U te Issued daily except Sunday« and Holiidaya. J PROSVETA LETO—teae Cana Rata »Ur Jmhit a. lil«, a Um pMt-offWa narodne Chicago, 111., petek, 28. marca (March 28), 1930. Uredniški in uprsvniikl prostori: * t€67 S. LswndaU Ava. Offka of Publication: M5T 8outh LswndaU Ava. Toi«shono, Rockwall 4m Subscription fe.OO Yoarh NUMBER 74 Chicago se izkopava iz snogo; pomanjkanje živil Velika armada delavcev ¿isti ulice; promet je bil parali-ziran tri dni. Zmanjkalo je mleka, sadja, zelenjave in premoga. Nenormalno stanje bo trajalo de nekaj dni. Deset mrtvih, mnogo ranjenih in milijone dolarjev škode. Hiše se podirajo pod teio snega u Philadelphia, Pa. — (F. P.) — ^nebeežzgo mleka, načeluje lobistom, ki jjrogagi-| N«ps Pfl Onc Tiju visoko usfliiu r Hwdo fl^IRTmUl jemalcem. Vsled' delovanja teh ljudi, je dejal eenator, bo ljudstvo prisiljeno zahtevati, da federalna legialacija regulira privatni kapital, ki si oevaja Čedalje večjo oblast. 1'rrzjMMehMmt radarjev •'dUton, Pa. — Na premočnem polju v okraju Luzerne • kot dva tiaoč brezposelnih *'erjev, kot govori poročilo r »J' vnt rudarske unije. Zvezna kontrola industrij Konsolidacija mogočnih industrijskih podjetij bo prisilila vlado na regulacijo, je dejal Wheeler Tristate Insurance kongresa napovedoval federalno regulacijo javnih naprav, verižnih trgovin, oljne, premogovne in vseh drugih glavnih industrij, ki s konsolidacijami ogrožajo ljudsko blagostanje. Dejal je, da se mu uvajanje zvezne birokracije ne dojpade, toda to je edini izhod iz situacije, ki jo je ustvaril kapital. Priviligirani razred kritizira senatorje in hvali predsednika Hoover ja in zvezno vrhovno sodišče, ki s svojimi odloki stoji vedno na strani tega razreda. Wheeler je izjavil, da je ameriško ljudstvo sito bizniške nadvlade in bo podpiralo delo kongresa in njegov progrsm za regulacijo vele-biznisa. Wheeler je opisal delovanje senatorja Grundyja, katerega je naslikal kot voditelja repub-likanske stranke, ki še vedno Anarllp Ami Naméiio rvwBiswsjw Wall street Je posodil nadaljnih 125 milijonov BcrUn» 27. marca.—hiemška vlada je te dni dobila novo posojilo od ameriških bar.kirjev v New Yorku v vsoti $125,000, spravi v red svoje finance do 1. tih. aprila. Vlada Ima velike težave s fi nančno reformo. Socialisti obrnejo reformi hrbet, ker se n« morejo zediniti z drugimi stran Marconi luči v Genovi uigal v Avstraliji Genova, Italija, 27. marca. —Marconi, isaajditelj brea-žičnega brzojava, je včeraj sedel na evoji jahti "Electri" v tukajšnji luki in projeciral kratkovalovni okrogli radie-tok, ki je v treh sakuitdah odbrxel v Sydney, Avstralija, in uigal vse električne luči v poslopju, ki ga je prej poklical po svojem radlofonu- Sydney je 10,000 milj proč od Genove. To je najnovejša Marconi jeva iznajdba: direkt-na brezžična zvesa a katerim, koli krajem na svetu s pomočjo kratkih radiovalov. Delegat je so razpravljali o sedanji brezposelnosti in Industrijski depresiji New York. — (F. P.) — Ako se bi mestna uprava pobrigala za brezposelne delavce, bi lahko aprOpriala vsoto pol milijona dolarjev za gradnjo javnih del, kar je demokratska stranka obljubila storiti v zadnji volilni kampanji. Louis Waldman, soc. kandidat sa guvernerja 1. 1928, je dejal, da mestna uprava, ki je pod kontrolo tamanitskega dvorca ne gane niti s prstom, da bi omilila položaj brezposelnih delavcev, katerih število je v New Yorku narastlo na pol milijona. Konference se je udeledHlo 585 delegatov, ki so jih poslale politično in strokovne delavske organizad- 000. Za to posojilo jamči Ivan Krueger, švedski kralj užigalic. ________ To posojilo je pomoglo vladi, da .