slabo obdela velika razlaka. Ime¬ li bomo tudi navadno iz afcra do¬ bro obdelane majhne'farme več dobička kakor iz akra slabo obde¬ lane velike farme, in dobiček je povsod. S tem se Vrhna skorja zrahlja, da vsrka zemlja ložje ro¬ so in dež, in da zadržuje zrahljana plast izhlapenje mokrote iz notri- ne zemlje. Principi, na katerih te¬ melji obdelovanje gornjih zemskih plasti in tlačenje spodnjih plasti, so vporabljivi do gotovih mej sko¬ ro vsepovsod. Kjer pritisne rada suša tam naj se kmet zaveda, da je pomanjkanje dežja največji vzrok neuspeha im nedozo-ritve pridelkov. On mora zategadel po¬ lagati veliko važnost na tako ob¬ delovanje zemlje, da 'bo spravil v njo vso mokroto kolikor jo pade, in da bo pridržal mokroto v ezm- lji do istega časa, kadar jo bode rastujoča setev potrebovala. Kjer¬ koli .se pripeti večkrat suša, tam naj skrbi farmer, da bo pridržal v zemlji dež, kateri je padel, do 'tedaj kadar bo rabil mokroto. Mo¬ krota zagotovi obilico dobrega pri delka; zatoraj, če je padlo letos odveč dežja, treba je pridržati v zemlji z obdelovanjem zemlje vso vlago, katero ne potrebujemo le¬ tos, za drugo leto, ko bo mogoče dežja primanjkovalo. V državah, kjer je suša nekaj navadnega, ne obsejejo iste zem¬ lje vsako- leto, ampak jo obsejejo vsako- drugo leto, vendar držijo tudi površje neobdelane njive zra¬ hljano, da spravijo v zemljo in dr¬ žijo v nji vso mokroto, ki je padla v času ležanja njive v pušči. Pri “suhem farmerstvu” je glavno, da se spravi v zemljo in obdrži v nji do časa vporabe kolikor mogo¬ če vso mokroto, ki je padla. Zato je treba zemljo takoj po žetvi zre¬ zati ali “diskati” ali pa zorati. To bo dalo vrlini skorji zemlje ta¬ ko lastnost, da bo povžila vso- de' žnico, 'ki bi mogoče padla, mesto, da bi stekla dežnica po trdi skorji raz njive. Toraj “diskati” str- nišče takoj po žetvi je velike vred¬ nosti ne le za suhe pokrajine, am¬ pak tudi za -one pokrajine kjer pa¬ de navadno dovolj dežja. Če pa zdi-skamo ali zrežemo zemljo v je¬ seni, je -dobro, da jo ždiskamo tu¬ di ran-o spomladi in potem jo ka¬ dar potreba preorjemo. Tlačenje spodnjih plasti se vrši navadno po oranju in ima namen zvezati spod¬ nji del brazde s spodnjimi plastmi zemlje. Da se pa pridrži zemlji mokro¬ ta, je treba pridno in umno obde¬ lovati zemljo skozi vse poletje. Vrhna plast naj se zrahlja 'kakor hitro postane skorjasta, in ves plevel’ je treba takoj vničiti, da ne bo izsrkava! mokrote. (Dalje prihodnjič). jem in nekaj malovrednim drev¬ jem, zato so- bila odtegnena gozd¬ nim reservacijam. Ta zemljišča so v vzhodnem Oregon, kjer je malo dežja. OKUSNA ZDRAVILA. Ljudje so imeli povsem napačno misel, da imajo zdravila z najz-o- pernejšim okusom najboljšo zdra¬ vilno moč za človeka. Novodobni zdravnik pa skuša napraviti zdra¬ vila okusna, zato da jih bolnik rajše vzame. Taka prejparaeija je tudi Trinerjevo amerikamsko zdra vilno grenko vino, katero ima pri¬ jeten grenki okus. Ono je najbolj¬ še sredstvo zai iztrebljenje gnjile- lečih ostankov iz telesa, in tudi za vtrditev in oživljenje telesa. Ono je jako priljubljeno in obče rab¬ ljeno za bolezni v želodcu in čre¬ vesju, in je tako napravljeno, da je lahko prenaša najbolj nežni in slabotni želodec. Ako rabite Tri¬ nerjevo amerikamsko zdravilno grenko vino se morate vzdržati vseh opojnih pijač. V Lekarnah Jos. Triner, izdelovatfelj, 1333 — 1339 So-. Ashland Ave., Chicago, 111. Ako im-aste -revmatizem ali tr¬ ganje po glavi poslužite se Triner- jevega linimehta. Advr. Ne izgubljajte časa pridite takoj. Najboljša zemlja v Wis- consin,'najboljša prili¬ ka med vsemi dru¬ gimi za Slovence. IŠČEMO. Peter Ba-rts-a in Jurija Movrin oba iz Starega trga pri Poljanah na Kranjskem. Zadeva je jak-o va¬ žna radi dediščine, zatoraj naj se takoj zglasita, ali pa naj naznani¬ jo rojaki, če bi vedeli za njiju na¬ slov; Piše naj se na: A. B. c. o. Na¬ rodni Vestnik, 405, W. Michigan Str. Duluth, Minn. Oranje strnišča takoj po žetvi. VLADA BO ODPRLA 400,000 AKROV ZEMLJE. Portland, Ore., 26. maja — Predsednik Wilson je ravno pod¬ pisal odlok s katerim se odtegne nad 400,000 afcro zemljišč iz gozd nih -rezerv. Ta zemljišča spadajo v Des Chutes in Pavlina naeijona'1- ne gozdne rezerve v Crook, Lake in Klamath eounty v državi Ore¬ gon, in -odprla se bodo homeste- -derjem najdlje tekom 60 dni, mo¬ goče bo pa že z dnem 8. junija od¬ prta registracija za ta zemljišča. Okoli 120,000 akrov teh zem¬ ljišč je že naseljenih, in naseljen¬ ce se bo pustilo na njih, če se bo¬ do vpisali za ta zemljišča. Novim naseljencem se bodo dovolili hom- ste-di po 160 akrov. Registrirati za te zemljišča bo treba v “United States Land office” v Lakevieiv ali The Dal-les, Ore. Zemljišča so poraščena z grmov" RAD BI ZVEDEL za naslov mojega brata, ki se na¬ haja nekje v Clevieland, O. Ime mu je Ignacij Markovič, doma iz vasi Ravne pri Blokah. -Prosim ro¬ jake, naj bi blagovolijo naznaniti njega na-slov ali naj se pa sam 0 - glasi. Henrik Markovič Mc Kinley Minn. Loc. Box 114. ČE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN poseti naš EIy Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. Ako ste brezposelni, ne trošite po ne¬ potrebnem svojega denarja in časa, tem¬ več pridite takoj semkaj, kupite si far¬ mo in delajte na lastni farmi, dokler se delavne prilike ne izboljšajo. Vsak dan skozi celo leto, katerega porabite za delo na lastnem zemljišču, vreden Naročnik. Cenjeno uredništvo: — Delav¬ ske razmere so se v La Salle m o koiliei nekoliko izboljšale, to je v toliko, da so pričeli zopet v neka¬ terih prem o g okopih obratovati. Dasiravmo 'delajo premogarji ie po 2—3 dni na teden, je vendar 'bolj¬ še kot nič. Upati je, da se bodo raz mere izboljšale. Pred nedavnim čas im se je usta¬ novila tukaj Zveza slovenskih dru¬ štev v La Salle in za bližnjo okoli¬ co ; namen te Zveze je, da društva ne bodo sprejemale v svojo sredo rojakov, ki so ze bili člani, katere¬ ga k tej Zvezi pripadajočega dru¬ štva. Takega hočejo 'na ta ali oni odškodovati. Da ne bodo 2 ali več 'društev pripadajoča k tej Zvezi prirejala na en in isti dan veselic, shodov in piknikov. Naj se društva, spadajoča k tej Zvezi, ne oziraje se na versko pre¬ pričanje, med seboj bratsko podpi¬ rajo v vseli slučajih. Med članst¬ vom te Zveize naj veje duh brat¬ ske ljubezni in solidarnosti, kakor da hi bili člani vsi enega velikega društva. In še več drugih dobrih lastnosti ima Zveza v svojem pro¬ gramu. Želeti je, da bi se posamez¬ ni elani kakor tudi društva za stvar zanimali in prepričani smo lahko, da to delo in ta trud bodeta rodila obilo sadu. Družba “Slov. Dom” priredi 31. maja izlet pod Hrastovo senco na East 5th St. in German American Cement Mili. Pravijo, da bomo zo¬ pet imeli enkrat priliko, se prav po domače 'zabavati. — Pretečeno nedeljo, dne 17. maja je vladala pri nas izvanredna huda vročina. Že med osmo in deveto uro zjutraj so postajala tla tako vroča v cer kvi fare sv. Roka, da je več ljudi odšlo iz cerkve. Nekateri izmed teh so že dolgo let goreči pristaši cer¬ kve, ali te silne vročine le niso mo¬ gli prestati. Šli so, na kar so potre¬ bovali preej različnih tekočin, da so se zopet nekoliko ohladili. Iz¬ pred oltarja je bilo opaziti že ta¬ koj iz početka, da se pripravlja hudo vreme, in res, začele so leteti psovke na vse strani, tako, da se človek zdrave pameti mora zgra¬ žati nad takim surovim postopan¬ jem od strani tistega, katerega cr šabnost in sebično življenje je le odvisno od ubogih trpinov. Sploh se dogajajo v tej cerkvi stvari, ki se ne spodobijo in to se ponavlja že par let. Le čudno je, da se ubo¬ go ljudstvo ne vzdrami iz trdnega spanja in stori temu tiranskemu postopanju enkrat za vselej konec. Čuti je, da se je eden izmed roja¬ kov izrazil, da če ga stane tudi ti¬ soč dolarjev, da hoče narediti te¬ mu konec. Po mojem prepričanju je to popolnoma nespametno. Do- tičnemu rojaku svetujem, naj da rajši tisti tisočak za zgradbo Slov. Domu, kjer bode denar obrestoncr sno naložen, za katerega mu bode družba dala sto delnic v vrednosti po deset dolarjev, s katerimi bode pomagano Slovencem do hitrejše¬ ga napredka. To je, da bodemo toliko preje dosegli svoj cilj ter imeli svoj Dom, kjer se bodo imeli ljudje priliko nekoliko podučiti in izobraziti in tako priti do boljše¬ ga prepričanja. Tistim rojakom in rojakinjam, kateri pa še do sedaj niso prišli do prepričanja, niso od¬ prli oči in še vedno podpirajo in zagovarjajo tako surovost, svetu jem, da naj naredijo prošnjo na milostljivega škofa, da naj jim še par dušnih pastirjev pošlje, kajti eden jim ne zadostuje, kteri jih bije, zmerja, meče pesek v oči, ali vse zastonj: spijo še vedno spanje pravičnega. Zakaj pa ne bi prosili še zaj>ar duhovnov, saj tistih ubo' gih osemsto dolarjev jih že škof plača, vam bi bilo pa vendar pri¬ jetno, ker hi šli lahko večkrat v cerkev poslušati njihove psovke. Naš Lojze se je izrazil v cerkvi, da on ni plačan od faranov, am¬ pak od škofa. Sedaj lahko vsak sprevidi, da se ta gospud kar nor trnje z ljudem, ker vsi ljudje v na' ši fari vedo, da mora fara sama plačati $800, on pa pravi, da je 1 lačan od škofa. Kadar bodete pro sili škofa se za kaj \eč takih, go¬ spodov, ne pozaorf.; ga opozoriti, tla naj jim točno izplačuje tistih o m m sto dolarj treba ženinom in še več dolarjev na prej. /Potoku sc u,era plačati šo predno se nje¬ govo ime vknjiži. nazaj v staro domovino. S pozdravom vsem čitateljem in čitateljicam Narodnega Vestnika. N aročnik. Walsenburg, Colo. Cenjeno Uredništvo 'N. V. — Vem, da se cenjeni čitatelji še spo¬ minjajo mojega zadnjega dopisa v štev. 39., v katerem sem poročal, da se je vendar eden garjevih ko" štrunov, kateri sliši na ime Jakob Sternišar, izpreobrnil od svojega skebskega dela ter da je zapustil skebsko kempo Walsen in Robin¬ son in pristopil v unijske vrste štrajkarjev v Toltec Local v bli¬ žini \Valsemburga. Toda sedaj pa moram vam sam na svoje začuden¬ je povedati, da nam je ta izvoljeni koštrunček zopet pobegnil ter je skočil zopet nazaj v skebsko ogra¬ jo k svojim garjevim tovarišem. Kaj ne, to je 'zares lep svetnik iz skebskega paradiža. Le škoda, da meni ni znano, v katerem okraju in' vasi se je polegel tako imenit¬ nega plemena koštrun, ker zna ta¬ ko brzo nadaljevati svojo skakal¬ no umetnost. Toda naj bode že od koderkoli hoče, zapomnili smo si ga dobro, tako, da kadar zopet pride v našo bližino, mu bodemo po zdravniško pofiksali njegove brze noge, da ne bode mogel več skakati tako predrznih skokov, kakor do sedaj. Nadalje vam tudi poročam, da je sedaj v Walsenburgu vse mirno kakor na pokopališču, odkar ima¬ mo zvezne vojake tukaj. Zares ve¬ lik je razloček sedaj od poprej, ko so se potepali po "VValsenburgu ci¬ ganski milličarji. 'Odkar imamo zvezne vojake, še ni bilo slišati, da bi bil kdo aretovan, kar pa je bi¬ lo v navzočnosti miličarjev na dnevnem redu. Pa tudi kompani- je ne morajo dovažati garjevih ske *bov, kakor so jih poprej, ko smo bil. pod miličansko kontrolo. To se veda kmpanijo bolj peče, kot vsi njeni vmazani in oderuški grehi, kar jih je že zakrivila skozi ves čas svojega obstanka. Ob častni skebski strani kompanije pa stoji glasoviti črnorokar Jaf Pan, tu- kašnji okrajni šerif, ter pretaka prav debele krokodilove solze, ka¬ tere mu razorjavajo njegov že ta¬ ko izpačeni obraz. Za njegovim hrbtom pa se skrivata Raf in Dich ter tudi od jeze kremžita svoje ob¬ raze kakor vrag v hrvatovi torbi. Že šestna jst let so oni gospodovali črez okraj Huerfano in tudi čez Malsenburg, zidaj pa jim je naen¬ krat stric Sam tako trdno 'zvezal roke, da si več pomagati ne more¬ jo. Tako je tudi popolnoma pra¬ vično. Toraj cenjeni čitatelji in rojaki, kateri se nahajate v Huerfano o- kraju in okolici mesta Walsen- burg, kakor tudi v mestu, dobro si zapomnite, kterega bodete voli- pri prihodnjih jesenskih volit¬ vah. Proč z Jaf Pasom, proč z Ro- fom in proč z Dichom, oni so naši in naših bratov štrajkarjev zakle¬ ti sovražniki. Dovolj imamo tukaj dobrih mož, kateri naj prevzame¬ jo njihove sedeže po sodnijah in pisarnah in kateri so tudi dovolj zmožni za ta posel. In oni bodo tu¬ di delali v prid in napredek do se¬ daj tako zatiranega delavca, in celega Huerfano okraja. S pozdravom Frank Blatnik.. Willard, Wis. Spoštovano uredništvo : — S tem se zahvaljujeva vsem rojakom v Wilardu, Wis., ki so nam pomo¬ kali iskat 7 letnega sina, ki se je izgubil, gredoč domov od krščan¬ skega nauka dne 15. marca t. 1. Deček je bil 4 dni in 3 noči zunaj v hudi zimi. Dne 5. maja smo ga dobili iz bolnišnice iz Marshfield, Wis. Revček je izgubil vse prste na nogah. Srčna hvala sl. društvu “Slovenski Kmetovalci” v Wil- lard, Wis., ki je darovalo svoto $5.00 za ponesrečenega fantka, in tudi hvala Rev. Polaku, g. Ignacij Česniku in g. J. Justinu. Bog pla¬ čaj vsem skupaj. Peter in Marija Švegl. O DRŽAVLJANSKIH PRAVI¬ CAH SLOVENSKEGA LJUD¬ STVA. Piše L. Lipničan v “'S. N.’ Clarksville, Pa. Cenjeno uredništvo: — Prosim, da mi zopet odmerite nekoliko prostora v ceuj. listu N. V. Žal pa, 'da ne morem poročati veselih no¬ vic. Smrtna kosa je namreč pobra¬ la iz naše srede rojaka Jakoba Vi¬ čiča, starega 42 let. Pokopali smo ga 23. maja na katoliškem poko¬ pališču v Verona. Pokojnik je bil doma iz Zarečice pri Ilirski Bistri¬ ci. V Ameriki je bival 14 let ter je bil med rojaki jako priljubljen. Bolan je bil kratko časa. Tukaj za¬ pušča žalujočo vdovo z osmimi otroci, katerih najstarejši je star 13 let, ter v Pittsburgu brata. U- inrli je bil član dveh podpornih društev, namreč društva sv. Bar¬ bare štev. 33 J. S. K. J. ter dru¬ štva sv. Barbare postaja štev. 39 v Forest City. Kakor že omenjeno, je bil po¬ kojnik jako priljubljen. To se je pokazalo tudi pri pogrebu, katere¬ ga sta se udeležila oba goraj omen¬ jena društva s zastavami ter dru¬ štvo štev. 102 S. S. P. Z. Pogreba se je udeležil tudi glavni predsed¬ nik J. S. K. J. Ivan Germ, ki je imel na pokopališču ginljiv nago¬ vor, da hi ‘bilo videti suhega očesa. — Počivaj v miru, dragi Jakob! Rojaki, tukaj imate zopet lep vzgled, kako koristna so sloven¬ ska podporna društva. Kaj bi sto¬ rila sedaj vdova z nepreskrbljeni¬ mi otročiči, ako umrli Vičič ne bi bil zavarovan. Tako pa dobi po¬ moč, da bode lažje prehranjevala svoje otroke in sebe. Pristopite te¬ daj k društvom in zavarujte se, dokler je čas. Priporočam vsem društvo sv. Barbare v Forest City, Pa., ki je na dobri in trdni pod¬ lagi. Koncem dopisa pozdraljam vse rojake in rojakinje širom Ameri¬ ke, Narodnemu Vestniku pa želim, da bi začel kmalu izhajati vsak dan. Jurij Previč. Srbeči Žulji East Palestine, Ohio. Mc Kinley, Minn. zelo, da ne bo vati po deset Cenjeno uredništvo: — Dne 8. maja okoli 8. ure zvečer nam je naznanila parna piščalka iz Elbe in Corsica rova, da je nekje iz¬ bruhnil ogenj. Radovedni, kje go¬ ri, je drlo staro in mlado proti mestu, kjer je žarelo nebo in nam služilo za kažipot. Kmalu smo vi¬ deli, da gori iov Corsica Ir on Mi¬ ning Co., štev. 2. Plameni so se razširili tako hitro, da j,- bilo v hipu vse v ognju. Vsakogar je pretresel ta prizor. Gašenje ni ime¬ lo skoraj nobenega uspeha, ako- ravno so metali iz treh eevij veli¬ ke množine voded v plamene. Po¬ žar se je vedno bolj šini. tako, da jo pogorel ves rov do globočine 210 čevljev. Umevno je, da je izgubilo vsled požara približno 125 delav¬ cev zaslužek in kruh. Sreča je še, da ni zahteval požar človeških žr¬ tev, ker smo delali v tem rovi, že precej časa samo po dnevi. Že.itak so delavske razmere zelo slabe, sedaj se moramo boriti pa še proti takim nepričakovanim ka¬ tastrofam. Tako torej ni čudno, da se ljudje kar trumoma selijo Cenjeno uredništvo Narodnega Vestnika : — Priobčite sledečo re¬ solucijo, ki je bila sprejeta na skupnem shodu sledečih tukajš¬ njih društev: dr. sv. Jožefa štev. 41 J. S. K. J., društva sv. Barbare S. K. P. D., društva Slovan, štev. 55 S. N. P. J. ter društva Z cesti Bratje štev. 79 S. S. P. Z. Resolucija se glasi sledeče: 1. Smrtnina se naj razdeli na pet razredoT in sicer po $150.00, 300.00, 600.00 in 1500.00; 2. Bolniška podpora v zneskih po $1.00, 2.00 in 3.00 dnevno. 3. Vsak član ’bi se lahko zavaroval za najvišjo bolniško podporo in najnižjo smrtnino ali pa najniž¬ jo bolniško podporo in naj višjo smrtnino; 4. Protestiramo proti vsaki novi zdravniški priskavi, izimši, ako hoče povišati kak član smrtni¬ no, ali bolniško podporo; 5. Priporočamo vsem onim Jedno- tam in Zvezam, ki niso odposlale zastopnikov na zadnjo konven¬ cijo v Chicago, da bi dali na splošno vprašanje, ali so člani za združenje, da bi bili potem vsi v eni močni organizaciji; 6. Priporočamo tudi penzijski 'sklad. 7. O imenu naj se ukrepa na skup¬ ni konvenciji. 8. Sedež naj se določi potom sploš¬ nega glasovanja. To smo vzeli v pretres na skup¬ nem shodu dne 24. maja. Pavel Tavčar, predsednik, Fr. Miklaučič, Jakob Cof, Anton Brelih, zapisnikarji. Ker se vsled pritožb radi pri¬ krajšanja državljanskih pravic slovenskega ljudstva od strani dr¬ žavne oblasti glasi čudno, da dr¬ žavni uradi z državljani slovenske narodnosti ne postopajo tako, ka¬ kor je umestno, da se pojasnijo glavne državljanske pravice slo¬ venskega naroda ter nekateri vz¬ roki , zakaj javne oblasti v Avstri¬ ji ravnajo s slovenskimi državlja¬ ni drugače, kakor jasno zahtevajo predpisi zakonov. Za Beustove vlade je bil izdan državni osnovni zakon z dne 21. grudna 1867 št. 142 državnega za¬ konika o splošnih pravicah držav¬ ljanov za kraljestva in dežele v državnem zboru zastopane, k-de- rega članek 19. se glasi: Vsi narodi v državi so enako¬ pravni, in vsak narod ima nedo¬ takljivo pravico na varstvo in go¬ jitev svoje narodnosti in svojega jezika. Enakopravnost vseh v deželi na¬ vadnih jezikov v šoli, v uradu in v javnem življenju se od države pripoznava. V deželah, v katerih prebiva ne¬ koliko narodov, imajo 'biti javna učilišča tako urejena, da dobi vsak narod potrebna sredstva za izo¬ brazbo v svojem jeziku, ne da bi se ga sililo učiti še drugega dežel¬ nega jezika. Prvi odstavke določuje splošne narodnostne pravice ter iz njega sledi, da se nobenemu državljanu kjerkoli v kraljestvih in deželah v državnem Zboru zastopanih ne sme zgoditi nikakršna ktivica ra¬ di tega, da je pripadnik te ali one narodnosti, ko gre za njegove za¬ sebne ali javne zadeve ter za varst¬ vo in gojitev njegove narodnosti. Drugi odstavek se tiče jezikov¬ ne enakopravnosti za dežele, v ka¬ terih prebiva več nego eden narod in katere vsled tega veljajo za mnogojezične. V deželi navaden jezik je jezik naroda v deželi dav no in stalno naseljenega. Enako pravnost v deželi navadnega jezika se ne nanaša le na ta del dežele, v katerem prebiva narod, za kater ga jezikovno pravo gre, ampak sploh na celo deželo, torej tudi na ozemlje drugega deželnega jezika. Jezikovna enakopravnost velja 'za celo deždlo in ne za posamezne o- kraje, niti za del dežele. Enako¬ pravnost vseh v deželi navadnih je zikov se tiče stika državljanov z javnimi oblastmi, torej p^ed vsem z uradi in z javnimi korporacija- mi e" učnega jedka v šolah vseh vr*;. Jezikov ; i enakopravnost ne i ;a le za tak'* . er.ov.mo zunan- j . r-adovanje, ! j /a slik urada s siiv.nkami, ampak tudi za no¬ tranje uradovanje t. j. za stik ti¬ rada z uradom; zakaj moderna pravna in demokratična država vobče ne sme poznati razločka med zunanjim in notranjim uradnim jezikom. Tretji odstavek govori o držav¬ nem jamstvu, da si mora vsak na¬ rod svoja učilišča s svojim učnim jezikom tako urediti, da nudijo njegovim pripadnikom vsa za eko¬ nomski in kulturni razvoj potreb¬ na izobraževalna sredstva. Mogoče bi kdo dvomil o veljav¬ nosti norme, katero obsega članek 19., sklicajoč se na to, da je še tre¬ ba posebnega 'zakona, bodisi držav¬ nega, bodisi deželnega, kateri bi jasneje uredil določbe tega tako imenovanega narodnostnega član ka. Če bi bilo temu tako, morala bi biti v tem članku samem oblju¬ ba, da se izdajo potom zakona na¬ tančnejše določbe, kakor je to v članku 12. ravnotega državnega o- snovmega zakona, kateri govori o shodili in društvih ter obljublja, da se še izdajo o tem predmetu po¬ sebni zakoni. Toda v članku 19., ni nič kaj takega, sploh se nič ne obljublja. Članek 19. ima potemta¬ kem popolno in izključno