še nI bilo v sadnjih petnajstih le- in druge javne uradnike, ker se ne zmenijo za neznosno situacijo, ki jo je prinesla v deželo brezposelnost in industrijaka depresija. Narodna administracija, je dejal Thomas, ki je pokazala, da ne more in noče rešiti vprašanja brezposelnosti, bi morala odstopiti in oddati vodstvo v druge roke, ki bi akrbele za protekcijo ljudskih interesov. Ns temelju poročil delavskih organizacij, ki so poslale svoje zastopnike na konferenco, je bilo ugotovljeno, da je aamo v mestu New Yorku nad pol milijona brezpoaelnih delavcev. V stavblnskih strokah je več kot 30% delavcev brez dela in v o-blačilni industriji 76%. Ta industrija se nahaja v krizi, kakitne 2upan Walker, čigar policijski komisar se poslužuje brutalne taktike napram brezposelnim TTZ Z zagrozili da delavcem, je bil predmet ostre zbornici so včeraj zagrozili, da ' m ki.M(nt kritike. V mestni blagajni je vsota 190,000,000, ki je bila do- lore j o zeoiniu z uru* w prodih pod- kamigled«, zavarovanja brezpo- selnih delavcev. ........... Dvaaajst mlarjtv aKtih Eksplozija v West Vlrgtnljt A met ts vlile, W. Va^-V sredo je bila eksplozija plina v rovu Crown Coal kompanije v Yuko-nu in 12 mož je izgubilo žlvlje-nje. Devetnajst rudarjev se je rešilo. Rszstrelbs se je pripetile 4000 čevljev od vhoda v rebri. Hoover ss fianko konference Wsshlngton, D. C. — Kay-mond Leslis Buell, ki se mudi v I/ondonu kot zastopnik Asociacije zs mednarodne od noša jc*. v svojem poročilu dolžl predsednika Hooverjs, da ae je izneveril svoji lastni obljubi, ki jo je dal Javnosti glede reduk-cije bojnih ladij, ki naj ae izvr-ii na londonski konferenci. A-merišks delegsdja. ki prejeme navodila od Hooverjs dnevno, je odklonile vaško pogajanja, ki sloni na Hooverjevl .obljubi, ki jo je dal v oktobru prejšnjega leta. , _ - - ša s konstrukcijskimi deli. Delegstje so poslali peticijo Župsnu Wslkerju, nsj se zavza-me za ustanovitev Javnih kuhinj, v katerih bi dobivali- hrano brezposelni delavci, ki so sedaj odvisni od podpore dobrodelnih organizacij. Nadalje je peticija vsebovala zahtevo Za u-stsnovitev msstne posredovalnice za delo, da se tako obvaruje brezposelne delavce pred izkoriščanjem privatnih uposlevalnlh agentur, ki izrabljajo sedanjo industrijsko depresijo v avoje sebične namene ln delajo proflte na račun brssposelnih delsvcev. j r Turški duhoven kritiziral krila, adaj Je "aMfenft" Magnezija, Turčija, 27. mar-ca.—Hakki Effsndi, mohame-danski hodža (duhoven) v tem mestu, silno sovraži moderne Tufkinje, ki nosijo kratka krila in sploh moderno evropsko nošo ter imajo razkrite obraze. Prad nekaj dnevi jih je grdo «štel med versko službo. Takoj nato je bil aretiran in na odlok oblasti Je bil izgnan iz Magnezije. njegovo mošejo je pa oblaat zaprla. , _ . _m Konvencija jeklar-jé skih tíelavcev] * Otvorila ss bo v fcnesecu juniju v Yeungstownu, O. Pittsburgh, Pn. — (F. P.) — The Metal TVade 'Industrial League, ki je pridruiena Trade U-nlon Unity ligi, Je poslala na jeklarske in kovinake delavce poziv, naj pošljejo delegate na njeno konvencijo, ki se bo otvorila dne 14. junia v Youngstownu, O. Poziv je razposlal tajnik Industrijske lige Andrew Overgaard. Industrijska liga Ima svoje postojanke v Chlcagu, Philadelphia, New Yoritu, Pittsburgh u in nekaterih drugih jeklarskih mestih. Konvanetya v Youngstownu bo med drugim razpravljala o razširjanju Dmijakih aktiv-nostl med neorganiziranimi delavci. Pred par tedni je liga poslala dva avoja organizatorja v Birmingham. Ala., aa pridobita jeklarske delavce v unijo. tohsigivMl privatnih naprav pri Ameriška naklonjena Polastiti as hočejo Muscle trgovska truntu' Washington, IX C. — (F. P.) — Medtem ko ee šenat pripravlja na debato in akcijo glede predloge senatorja Norrlsa z ozirom na oddajo vodne sile pri Muscle Skoalsu, so loblsti trusts elektrike na delu, da ee obratovanje Izroči v t roke Alabama Power OS., podružnici trusts. Trustu Je prhdtočila na pomoč Ameriška trgoyeke zbornica lu sgitira, da ee Muscle Shoals iz reči v izrabljani» privatnim in torseom. Norrieova predloga določa, da vlada operira ftaprave pri Muscle Shoalsu in naj vodno silo porabi za produkcijo umetnih gnojil, električna sila pa naj se oddaja odjemalcem po nizki ceni. V kongresu je bila pred dvema letoma sprejsta predloga slična Norrlsovi, ki