moč za kona. Iz tega nujno sledi, da vsi zakoni in vse naredbe, sploh vse, kar se ne strinja s člankom 19 ali temu članku nasprotuje, nima no¬ bene obvezne moči in sploh nobe ne veljave ter vobče tega članka niti v manjši meri ne more razve¬ ljaviti; kajti članek 19. državnega osnovnega zakona more biti v smi slu veljavne državne ustave le od podobnega f. j. zopet od državne¬ ga osnovnega zakona razveljav ljen. Zato je tudi popolnoma nepo- so zelo neprijetna neprilika. Od¬ pravite jih. Zoper srbečico, lišaj, kraste, slani tok, bršljansko za- strupljenje, prišč in druge srbeče kožne opahke, poskusite Severovo Mazilo zoper kožne bolezni (Severa’s Skin Ointment) in si pridobite olajšbe, kakor g. Em. Kabat, Brookpark, Minn., ki nam je pisal sledeče pismo: “Severovo Mazilo zoper kožne bo¬ lezni je izborno. Imel sem nekaj sr¬ bečih žuljev na vratu, okoli katerih je bila rudečica, skoro tako velika, kakr srebrni dolar in kateri so zelo pekli in srbeli. Pokrili bi mi cel vrat, ako bi Severovo Mazilo zoper kožne bolezni tega ne preprečilo. Po kakih pet nadevanj, je neprilika izginila.” Cena 50 centov v vseh lekarnah. Zoper glavobol vzemite SEVEROVE PRASKE ZOPER GLAVOBOL IN NEVRALGIJO (Severa’s Wafers for Headache and Neuralgia) kot nave¬ deno v navodilu. Cena 25c. SEVEROVO TAB-LAX za Sladkorno odvajalo otroke in odrasle. Cena 10 in 25 entov. -:- Kadar potrebujete zdravila, vpra¬ šajte lekarnarja za Severova. — On jih ima na prodaj. Ako vas ne more založiti, naročite jih od nas. W. F. Severa Co. Samostojno Slov.-Hrv. Podporno D n Složni Bratje Ustanovljeno 1 svečana 1913, Ey e i, •"M* Društveni odbor: Predsednik: John Intihar, Bor 123. Podpredsednik: p. I. tajnik: Frank Peterlin, Tt«x 706. II. tajnik: Ant.. H Anton t : Blagajnik: Josip Praneelj, Orana A v ™ { . ' Bolniški odbor: Prank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Frank Platn ar 2a Nadzorniki: John Tanko. Prank štrukelj, John Kapus Društveni zdravnik: Dr. Johnson Bedne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu Francelj m e«to 4voi »Ul Dragi rojaki Slovenci ln Hrvati! Zanimajte se za „ ~ ,lT k štvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni. 8 po4 Por.. CEDAR TRAPI DS, IOWA # ^eet P po' 111 uti Barrows, na Cuyuna železnem okrož ju. Nova naselbina z evliko bodočnostjo. Woodland Park a je ravno razdeljen v lote. Pravi park z lepim senčnati jem, ravno kot pod, samo nekaj blokov od krasne Mit.' reke in od rudnikov. To je prostor kjer kupite nekaj lot 1 re so sedaj po $100. do $250., na lahka mesečna odplačila se bodo zvišale, kakor hitro se bo otvorilo več rudnikov cestna železnica. Za podrobnosti se obrnite na Barrovvs Realty Co. 312 PROVIDENGE BLDG., DULUTH, ali FIRST NAT‘L BANK, Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte Baltimore and Ohio železni« CHICAGO do NEW Y0RKA Pišite : R. C. HAASE, Northwestern Passenger Agent, ST. PAUL, IDI po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnice . parnika. e11, i V ' e S , P s ° L de -,U e " ieP rebl - belino I ,1)1111 su , - ulil' 1? te,lP° gdaj 1 "'Sv*®™ ia - 'e-20V0 , odkriti «<*> it” ga T i»rte> vek sl ® ■- kam juilost, niinut 0 , rt jn, va sa ; _ v taz nisem 'Mio i® a ’” ■ Menda odsi*> ■ Ve jo ima i»'i bej i ma ij v Skutariju-” ji veste, kj e 1 . ki vedel ? j De forej Dara jo poka- fgša kneževska mi ribo'. Kje je imel rk je pomolčal; nai ' . , • v • M r tej nisi . . • K-isj jo je izročil 1 i; smo bili mi tuk [«ste bili vi — tu Prekleto” Ivan se (Nadaljevanje na osmi strani.) V prejšnjih letih. Velikokrat slišimo, kako so naši pradedje živeli in kako so bili zdravi. Živeli so vedno po zahtevah narave in brez vsa¬ ke razkošnosti. Sicer je pa to absolutno nemogoče za ljudi, c žive v mestih, da bi jim dalo tako življenje zadovoljstvo.. ~ navadno življenje, kakor primanjkljaj svežega zraka m sole- čne svitlobe, vplivajo zelo slabo na nas in nas prisilijo, dati ¬ ramo iskati zdravila, katera pomagajo vzdržati naše pr® 2 ' ne organe pri pravem delovanju. Kot tako zdravilo jed® poznano w BITTER-W 1 NE / 'Tter Wlf ,t ■’ »'TRINEROVO NORKE VIKO r »tr [)!<• ifS ker {J e rV I in zaloputnila a za seboj. Tedaj pa se je ga.BalasLoebowsky pl. Ohowsky razsr- ln Za ^la vpiti po hodniku in kričati, da so začeli sosedje na dvo- ‘ odpirati okna, Peharjeva se je do solz smejala, odprla okno in “ sala - In kar vprek je šlo: “Kaki so to ljudi, ja ne trpim toga, ja * aa ga i snagu. I kako me razi juti! Jer je to učiteljica? To je ’. Umaza na baba, za boga milega. Vrag jih vzemi te gospojice — za ništa, za ništa — vrag i hudoba zvrinska. Ali smo fini ljudi, j 1 sm ° fi ni ljudi”. Vsa hripava je že 'bila, s sosednjega okna pa je Za 'pil: “Piove, piove! Dežuje, zaprimo okna! , c b tedaj pa nadnje — in gospa Balaslochowsky pl. Chovvsky 1?!- Preklinjati in vpiti še bolj, a venomer je ponavljala, da so J, > fini ljudi. Gospodična Peharjeva je pa mislila: “No, još 7 ! Ska ni propala | e kilo, da ji je naslednji dan gospa odpovedala sobo, da je In ? raano P r i ujej, a oni, da “so fini ljudi.” Bila gospodična Peharjeva na cesti. Preden je odšla od ;i - alas lochowsky pl. Chowsky, je ta od nje zahtevala, da naj ‘ a “ eke cunje, ker je vse porabila za njeno sobo, ker je bilo to- ttehl ' 8eveda M Peharjeva ni tega plačala in se ji je v obraz *e a ' A gospa ni hotela dati košare postreščku, predno je prišel ;gi’ ! je poklicala Peharjeva na pomoč, in je naredil mir. *° .3 e Pihala gospa Balasloebowsky pl. ChowskyL‘Mi smo fini aijj ta ženska, nije nikaka gospojica, ne če plati ti! Go- ! fco! a i> čujte — deset komada zaplat sam sama potrošila za o\o "k prah je bil u njenoj sobi; pa nije bil prah s ceste, iveda. “J a nimam ništa profita, vse sam dala za zaplate je glasno smejoč izmuznil, postrešček vzel košaro, go jv liea j se j, _ _ _ »»-• a Rekarjeva pa se je globoko priklonila in dejala smeje,se: 8riJ r a . m s e, visokorodna gospa BaIaslochowsky pl. Chowsky!” smo fini ljudi! — Budalo! ” je zagrmelo za njo m vrata so se a ’ da s e je potresla vsa hiša. Na cesti je še mislila Peharje¬ va: “Kdo so bili ti “fini ljudi”?” hrvaško ni znala, slovensko ne in nemško ali kaj druzega tudi ne. Pomnila bom te fine ljudi.” Pa je spet šla za novim ciljem, •— z novo smolo seveda. c) Vse čisto . .. Pa je spet pozvonila gospodična Peharjeva in spet vzela soho. Za koliko časa? — seveda, to je 'bilo še v božjih rokah .. . Nekaj čudnega je doživela takoj prvi dan, ko je namreč prišel gospodar, gospod Baptista v sobo, je meni nič tebi nič stopil k njej, pomencal spalcem in kazalcem desne roke in dejal pomembno: “Si- gnorina?” “/Precej!” je odgovorila Peharjeva in odštela denar za so¬ bo sitnemu Baptistu. “Smola ničvredna!” je jezno rekla Peharjeva sama sefhi. Začela je