je določevala, da vlada operira naprave, toda predsednik Coolidge Jo je vetiral. Kaj bo storil predsednik Hoover, ako bo kongres sprejel predlogo, ni znano. Sedaj je v teku preiskava o propagandi trusta elektrike, ki Ima v glavnem mestu svoje lo-biste, da agitirajo proti sprejetju Norrlaovc predloge, •u- UREDNIK ZAHTEVA WOLL0VO RESIGN ACIJO Citira Woiovo stališča v zadevi starostne pokojnine Rochester, N. Y. — (F. P.) — "Matthew Woll ne more služIti dvema gospodarjema ob enem In Item čaeu" pravi urednik "Labor Heralds", glasila delsvaklh unij v tsm mestu, ko komentira o Wollovi poziciji kot predsednik Narodne elvične federacije in podpredsednik Ameriške delav-ake federacije. "Vprašanje je pred nami", pravi uradnik, "kako moro Woll služiti dvema organizacijama z nasprotnimi interasl. Kako mo-re on še oststi podpredsednik A-meriške delavake federacije, ki se Je izrekla za starostno pokojnino? Caa Je že, da Woll pode svojo resigns* i jo iz ene sli druge orgsnisadji In dslsvstvo bi bilo zadovoljno, ako odstopi od urada, ki ga Ima v Ameriški delavski fsderacijl, ker se je Woll e svojim delovanjem v delavski federaciji popolnoma diskradHi-ralH _ Američan kupil gwrfl v Jugoela. vi jI za 9ISS.OOO Belgrad. 27. marca —Ir. Novega Kada prrročsjo, da Je on-dot nI trgover ftobijan prodal nekomu Američanu dragocene Htradlvariusov* gosli as 9100^ 000. Gosli imajo letnico 17S5 in podpis Strsdivariusa. AMERIKA SE PRIKLJUČI GARANCIJSKEMU PAKTU H 00ver je menda dovolil pakt, da reši mornariško konferenco London, 27. marca—Kakor danea poročajo, ae je vreme na mornarični konferenci obrnilo na bolje. Angleški premljer MacDonald, ki je zastavil vse si-le, da prepreči polom konference ln doseže vsaj drobttno uspeha, je menda pridobil ameriško delegacijo, oziroma ameriško vlado za koneeaijo glede garancij-akega pakta, ki ga zahteva Francija kot ceno za redukcijo svojo flote. Najnovejša veet so glaal, da je predsednik Hoover privolil v "konzultativni pakt," to Je, da v slučaju vojne Amerika sodeluje z Anglijo, Francijo in Ita lijo ter Japonsko le z nasveti, ne pa z orožjem. Vprašanjo je, Če bo Francija a tem zadovoljna. Franooaki zunanji minieter Brland se je včeraj vrnil v Lon don. Is tega aklepajo, da ee bo konferenca nadaljevala. RAJONSKA DRU2BA IZZIVA STAVKARJE Njeni agenti so navalili na zborovanje delavcev Elizabeth ton, Tenn. — (F. P.) — Bemberg-Glanzstoff Rayon Co. je začsla zasledovati takti ko, kakršne se je posluževala v stavki prošlega leta, Njeni agen tje ao napadli atavkarje 1 bom bami, ki povzročajo solzen je, ko ao bili shrani na aborovanj^ svoji dvorani. Ko so padlo bomba v dvorano, je nastalo silno drveitjo proti izhodom. V splošni zmešnjavi j« bilo več žensk in otrok potopis nih in ranjenih, da so morali pozneje iskati adravniške pomoči v bolnišnicah. Zborovanj* itav-karjev je sklicala krajevna unija United Textile Workers or-ganizacije, ki vodi atavko rajonskih delavcev. UnIJski uradniki so takoj po dogodku poslali brzojave predsedniku Hoover ju in senatorjem Wheeler Ju, Borahu in La Folle-ttu ter governerju Hortonu, v katerih so protestirali In prosili zs protekcijo proti nssllju družbi ni h agentov. ŽELEZNIČARJI ZBORU-. JEJO V MINNEAPOLISU Kprejell so aehtevo, da se uvede šesturalk ns tsleenlesh Mfnnsapolte, Mlnn. — (F. P.) — Delegati* desetih železniških unij so ae te dni zbrali na konvenciji, da razpravljajo o bližajoči se nevarnosti, ki Jim preti od strani Northsrn Pacific In Great Northern železnic, med katerima se vrše pogajanja za konsolidacijo. Ako bodo pogajanja uspešna In končala v združenju, tedaj bo več sto leleznl-farjev Izgubilo delo. "Delavci so upravičenj nekaterih dobrot, katera prinese konsolidacija železniškim družbam," je dejal William Wat-kina, predsednik lokalne unije železniških strojnikov. "Zelstnl-¿arji se morajo pripraviti na boj za šesturnik, ki Jo edini Izhod iz pototeja, ki grozi 1 rt-slovltvijo uslužbencev." Dr I Agat je so ns konferenci izrazili avojo nezadovoljnost radi stališča nekaterih vodlteljov železničarjev, ker ne igraliijo prilike, da pritisnejo na Železniške družbe t zahtevo za uvede, nje šesturnika na vseh železnicah. » IKs češke srijstlha ubita Praga, 27. marca.—Dva češka vojaška letalca sta se včeraj u-bila, ko Je njuno letale padlo pri Proeniku. Krojaški delavci ne trpe brezposelnosti 1 m v New York.—Krojaški de-lavel v New Yorku. Chlcagu in Rochesterju. N. Y., ki so orgmnhdranl pri Amalgamated Clothing Workers, imajo milijon dolarjev na razpolago za avoje brezposelne tovariše. Unija Ima poeeben fond, v katerega priapevajo člani ln delodajald na temelju pogodbe. Pred nekaj dnevi je unl-ja dovoMa 9100,000 za brez-poaelne Osne v New Yorku. To je že tretje Izplačilo brez-poselnostns podpore, odkar traja industrijska kriza. PesMj o dobrih časih to ponavlja Bankroti bank ns vzbujajo več pozornosti v meščanskem čs-soplsju ; > # Chicago. — (F. P.) — Politi-kaši od predaednika Hoover j a dol do najobakumejšega mestnega uradnika lahko vpijejo o vračajoči se prosporitet! in stabiliziranju Industrij, ali vse to ne spremeni dejstva, da Je brezposelnost občutnejša v zadnjih mesecih kot Je bila kdaj prej od lota llttl. Nezdrava ekonomska situacija, ki Je naatala z braspoaelnoet-jo, ee očltuje v propadanju bank, kktorim meatno Čaaoplaje ne po-sveča skoro nobene pozornosti, ker so bankroti postali še nekaj navadnega. Delavske unije iz veeh industrijskih mest poročajo o preobilici delavskega materiala, ki ga induatrije ne morejo absorbirati, Krajevna Uakaf ska poetojatfcs št 16 poroča, da Je v Chlcagu Več kot petnajftsto tiskarjev brez dela. Železniške družbe odslovljajo delavce In to v čaau, v katerem ao običajno upoalill večja število novih delovnih moči. Kadar časopisje oglsAs, ds kstero Industrijsko podjetje rabi delavce, tedaj ee jih priglasi ns tisoče zs par Izpraznjenih mest. Na oglas, v katerem je neka kom-panlja Iskala stenografko In o-bljublla f!« mezde na teden, ae Ja priglasile nad dveeto deklet, ki so bile pripravljene stopiti v službo. Sovjttl zatlriaj«)* strljilfa vojaa aJttaikaT Avstrijska vlada obtožujs Moskvo, da Jim ne ds Iti domov Dunaj, -27. marca^-AvstrlJ-ska vladna komisija za dobavo bivših vojnih ujetnikov avstrijske armade obtožuje sovjetsko vlado, da zadržuje v HibirlJI na tisoče bivših vojakov, ki so blfl vjetl v teku vojna na ruaki fronti. Edini odgovor, ki ga more komialja dobiti is Moskve, Js, da "so bivši ujetniki postal! sovjetski državljani In nočejo iti domov." V Avstriji j« še na tisočo žensk, ki Imajo može v Rusiji In torej niso vdovo niti nimajo mo-ža. Mnoge ao bile obveščene od svojih soprogov v HibirlJI, da bi radi šil domov pa Jim sovjetske oblasti ne dajo dovoljenja. Htar zakonski par odšel v smrt la ušel bedi Bsltimore, Md.—Ilarry K. Ap-piewaiteu star 7A let, je 26. mar. «a z britvijo prerezal vrat svoji *<»ni Uurl, »Uri 70 let, nato Je še sebe usmrtil z istim resilom. Dvojica je bila porolena W let. Applewalte Je pustil pismo na mizi, v katerem je povadal, da ata bolna In brez sredstev /m Življenje. Namento da bi tr|iela lw-do in proalU mik>š^ine, sta si rajši Izvolila smrt. fevljarafcl delavci *a»ta«k*!l New Tork •— Tristo čevljarskih delavcev je odšlo na stavko, ker jim je Vanity Mhoe Co. ki,lists metdo za )>et odstotkov. UNIJSKI RELAVO IZQU-RIU RITKO Sodnik Je odločil v prilog mestni upravi v tožbi, ki so jo vložili unijskl plssksrjl Rochester, N. Y. — (F. P.) — Organizirani pleskarji so izgubili tožbo, s katero so skušali prisiliti mestno upravo, da bi plačevala unijsko mezdo delavcem, ki ao uposleni pri mestnih delih, Vrhovni sodnik Taylor je dal navodila porotnikom, naj se izrečejo v prilog mestni u-pravi. Zadeva jo bila prvič predložena sodišču I, 1027 po Edward Hacksrju, predsedniku krajevne pleskarsko unije, ko jo komisar sa Javna dela izročil nekatera meatna dela v Izvršitev podjetnikom, ki so imeli v službi ncuntjske pleskarje. Komisar Jo osnačil