ogledavati sobo, posebno posteljo. Nekako sumljiva se ji je zazdela, vsa razpadla je bila, če jo je pogledala od blizu, in komaj se je naslonila nanjo, ise je že zamajala, četudi je imela štiri noge, — Neka misel jo je strašila, ta namreč, da bi le ne bilo ponoči kakih ptič¬ kov. —• stenic namreč. Poklicala je gospo in ji razodela svojo misel. Ta pa se je prijela za glavo in dejala: “O, kaj mislite gospodična! Tu ni ničesar. Vse čisto — vse čisto — da vam rečem — ne bojte se se, vse je čisto kakor v škatljici!” No vederemo — je dejala Peharjeva. Prišla je noč. O groza — o polnoči je vstala gospodična Peharjeva, se napravila in napisala v dnevnik — (da je tega pisala, to vsak razume. Po kaj pa je imela smolo? In vsi smolasti ljudje pišejo dnevnike) torej je napisala v dnevnik to-le: Pri gospodu Baptistu: Kapitel o stenicah. Vstala sem, četudi sem komaj čakala, da ležem spat, zakaj od is¬ kanja stanovanj in vednega potovanja sem bila izredno trudna. Ležim, ležim, nekaj me začne skrbeti. Mislila sem si, da je pač ko¬ mar ... A vraga — srbelo me je bolj in bolj. Neka misel me splaši, vstanem, prižgem luč — in imenitno! Roko imam polno mehurjev in pikov. Stenice? Kaj vraga — še tega je treba pri vsej tej smoli v teh preklicanih stanovanjih — ! Pogledam blazino. Ho—ho ! -— ali se ne plazi neka črna, majhna, okroglo — ploščata živalica prav sra¬ mežljivo po vezenju? — “Dober tek!” — sem ji želela — zraven pa pridejala : “Žrij bla¬ zino, mene ne boš ! ’ ’ Kolossal, piramidal, fenomenal, geradezu verbliif- fend! — Stenice!!! — Škodoželnjo sem se smejala stenicam, ki zdaj zaman iščejo svoj plen in se napravila. Ne — ne—žreti se ne pustim! In sem sedla vsa napravljena, kakor za promenado in pišem. Da ima človek tako smolo, in poleg tega še tako mehko in občutljivo kri in kožo! Kaj naj storim zdaj ? Takoj jutri povem gospodinji, kako da je “vse čisto” in odpovem sobo. Ej, saj svet je velik, zelo velik -— in pojdem spet za ciljem. — Da, stenice, stenice. Seveda, živeti hoče¬ jo. To smolo imajo, da živi njihova duša in njihovo telo od sredstev grizenja človeških kož in pitja krvi. — Pa si pač poiščejo svoj kruh in tavajo — ne po širokih cestah z rožami posejanih, ampak po belih posteljah z vezenjem obdanih in Židanih pregrinjalih opremljenih. — In človek? Če bi imel kaj usmiljenja hi se pustil izsesavati od teh čed¬ nih — in tako brrr — nedolžnih živalic. — Fej — pa imam tako trdo srce —, da zdaj vstanem in jih butnem neusmiljeno od sebe — in pu¬ stim, da umirajo trumoma gladu na prašni cesti — pardon! — na beli postelji svojega koloiuatenja po tem božjem svetu. — O — in res devičice — steničice — fej — vse čisto, da vse je čisto —” Drugi dan je gospodična Peharjeva odpovedala soho, četudi so ji ponujali še pet postelj na razpolago. — “Hvala lepa!” je dejala Peharjeva in odšla. — V sveti jezi vsled take smole je sklenila, da se omoži, da se ne ho več potikala po teh sohah. — No, in če se še ni omožila, se pa še bo . . . No prodaj pri John Gouže, Frank Veranth, Louis Larson. Ely, Minn. 500 AKROV ZEMLJE dve milje južno od mesta Eiy, Minn. Izvrstna kmetijska zemlja. County bo delala cesto čez zem¬ ljišče. Kdor se zanima za kmetijst¬ vo, je tukaj lepa prilika. Zemljiš¬ če pokaže brez vseh stroškov Anton Hočevar, Ely, Minn. Miners National Bank, EVELETH, MINN. a «- Kapital, preostanek in delniška odgovornost $74.000.00 « « ra Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne Me na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Poselite nas. ZNAK DOBRE OBLEKE Clolhmg Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaia. — Obleka za možice in fante; najboljše blago po primernih in poštenih cenah. j'4 ^ flFIRST NATIONAL BAN Kr V _ Chisholm - - Minn. Slovenska gostilna St. Praprotnik Chisholm, Minn. Telefone 271 — P. O. Box 152 Priporoča se cenjenim rojakom v obilen poset. Najboljša post.iežba s pristnimi pijačami. SVOJI K SVOJIM! f § % * «'4 "h* st . V i ^ i 5’4 VjV m S i 5*4 V 5*4 V 5*4 5*4 V i Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3° Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! 5*45*45*45’45*45*45*45*45*45’45*45*45*45’4*?5’45*45*45*45*45*4aV vV \1p < VVWV.fWWVWWWiWWVi?Vt SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. s s s Hfi s Svoii k svojim! Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure¬ jeno in bogato založeno * grocerijsko trgovino. n * £ m HFi H SJR m V zalogi ima občeznano daje krmo za živino, kakor Hi »i Hi Hi Hi HFi Cremo” moko; dalje pro oves, koruzo, mrvo in slamo Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja- HR jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Mi Za'mnonobro|cn poset In naklon|enost se uliudno priporočal HR IVI A T H. V ! D A S, S slovenska trnovimi H! BIVVABIK, MINN. * Telefon 63. 8 i t -—--—> Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška lnimoreska. (Dalje.) “Kje si pa vendar hodil ves lju" bi dan?” je vprašala Suzi in plani¬ la k njetmu ter ga objela. Bal sem se, da ga zadavi. “Vprašaj tega le malega angel.j- čka, ki sedi pri mizi,” je odgovo¬ ril. “Jurček,” zaklicala je Suzi, “kaj si pa že zopet napravil. Ali veš, da si sveto obljubil in svečarno prisegel, da lvočeš biti vedno do¬ ber in priden?” Doktor pa je rekel na to strašno resno: “Samo za edino sredstvo vem, ki bi utegnilo ozdraviti tega navihanca in če do voliš, papa, pre¬ cej po večerji poskusim, če se mi ho obneslo. Dal mu bom grenek prašek, potem mu pa puščal, nato mu pekoč obliž nalepil črez cel hr¬ bet; na prša mu nastavim 200 pi¬ javk, za tem ga bom še klorofor- miral in mu konečno odrezal obe nogi. Morda bo potem nekaj časa miren. Ali ti je prav, papa?” Papa je pritrdil. Tekel sem hitro v kuhinjo, si iz¬ posodil od Beti en goldinar, hitel na kolodvor in ob desetih zvečer sem bil že pri Lili. Ne bodo me de" jali iz kože, nikdar ne! Lili se je pravkar vlegla, a ko sem jaz prišel, je vstala in mi po¬ stlala na divanu. Za trebuh sem se držal, ki mi je s smehom pripove¬ dovala, kako debelo je gledal dok¬ tor, ko je brez sape pritekel na stanovanje, a zagledal, da ona se¬ di pri oknu ter šiva. Pa tudi mene je pokarala in ob' ljubiti sem ji moral, da nikdar več ne učinim kaj podobnega in naj si bi bil vsak dan prvi april. Rekla mi je, da je najbolj neumno in hu¬ dobno, če se norčujemo iz smrti ali bolezni. Mislim, da je najboljše, ee o mo¬ stu kar molčim; vsaj ni vredno, da bi povedal. Prvi aipril mi je pri¬ nesel naslednji dobiček: Petrov račun 50 gld.; Elzin šo' pek 10 gld.; Mamina denarnica 1000 gld.; Doktorjev vozni listek 2 gld.; Moj vozni listek 2 gld.; ce¬ kin 10 gld.; železniški most 100,- 000 gld. Vendar se mi pa zdi prekrvoloč- no, da bi mi odrezali noge, ker lju' bim prvi april. Lili je na mojo prošnjo pisala doktorju, da mi zadnjikrat še oprosti; pisal je, da mi bo prizanesel. N. B. Elza je radi šopka tako je¬ zna name, da me še ne pogleda. Zakaj ni neumni uradnik računa poravnal in molčal? 