te delavce, da opravljajo navadno delo in jim je plačeval le 60 centov na uro, mesto unijsko lestvice, ki določa fl.lft na uro. Mestni upravitelj Stephen H. Story ln komisar za javna dela sta v nešteto slučajih pokazala svoje sovraštvo napram unijskl m delavcem. Uradniki centralnega delavskega sveta se radi stališča, ki ga izvzemata ta dva funkcionarja, aprejell resolucijo, v kateri ao zahtevali njun odstop. O tem se Je razpravljalo tijdl v mestni iborniei, kjer sta pri volltvl glede resi-gnacije dobila samo en glas ve« čine. Vse delavske organizacijo v HocheeUrju se pripravljajo na volltm al ss vrše v aprilu, da izvolijo svoje zastopnike v mest-no upravo. Mntrijika fcpraaljs v državi Ntw York dtsvllo brezposelnih še vedno raste, Je dejsls Frances Perkins pred senatnim trgovskim odsskom Washington, D. C. — (F. P.) — Trpljenje brezpoaelnih to-vsrniških delavesv ln njihovih družin postaja čedalje hujše, je lijavlla Frances Perkins, državna delavska komlsarka, pred aenatnim odsekom sa trgovino, ki Je razpravljal o Wagnerjevl predlogi, ki predviduje, da vlada raitegne statistično delo o vzrokih brezposelnosti ln kako bi ee odpravila. Število družin, ki ao odvisna od podpore dobrodelnih privatnih In državnih Institucij, Je narastlo za dvesto odstotkov v državi New York od meaeca oktobra prejšnjega leta, Je Izjmi-vedala komisarka. , Hrespoaelria situacija Je najslabša v zadnjih petnajstih letih, kajti tudi delavci, ki so obdržali delo v sedanji krizi, delajo le par dni na teden. Senatorja Couzens in Johnson sta Jo vprašala, kaj Je njeno miM iije glode zavarovanja zo|>er brezposelnost. 1'erkins je odgovorila, da Je njen urad pričel s študijo tega problema in pristavila, da se strinja s korakom krojaške unije, ki Je uvedla zavarovanje zoper brrztvmelnoftt za avoje člane. Perkins je nadalje govorila o (NNilovaiiJu prltstnlh uposlevalnlh afrntur, ki kujejo dobiček zase Iz (»oložaja breif>o*elnlh delavcev, ki se obrnejo na te a-genture, da Jim Isposljujejo delo. J'rivstn« ii|io*|evalrw agencije vniriujejo svoje lobiste v državnih legislaturah, da priti-akajo na xakonodajalcc, da ne bi sprejeli zakonov, ki bi bill v škod'» njihovim Interesom. Pojasnila Je tudi, da Je svezno vrhovno »odišC« zanikalo pravico driaxrflm U-gMaturam, da bi reguliral«* poaluvenje privatnih tiposlovalnih agentur. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO m LASTNINA SLOVKNSSE NABODNB PODAOSME jUUKtm Or,., «f »i hMUM h IW SfcwM NsOmmJ Ornrfli a*rMr naročnin« : m timUm» drtov* lim« Oilcaw) In Kan»-do MM m Mo. UN ta i*»» Ma, IIS ta tout laUi »a rhlraao tn Cttm fS «a «rt« Wo, WW aa pal IM« ; aa Im. K mat to HS, RubM-riatlati mtrat tor Uw Unit* flteU* iaaanK Oil«a«o> *mI ( «nas« M M prr ilil^aa«. oaS Cto»t» f!4S Mr Iwrrtca nou»irW M M rttururd. i(at MU« an a«rr.«wM— L NmI*v ca kar i»« «US a PgOSVKTA MST-» SmIS LawaMU A»»., ChUaca, lillMb. M KM HKS OF THK PTDFUATEO HtieSS __ MB » MUM*. »» Ml** la«m aa luulcu immrI, da »a» Ja a Ua» roiolna. Pom»IU j® pravoíaw», M w vam 1 « * dnevom potohla aa aaMvl. Papa Green se šali Te dni so listi poročali, da Je začela brezposelnost padati. Odgovornost za to poročilo nosi William Oreen, predsednik Ameriške delavske federacije. Pred nekaj tedni je poročal Davis, tajnik delavskega departmenta, da je brezposelnost začela padati že v februarju. Zdaj pa pride Green in pove, da je brezposelnost "nekoliko padla v prvih dveh tednih v marcu prvič od zadnjega avgusta." To so čudne novice. Čudne bi ne bile, če bi bile resnične — toda oboje, karata povedala Davis in Green,- ne more biti% resnično. Green in Davis sta prijatelja, kljub temu pa prvi postavlja drugega na lat. Kajti, ¿e je brezposelnost začela padati ftele prva dva tedna v marcu prvič od zadnjega avguata kakor trdi Green, ni mogla padati že v februarju kot je rekel Davis. Sicer pa ni vaino, če je prvo ali drugo res; vaino je, ako brezposelnost rea pada. To morajo vedeti delavci sami, oni delavci, ki so brez dela. Green je stalno upoalen In Davis tudi. Njima je vseeno, če se brezposelnost zniža za dva ali tri odstotke dva tedna ali fttlrl tedne prej ali kasneje. Green poroča, da je bil informiran od delavskih unij v federaciji, da Je članstvo v štl-riindvajsetih mestih imelo en odstotek več upo-slenih 16. marca kot 15. februarja. Iz tega sklepa Green, da je brezposelnost "nekoliko padla". Padla Je kje? V stavblnski Industriji. Green Je zelo skronrpn, ker se zadovoljuje s to drobtinico. Stavbinska industrija sploh nI nobeno merilo. Delo na stavbah več ali manj počiva zimske mesece in se odpira spomladi, ko pride sezona. Zakaj nima Green nobenega poročila o porast k u vsaj enega odstotka uposlenih v jeklarski, tekstilni in avtomobilski Industriji? Zakaj ne v drugih industrijah, ki normalno obratujejo v zimskem času s jiolno paro, to zimo pa so odslovile skoro 50 odstotkov delavcev? Zadnje čase Je veliko vpitja v časopisih, da se "normalnost" vrača In delavci ae vračajo na delo. To vpitje je razumljivo. Saj delavci vedo, odkod prihaja. Trume brezposelnih delavcev, ki Ae vedno zaman iščejo dela vsepovsod, pa so živ dokaz dejstva, kakršno je. Ali je Green zato delavaki voditelj, da delavce vleče? Njeguve besede in dejanja so priča temu. » V Chicagu je Ae vedno 20 odstotkov organiziranih delavcev brez dela ; koliko je neorganiziranih, ne ve nihče. Pred nekaj dnevi je prišel snežen vihar in uposlenih je bilo 26,000 delavcev za kidanje snega z ulic. Ko Green to izve, bo tnorda spet poročal, da je brezposelnost v Chicagu padla za deset odstotkov! Medtem sneg izgine In kldačl pojdejo nazaj v armado brezposelnih. Ali hi ne bilo dobro, Če bl vsak teden prilel vihar in sneg? Glasovi iz in Hreagfcteaaae razne Broughton. Pa. — Z delavaki- podplsi druitvenih ali iWbovih uradnikov in drufttvením peča- mi razmerami se ne po- krni. Nadalje ae prosi «aa dru- 4tvn, katera 'bMo poslala sva** zastopnike na to konvencijo, da spodaj podpisanega obvestijo, koliko zastopnikov bo katero druitvo poslalo. Nadalje. ako pride sem kateri delegat dan poprej, da me zagdtovo Obvesti od kod In ob katerem času pri de, da ga podakamo in mu preskrbimo stanovanj a. Proeim tudi vaa druitva, ki bl morebiti ne dobile platnenega povabila, da vzamejo to v neznanje in hvaliti, ker ao akrajno-slabe Vet po ostalih rudarskih naselbinah. Tukaj ste dva rova, prvi je rov št. 4. Terminal Pitt Coal kom-panlje In drugi Je Morttmff rev št. 10 Pittaburgh Coni kom* panlje (obe vladajo Metlonovi interaai). Prvi obratuje fri drtt aa teden, drugI pa po štiri dni. Sedaj Je «ttsburgh Ceni kom l »unija pričela obratovati po sodem ur na dan, to na sleer, da bi bito boijfte za rudarje, marveč za kompanijo. Ker bi kom- pijejo svoje zastopnike na to konvencijo. Slovenci, čas je priftd, da «e enkrat zavemo, da smo val eno-ki, pa naj Komo katerekoli narodnosti. Slovani imamo posebni greh, da sevraftimo eden drugega. Vidimo vse slabosti drugega, aH svojih lastnih sla boiti pa ne moremo vide«. Da smo Slovani složni, ne bi nam sovražni narodi trgali kos za «oaom naia mile domovine (Slovenije). Ali bf ne biH ponosni nafti pptomci na nas In nafte deta, katerega bl pričeli mi na skrajnem severoiapadu? Torej na delo vs4k, v katerem se preliva slovanska kri. Nas je nad dvesto miljonov pa niftn drugi mali narodi trgajo kos za kosom nafte rodne zemlje in po-a}tojčujejo nafte rojake in jih za-sužnijo. Torej pridite na prihodnje zborovanje z dobrimi nasveti. Provizorična pravila so pripravljena za odobritev in popravo. Pravila so temelj vsaki ustanovi. Torej pridite, da napravimo konkretno podlago nafti novi ustanovi in ne smemo mirovati prej, da se razširi nafta organizacija po cell drfavi Washington. Ko pa bomo ml močno organizirani, bomo lahko vplivali na ostale Slovane po Ameriki in brez dvoma bodo sledili nam. Ce bl se Slovani zdrullli v Ameriki in začeli delovati skupno, bl gotovo to veliko vplivalo na Slovane v stari domovini. Toraj ne pozabite