20. Kako si misli Jurček zaslužiti konjiča. Sama z Elzo sva doma; oče in mama sta se peljala za teden dni k Lili na obisk, doktor in njegova zaročenka pa stanujeta v hotelu. Mama se je pri odhodu izrazila, da se zelo boji, ker bom ostal sam doma, a obljubil sem ji, da bom ho¬ dil redno v šolo ter iz šole narav nost domov in da bom ubogal Elzo ter se spodobno obnašal. Papa je rekel, da mi bo kupil konjiča, ka¬ terega mu je mesar ponudil za 80 gld., ako 'bom držal svojo obljubo. Rajši bi mel konjiča kot šest ko¬ les. Vsako noč se mi sanja o njem. Kolikor morem, se hočem potru' diti, da bom dober kot medena po¬ tica. Beti pravi, da ni prav nič te¬ žko teden dni biti priden in poslu" šen, samo poskusiti je treba. Ne vem, kako bi mogla Beti kaj vede¬ ti, saj ni bila nikdar deček, vendar pa se hočem pošteno potruditi. Ra¬ di' konjiča bom pustil ta teden pse v miru in redno hodil v šolo. Na¬ pravil si bom natančen zapisnik o svojem lepem vedenju. Prihodnji teden bom ž ponosno jahal na iz- prehod in obiskal 'Suzi v hotelu. Prva no'č je že minila, kar sta papa in mama odšla. Včeraj sem bil še dosti priden; slučajno sem razbil zrcalo v mamini sobi. S Karl čkom sva metala žogo in zaprla vrata, da bi Elze ne motila. Žoga je skakala zelo visoko; ovita pa je bila tudi s kosi, ki sem jih na¬ rezal iz Elzinih galoš. Priletela je v zrcalo, katero se je razletelo na tisoč koscev. Zapustila sva sobo in se na dvorišču igrala dalje. To se bo Beti čudila, 'ko pride prvič v mamino sobo. Kmalu je začelo nekoliko pršiti in iti sva mor: la nazaj v hišo; šel sem k El zi in ji povedal, da se greva igrat j v podstrešje. Pod streho je bilo pa j prav prijetno, le trese se preveč. Ker sva časih precej trdo poskoči la, odluščil se je v spalnici omet od stropa in sedaj leži na prepro¬ gi in posteljah tri palce debelo prahu. Ne bil bi skakal, če bi bil vedel, da je tako slabo zidano. Našla sva gori tudi kovčeg, poln starih pisem. Kakih sto sem jih dal Karleku, da jih bo nalepil na svojega zmaja, ostale sva pa znosi¬ la v staro železno pe'č, ki je stala na vrhu in zakurila; peč pa ni ime¬ la dna in ogenj je padal na tla, ra¬ di česar se je jela vnemati druga lesena šara pod streho. Šel sem po vrč vode in kmalu ogenj pogasil. Konjiča mislita, da bom kljub te¬ mu dobil, ker se dosedaj še ni pri¬ petila posebna nesreča. Oblekla sva obleko starega oče¬ ta in tako prišla k mali južini. To je bila največja sreča, kajti Beti je nesla cunje nazaj in videla, da pod streho gori. Dosti dela smo imeli, preden smo ogenj zadušili. Elza mi je rekla, da moram iti zgodaj spat, če hočem biti priden. Ubogal sem jo in šel že ob osmih v svojo sobo. Ko sem si' pa hotel j uro pozneje natočiti kozarec vode iz vrča v obednici, sem pogledal skozi ključavnico in videl, da br¬ zojavni uradnik in Elza sedita sku pa j na divanu. Zatulil sem: “Bu¬ li !” in skočil je pofconcu, kakor bi se bal, da cela lokomotiva pridrdra v sobo. Elza je odprla vrata, pa že ime ni bilo več v bližini, ker sem že ušel spat. ("Dalje prihodnjič.) O državljanskih pravicah sloven¬ skega ljudstva. (Nadaljevanje šeste strani.) trebno naglašati, da pravniki-stro- kovnjaki in najvišje sodnijske in¬ stance kakor n. pr. državno so¬ dišče priznavajo, da članek 19. ima obvezno moč zakona in je torej v resnici v pravni veljavi. Pripom¬ niti je še treba, da je naravnost abotna trditev, da 'bi mogli kak¬ šni sodni običaji katerikoli zakon kajše le državni osnovni zakon, 'spremeniti ali celo razveljaviti. Praktično sledi iz članka 19. n. pr. da sta na Koroškem in Štajer¬ skem slovenski in nemški jezik v deželi navadna jezika in da ima vsled tega slovenski jezik ravno ta ke pravice kakor nemški ter dasta slovenski in nemški narod popol¬ noma enakopravna, kar se tiče šol, uradov in javnih korporacij. Slo¬ venci imajo pravico do vseh šol s slovenskim učnim jezikom za svoje pripadnike po vsem Koroš¬ kem in Štajerskem, torej ne le v slovenskem, ampak tudi v nem¬ škem, bolje ponemčenem delu de¬ žele kakor jih že imajo Nemci. U- radi vseh vrst imajo po zakonu dolžnost s slovenskimi strankami na celem Koroškem in Štajerskem, ne le v slovenskem, arnlpak tudi v nemškem, bolje ponemčenem de¬ lu dežele slovenski uradovati ka' kor že uradujejo z nemškimi stran kanti v nemškem jeziku. Cela Ko¬ roška in Štajerska ima po zakonu značaj dvojezičnih dežel z vsemi svojimi posledicami. Popolnoma je neumestno, ako se od slovenske strani zahteva le del¬ na jezikovna enakopravnost v šo¬ li ;in v uradu le za slovenske dele dežel, v katerih tvori slovenski ži¬ velj po uradni statistiki manjši¬ no. S tako zahtevo se le dokumen¬ tira inferiornost državljana sloven ske narodnosti ter se indirektno priznava superiornost njegovega nemškega sodeležana. Nasprotno se mora vedno in povsod neustra¬ šeno naglašati, da je slovenskf dr¬ žavljan ravno toliko vreden kakor nemški ter se vsled tega mora ne¬ izprosno zahtevati, da se v zmislu zakona nikakor ne sme delati med Slovencem in Nemcem prav nobe¬ na razlika; zakaj takšnega postu¬ lata ne gre smatrati za rad.kal; zem, ampak za sveto dolžnost pra¬ vega avstrijskega patrijota, kate¬ rega skrb bodi, da -r izpolnjujejo zakona, da se na tak način udeistvi račrlo pravne države: pred zako¬ nom so,vsi državljani enaki, kate¬ ro sebuje članek 2. ravno taiste¬ ga državnega osnovnega zak»na h kateremu pripada tudi članek 19. (tanek 19. /bljueuje vsa*-mo p '/(pravico fcot-evg; koli jezici v kraljevstvih in deželah v držav¬ nem zboru zastopanih in razveljev Ija torej' vse zakone in naredbe, katere bi bile v prilog enemu je¬ ziku n. pr. umskemu in v škodo drugim jezikom n. pr. slovenske¬ mu. Vsled tega so neveljavne vse naredbe in vsi predpisi, ki n. pr. uvajajo nemški uradni jezik, bo¬ disi že zunanji ali notranji, v jav¬ ne urade. Kar se tiče zavajanja raznih novatirj “via facti” proti raznih javnih oblastih, še mora takšno postopanje odločno vedno obsojati, ker to ni nič drugega ne¬ go prikrita pravna anarhija, ki je nedostojna pravne države. Vprašanje je, kako je mogoče v pravni državi, za kakršno hoče Predlitavsko veljati, da se vlade ne ravnajo pri izvrševanju svojih uradnih dolžnosti tudi po članku 19. državnega osnovnega zakona, ko gre za nemške državljane, pač pa, ko gre za državljanske nem¬ ške narodnosti, in kaj vpliva na vlade, da zadržujejo dvotretinjski nenemški večini v članku 19. za¬ jamčene pravice v prilog enotre" tinjski nemški manjšini V Predli- tavskem tvorijo sicer Nemci ab¬ solutno manjšino napram vsem o- stalim nenemškita narodom skir