dne 27. aprila 1930. Matt Petchnflc. R. 1, Box 96, Enumclaw, Wash. Svobodo!juhi, ki zahtevajo versko svobodo v Rudiji, imajo priliko, da zahtevajo to avobodo tudi za turške hod že (duhovne) iu derviše. Ako so dosledni, bi morali biti navdušeni za mohamedansko vero prav tako kot so za sto rszličnih kristjanskih religij in za židovsko. Ruski boljševikl zapirajo tudi muslimanske mošeje, pa menda ni dosti protestov radi tega. V turški republiki ae Je dogodil slučaj, da je oblast izgnala Iz neke obrtne mohamedan-skega hodžo, ker Je ošteval turške žene In dekleta. da noaijo prekratke kiklje. Taka oftte-vanja je bilo slišati tudi v krščanskih cerkvah (Izven Rusije), ni pa bilo mučenikov. V Turčiji pa je danes tako straAno kakor v Rusiji. Kemalova vlada — Alah Jo ubij! — je aaprla vae moaeje. le na vsakih 26. p* |»osablla. Zakaj? panija rada dobila ravno toliko premoga na dan v sedmth urah kot prej, priganjajo delavce kolikor morejo. Naj omenim, da se strinjam z dopisom i« te naselbine, ki Je W1 priobden v 62 številki Pro-svete. Ugovarjal bl le tistim besedam, s katerimi dopisnikar pravi, da se društveni tajnik ne zanima za organizacijo. Resnica je, ko je umrlo pair članov, so priti i na izredno ssjo le fttir-Je člani, kar pa ni tajatkova krivda. To je krivda zanemarjenosti članov, ki se ne zanimajo za nobeno stvar. Naj navedem sledeči ftlučaj. Pri drufttvu smo imeli mrliča in je bila v to svrho «klicana izredna seja. Tajnik Je vse povabil, naj pridemo na njo, vseeno Jih ni bilo. Prvi Je re kel: "Brez mene bodo fte opravili," drugi in tretji favno tako. Res Je tukaj velika sloven ska naselbina. Drufttvo ftteje *preko 250 članov, a na seje jih pride le od 16 do 20. '»Čigava Je torej krivda? Vsak član dobro ve, da se društvene seje vrfte prvo nedeljo v mesecu. Poznam tudi člane, ki stanujejo v bližini, a ne pridejo nikdar na seje. Ali je to tajni kova krivda? Gotovo ne. Priporočam Članom, naj se bolj zanimajo za drufttvene aeje. Tukaj imamo Slovenski delavski dom, v katerem s prvim a prilom nastopi nov oskrbnik (tukaj mu pravimo natakar) Priporočam mu, da bl se bol, zanimal kot v preteklosti: ne ravnaj se po vremenu, kakor je bi) to do sedaj slučaj. Ce Je bi lo zunaj mrzlo, je bilo tudi dvorani, če pa je bilo zunaj toplo je bilo toplo tudi v dvorani Želim mu obilo uspeha. John GroMn, član št. 62. Vseslovensko zborovanje Knumclaw, Wash, — Vsem, čltajo Prosveto In druge sloven ske liste, je znano, da smo Slovani v tej drftavi postali prece aktivni. Poročal sem o uspehu skupnega zborovanja dne 22 dec. 1929. Nadalje je bil pri občen zapisnik Istega. Danes naj sporočam, da se bo vrli lo prihodnje zborovanje vseh Slovanov v drftavi Washington v nedeljo dne 27. aprila v Krai nu (Knumclaw). To zborovanje sklicujejo vae slovanski voditelji, ki so zboru vali v Seattle, Wash., dne 16. feb. in so sledeči: Za Jugoslavijo George Llsao, za Cehoalova-ke Adam Maček in Otto Stri-cek (slednji js čehoslovaftki konzul), za Poljake Frank Gatz in Frank Ziallnaki (odvetnik), za Ukrajince pa Joseph Nlevln-aki. Iz tega je rasvldno, da Slovani v resnici hoftemo nastopiti javno In pokazati Amerika-:iom in drugorodcem, da smo tudi Slovani civilizirani in upoštevanja vredni. Kdor bo ¿ttal ta dopis, naj vpraša društvenega tajnika, ako je dobil povabilo, da njsgovo društvo pošle dva delegata na to zborovanje, pa naj bo društvo veliko ali majhno, politično ali podporno. Ako društvo pošlo le enega delegata, bo pa u-pravičen do dveh glasov. Vsako društvo mora plačati stroški* svojih delegatov. NI pa trelm ruloštti onih $25.00. ki so bili omenjeni v okrožnicah v Hmislu sakljutka zborovanja i dne 22. dee. 1920 Nadalje sporočam vsem onim, ki morebiti ne spadajo k nobenemu drufttvu, da. ako želijo, lahko ustanovijo klub s »edinimi člani katerekoli alovanskr narorfbmitl in lahko poftljljo dva delegata iu» to konvencijo.! »«He, ker Je nafta naselbina cle-Prinesti pa morajo pnoMastllo! velandsklm društvom In poaa-od