paj, vendar pa relativno večino napram posameznim nenemškim narodom. In se torej posamezni ne- nemški narodi Vsak za sebe naha¬ jajo v relativni manjšini napram relativni večini nemškega naroda. Zbog tega imajo Nemci numerično premoč nad vsakim posameznim nenemškim narodom. Tudi se ne sme prezreti tradicija sedanje ječo je blizu smrti. Pred kratkim so se po celem njegovem telesu od - 1 prle gnoječe rane. Prepeljali so ga v bolnišnico za kaznjence v 'Piotrbov. — Ozdraviti ga sploli ne morejo. Katoliški duhovni za novo srb¬ sko ozemlje. Iz Belgrada poroča¬ jo : Naučno ministrstvo je dobilo veliko število prošenj katoliških duhovnikov iz Dalmacije za mesta v novih krajih. Vlada je priprav¬ ljena ugoditi večini teh prošenj, ker znajo prosilci hrvatsko in la¬ ško. POLITIČEN OGLAS. Priobčen po Mr. Salomon Sax, kandidat za legislaturo za 61. okraj. Plačano $12.00. nemške avstrijske birokracije, ka¬ tera sega mnogo stoletja v pretek¬ lost bivše nemške srednjeveške dr¬ žave. Ta tradicija ima med drugim za posledico, da se le Nemci sma¬ trajo za sposobne za višje posle v državni upravi ter mislijo, da je državni ustroj določen tudi za po¬ speševanje nemških stremljenj med nemškimi narodi. Dalje je dan danes velike važnosti alianca Av stro-Ogrske z Nemčijo za razvoj notranjepolitičnih razmer posebho v polovici monarhije tostran Litve. Splošno se čuti, da je ta alianca mogočna opora za. politično eks- panzivno delo Nemcev ter obenem velika vira za svobodni vsestran¬ ski razmah 'Nenemcev, osobito Slo¬ vanov. Nikakor se ne smejo zamol¬ čati gospodarske pozicije predli- tavskih Nemcev, za katere se sicer imajo med drugim tudi zahvaliti Judom in katere pa so v politič¬ nem življenju smerodatne in dale - kosežnega pomena pri določevanju usode avstrijskih narodov. Nenem¬ ški, posebno slovanski narodi Predlitavskega so polit, razceplje¬ ni. Politični programi teh narodov si dostikrat med samo nasprotuje¬ jo, ker ti narodi v mnogih slučajih ne poznajo niti svojih pravih po¬ treb, kaj šele, da bi vzajemno pro- učavali svoje politične, kulturne in ekonomske razmere, da bi se našla kakšna oblika za skupen po- tiličen nastop v svrho obrambe in dosege svojih političnih pravic, ki so predpogoj' za uživanje popolne¬ ga državljanstva. Zato se nikdo ne sme čuditi, ako imajo Nemci vsled svoje relativne večine svo je birokratične tradicije, aliance monarhije z Nemčijo ter svoje go¬ tove gospodarske pozicije na eni strani ter vsled brezprogramovo- sti in neorganiziranosti nenemških narodov na drugi strani,lahko sta¬ lišče svojo voljo v državni upravi udejstvovati, pri čemur se ravnajo pestnem pravu železnega kan- celarja Bismarcka: “Macht geht vor Recht” (moč je več nego pra¬ vica), tako izkoriščajoč svojo po¬ litično premoč nad svojimi onenem- škimi -sodržavljani. Razven tega je še treba opozoriti na to zelo va¬ žno okolnost, da še ima stolno me¬ sto monarhije Dunaj, kjer je sedež centralne državne vlade, nemško upravo, kar znatno podpira nem¬ ško nadvlado v državi. Skratka, dasi so se Nemci skoro izključno v dežele današnje habs- burško-lotrinške države med Slo¬ vane, Romane in Madžare priselili in se še selijo ter jih je torej sma¬ trati za nekake koloniste in če¬ ravno tvorijo v Predlitavski eno tretjino, v celi monarhiji pa dobro petino od vsega prebivalstva, ven¬ dar imajo odločilno besedo pri dr¬ žavni upravi in politiki, kakor da bi bila habsburško-lotrinška mo¬ narhija nekaka nemška kolonija. Ako hočejo državljani nenem¬ ških narodnosti kdaj uživati svoje neskrajšane državljanske pravice, morajo izpodbiti nemškim sodržav¬ ljanom vse opore, na katerih slo¬ ni nemška politična premoč, kate¬ ra njim ne pripusti zavzeti v -hab¬ sburški državi tisto mesto, katero njim po zakonih gre. □ □ □ □ Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki Tiskarna Narodni Vest 405 West Michigan Str., Duluth. | Izdelujmo vse v tiskarsko stroko spa^ 1 'ari lično, ceno in točno. Ti ’ ‘° c društva v eni ali več barvah naša Pismeni papir in kuverte izdeli' okusno. Poskusite naše delo. zadovoljnost. Posebn »? mo jak« Mi Unijska tiskarna. list tudi denar. Mi zaupamo našim zastopnikom, vendar v upravništ- vu je preveč nepotrebnega knjigo¬ vodstva, če se pošilja |0 naročnine brez denarja. Prosimo, da blago- volijo to upoštevati. Apeliramo tudi na cenjene za¬ sl opnike, da se potrudijo pobrati naročnino. Naročnine je precej za¬ ostalo in list pošiljati zastonj, pre" prepoveduje poštna oblast. Kdor je pa brez -dela in ne more sedaj poslati naročnine, naj nas obvesti, da mu ne vstavimo lista. Solomon Sax kandidat za legislaturo za 61 . okraj Mi stavimo vse upanje, v naše cenjene zastopnike, da bodo pobi¬ rali naročnino in da bodo dobili tudi nove naročnike. Naobratuo bomo pa tudi mi vse storili za iz¬ obrazbo in napredek naroda slo¬ venskega. ki obsega okolice Eveleth, Virgi nia, Gilbert, Bfvva-bik, Aurora, To ver in Ely. Jaz živim na Range že 22 let in so mi razmeri- poznane. Vi poznate mene in jaz Vas in Va¬ še potrebščine.' Nikdar se nisem strašil nastopiti javno za pravico in se uidi v bodoče ne bom. Poseb¬ no se bom zavzel 'za razvoj žele- zaiega okrožja, za napravo cest, za boljše delavske postave in za osebno svobodo. Priporočam se vam volilci, da oddaste svoj glas dne 16. junija pri primarnih vo¬ litvah za NAŠI ZASTOPNIKI. Salomon Sax kandidat za legislaturo za 61 . okraj. Peter Cosgrove. VOLILCEM 60. DISTRIKTA! Naznanjam Vam, cenjeni volilci, da kandidiram za county commis-' sioner-ja za 60. okraj. Naš okraj potrebuje ceste, in če bom jaz iz¬ voljen, deloval bom vedno na to, da zadobi 60. okraj 'bolljše ceste in -več cest. Jaz sem bil rojen kot farmer in kot tak vem -potrebo do¬ brih cest, ki pomagajo tudi mešča¬ nom, ker zamore kmet, če so ceste dobre, pripeljati pridelke v mesto na trg. Dam vam častno besedo, da bom deloval vedno za dobrobit -našega okraja, če bom izvoljen. Jaz sem delavec in prijatelj vseh, kateri služijo kruh s tem ali onim delom. Se Vam uljudno priporo¬ čam, da odaste dne lč. junija glas . .Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp. društva sv. Barbare je pooblaščen po¬ birati naročnino za “Narodni Vestnik” ter nas zastopati za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. MINNESOTA: Jakob Delak, Biwabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn John Pogačnik, Eveleth, Minn. Max Volcanshek, Eveleth, Minn. Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina, New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Frank Kochevar holm, Minn. Joseph Smuk, Greaney, Minn. Frank Horvatieh, Virginia, Minn. Louis Petelin, Aurora, Minn. Anton Prosen, Crosby, Minn. Frank Hoehevar, McKinley, Minn. John Dragovan, Soudan, Minn. Chls MICHIGAN: Frank Plautz, Calumet, Mich. Joseph Butala, Ahmeek. Slike Muhvich, South Bange. WISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Elanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Milwaukee, Wis. John Stampfel, Grafton, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. Josip Zupančič. Milwaukee, Wis. ILLINOIS: John Libernik, Joliet, Illinois. Simon Jesenšek, La Salte, 111. Joseph Blish, Chicago, Ul. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, 111. Frank Mally, Joliet, 111. Frank Goličnik, Panama, 111. Frank Brence, Waukegan, HI. Tony Prosen, Granville. INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Mih. Pavel, ml., Indianapolis, Ind. Anton Tratnik, Clinton, Ind. PENN S YL V ANI A: Matt. Kamin, Forest City, Pa. Ign. Magister, Pittsburg, Pa. j Alojz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Anton Klančar, Arona, Pa. Joseph Yamc, Garret, Pa, Martin Klinar, Johnstown, Pa. za PETER COSGROVE kandidat za 60. distrikt. POGLEJ! POGLEJ! POGLEJ! Cenjenim rojakom Slovenecem in Hrvatom naznanjam, da imam v zalogi veliko kalifornijskega vina. Staro belo po 75c črno 70c, novo belo po 65c črno 60c galon s posodo in voznino (freight) vred po Rangu. Manj kot 28 galonov se ne more naročiti. Se toplo priporočam za obila naročila Anton Fox, bx 887 Virginia, Minn. v M ačoh umira. Zloglasni menili čenstohovskega samostana, Mačoh obsojen zaradi umora v dosmrtno Listnica upravništva. Obračamo se -do vseh cenjenih zastopnikov z uljudno prošnjo, da odpošljejo z vsako naročnino na John Lamuth, Marianna, Pa. Frank Miklaucich, McDonald, Pa. Martin Koroshec, Ralphton, Pa, 'att. Malovrh, Broughton, Pa. John Mlakar, Claridge, Pa. OHIO: Karol Bauzon, Frank Lunka, Cleve land, Ohio. Ignac Prel gar, Collinwood, O. Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, O Anton Kikel, Ycungston, Ohio. Frank Guna, Bradley, Ohio. COLORADO: John Janežič, Leadville, Colo. Frank škrabec, Denver, Colo. Mihael Krivec, Primero, Colo. Frank Blatnik, Walsenburg, KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. Simon Repovš, Columbus, Kans' Jacob Cuklj ati, Pittsburg, Kans. WYOMING: F. S. Taucnar, Rock Spring, Wyo John Globochnik, Diamondville, Wyo. MONTANA. Kajetan Erznožnik, Red Lodge Mont Mike Krivec, Klein, Mont ’ Moat Peter B. Barich, Walkerville, Mont Frank Malavašič, Little Falls N v John Ruzich, Waraner, Idalio.' Ti prihraniš denar ako pošiL denar v staro domovino po Miners State Bank SS> G»0K JAKA ', , • OuelbeC) C Veliko ljudi ve iza naše nizke cene, in ti se n -i ... svojo korist naše banke pri pošiljanju denarja v staT^ vino. Zakaj ne bise tudi ti? Ako plačuješ več ne^ 0 ^ navedene cene, si izkoriščan. 50 kron .$ 1035 100 kron.$ 203 200 kron. $41 500 kron.$,02 33 1000 kron. $204.25. V zgoraj navedenih cenah je vpošteta poštnina ia ney -order”. Ako primerjaš naše cene z. drugimi ter k k prišteješ poštnino in stroške za “money order” (denarni ^ kaznico), prišel boš do zaključka, da so naše cene naju®. Za priložnost tistim, katerim je nemoigoee čez dan do nas, bode MINERS STATE BANKA odprta vsako sL in soboto od 7. do 8. zvečer in ravno tako oh plačilnih dne Miner’8 State Chisholm, Minn. Plačuje 3% od hranilnih vlog. — Zavaruje OBJAVA. Rojakom naznanjam, da sem zo¬ pet začel razprodajati zemljo v slo¬ venski farmerski naselbini v Wau- sankee, Wis., kjer je kupilo zem¬ ljo že nad sto rojakov in se jih tu¬ di že mnogo naselilo ter si posta¬ vilo svoja domovja. V prvi vrsti povdarjam, da se prodaja ta zemlja izključno le Slo¬ vencem, da dobi tedaj vsak kupec rojaka za soseda. Jaz sam sem tu¬ kaj naseljen s svojo družino, tako da morem vsakteremu v vseh mož¬ nih ozirih pomagati in mu na roko iti. Svet, katerega prodajam, je v splošnem jako rodoviten, ter se pridela na njem vsakovrstne pri¬ delke kot v starem kraju. Pod¬ nebje je ugodno, voda zdrava in dobra, ravno tako imamo tukaj ve¬ dno dober trg za vse pridelke, ki se prav lahko in dobro prodajo. Kraj, ki je jako prijazen in zdrav, nudi tudi vse ugodnosti, kot po večjih mestih. Tu imamo med dru¬ gim dobre šole, cerkve, mlekarno kmetijske družbe, banko, različne trgovine, -dobra pota in jako ugo¬ dne železniške zveze z vsemi dr žavami Unije itd. Postrežba je poštena in solidna. Vsakdo, ki svet kupi, dobi čiste lastninske papirje brez vseh ob¬ veznosti, kakor Deed in Abstract, in to brez odlašanja ali kakih po¬ sebnih stroškov. Tu se ni bati, da bi bil kdo goljufan, ali da bi izgu¬ bil denar ali zemljo, ker garantira za to Grimmer Land Co., ena naj¬ večjih zemljiških družb, ki lastuje na stotisoče akrov zemljišča. Da je vse to resnica, Vam lahko doka¬ ze veliko število rojakov, ki so tu- 'aj kupili zemljo, in številna za- lvalna pisma, ki so v uradu vsa¬ komur na razpolago. tu naokoli je cena zem- .]( že poskočila, a jaz prodajam roja om še po isti ceni kot lani, to je od $15.00 do $20.00 na aker. Tu- ‘ i povrnem vožnjo vsakomur, ki aupi najmanj 40 akrov zemlje. Po¬ goji so jako lahki in ugodni. Za natančnejša pojasnila se obrnite pismeno ali osebno na A. MANTEL, Wausaukee, Wis. Co- Kerpo 11 ^ St. bor enZ [aiisk 5 toV ie bab se imel sicer J e notnih P rve L razred, miki inedkr 0 ian Pacific ze l a j e izgubij 0 l ute oseb življenj* 3, ■ ^ arvega razrec tretjega, ter .Kešem so v Qt liijo zanje. jjjistrofa se je P 1 ozvročila jo je g 1 ie vsai čila so naznai potniki smrt > je pa vend del potniko Sadniki Marconijev »je poročajo o kat "Empress of Irel: i s zjutraj ob 2 1 ) milj od Patlier parnik “Storestf diziji tako hud pottopil v r se je /g< je globoka 90 čevl of Ireland” li R191 ton. Zgi v Glasgoivu Lnadian Pacific d ■'lorstad ’ ki f ruzrinil vode zi Dampsk Akt T kristijaniji, No '»s premog om Posadke. :a ladja Ep „ . Pred d l4 a ; mk “Helve ’ ako Potopil, D1 Sevala’ £ Ve: c anad a 3i Dobil sem iz VashiDg' 0 ”^, zdravila serialno števil , prava in koristna. ■V -IT_ X« IrG va - - , • K* i Po dolgem čakanju • čilo iznajti pravo Alpe« ^ mado proti izpadanjui - ,, dosedaj ni bilo na sv t . ^ škim in ženskam gost' “ tj j nično popolno zrastej i padali in ne osiveli. -- t{J> j| stejo moškim v brki popolnoma, uev g d „< nnvah ter kriz^ in nogah ter noma ozdravim j ce, potne noge ozebli"' 2| ma odstranijo. D* 1® SPOMINJAJTE SE OB RAZ¬ NIH PRILIKAH SLOVENSKE, GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI. pošljem zastonj 1092 B. 64th St, W , ki ™ čim s $500. Pišite ^ Clevel* ai 0»* American VIRGINIA Najbolj pripravna M 1 *': Slovence in Hr^ e Pošiljamo denar » M strani sveta i« ? [1 volne lis' ( ' , - ta strof e 'O?" , D, od w k "“'“pilo 3c i 2‘i Lij - '"(»V , 1 RU (V ~ 81ll P, ■ >d e . ’ u ' ob. 2 aloy„ p«?'., 1 .„ r of a . Pteko n „ e %1 0 + ea hsl ter od lp J> Of a Dd>> 1 Da "V"; h I °0q '*iv'X2 s ; ' ki » '%‘K