dotli nega društva ali kluba s metnikom najbolj priljubljena. Za prirejanje vrtnih veselic imamo štiri Jako pripiavne pre-ruire, ki so lepo urejeni in po! rs#Bi"ent Druitvo Cvetoči "Noble ftt. 450 SNPJ je ne pustno soboto priredilo maftkemdifo veadito, KI je prav dobro izpadla. £a to grt velika zaaluga veeeHčnemu odboru, ki Je zbiral prostovoljne itBTBTe, kgtere so darovali naši trgovci, sa kar Jim hvala. Članstva priporočam, da podpira te tagovee, kar je nafta doiftnest. kadar želimo dobiti kake dobitke, se jfedno obrnemo na nafte trgovat in ne bres uspeha. Zatorej jih tudi podpirajmo. , V imenu toaMfca drufttva se vsem lepo zahvaljujem. Joka Zupančič, ¿lan druitva 460. ■■n 1 rt ke in iztrgate iz rok vaft denar dotični m, M nieo upravičeni onda J RŽ. Prispe vatel j i na-birejte podpise^ kateri so darovali in izročite Mrrnevnu komisarju v Springfieldu, 111. Podat vse Slovane, kateri ste kaj darovali, da naatopfte In pokažite, da ste vi upravičeni, df zahtevate, da se bo iktičnl denar uporabil le ea to, 1ktr t? bil trgmen, pa ne za to, kgr či kaški pokretaši uporabljajo. Le korajio, zavedni SloSMki m drugI Slovani, kateri ste žrtvo-» vali iz dobrega namena v J4CZ Lto BfUce. r t'- splkadk"***""—' LJUDSKI GLAS Pepfavsk Clevelaiat, O. — V moj odgovor na Tronkov MBt ctim itd." se je vrinilo par neljubih pomot (Prosveta 24. marca), katere, prosim, popravite. Prva kolona, 21. vrsta bi se moralo glasiti: » . ksr se moram brigati..(mesto "... ksr se ne morem brigati.. . ."V Ista kolona, 90. vrsta:.. ne. dostaja (manjka) vsake resnosti . . ." (mesto: ". . . aedosta-ja vsake neresnosti . . Druga kolona, deveta vrftta. odzgoraj ". . . in naprednih delavcev . . (v dopisu stoji: Ue-lavcev.) Tone Podgoričan. Kako kkrikeki depovničijo Idimo po vrsti. Jeriftev Janez piše v A. 8., da so socialisti jesni in nevoftčljivi, ker j« njegov list začel prvi slovenski radioprogrmn v Chicagu. V ta namen eitira "nekega alovM. škaga socialista", ki je rekel "dobesedno" ta-kole: "Ja, hudiča, zdaj so nas ta drni pa zad pustili. Zdaj pa nič več ne govorimo, da smo mt vprf se njim pridružimo." Družba zaprla rove W. Prankfort, IIL — Tukajšnja Peabody premogovna družba je zaprla svoja dva fova, ftt. 18 in 43, S tem odlokom je 1,-500 premogarjev ob delo. Sedaj bo dovolj ¿asa za ribolov. F. Pergar. Vojni buainsee Hamilton, Ont., Kanada. — Vsak se Še lahko spominja vojne in povojne dobe, namreč nekaj let po njenem zaključku. Na tisoče in tisoče maš je bilo darovanih za padle na bojišču, ne sicer zavoljo "duš", ki so bilo poslane v večno loviftče ali pa v mrzle pokrajine Sibirije, temveč sa denar. Milijone oče-naftev je bilo zblebetanlh lz navade In po nepotrebnem. Mar so šli vsi v "nebesa", za katere' se je molilo in bralo mafte? In kje so nebesa? Na katerem planetu In v katerem delu vse-mirja? Slučajev Je veliko, ko se oglašajo is tujine tisti, ki so bili vjeti med vojno in o katerih se je mislilo, da so med padlimi. Ta ali oni se tudi vrne v domovino. Le iz "pekla" In iz "nebes" se nihče ne oglasi. In vendar so se brale maše — za de-nar — In se Je molilo. Trgovina s nebesam! in peklom Je bila in je fte Imenitna. Vera Js mogoče v tolažbo posameznemu verniku. Tudi opij in druga o-mamljiva sredstva imajo uspavalne lastnosti. Koliko pa koristijo, oziroma škodijo posamezniku, Je seveda drugo vprašanje. Vseeno blznls — posebno fte vojni biinis — J s Imeniten za "bolje" namestnike In sa "nebrmotljlvo" eerkev na Petro- vi skali, katera pa ni več tako trdna >ot je bila nekdaj. John Is Kanade. h predmestja metropole Noble. Ohio. — Stanka «ima Je nas že polagoma začela zapuščati in bitte ae spomlad, katero te ftelno pričakujemo. Prinesla bo cvetj*. s katerim bomo okrasili hiše in vrtove našega lepega mesta, ki se nahaja kakih dvanajst milj od oarčja Clevelenda. Kakor čujem. ae ho v nafti naselbini vršil prvi piknik fte dne 4. maja na Spelkotovlh prosto-rih. Za tem bomo imeli vaako nedeljo po dve ali več vrtnih re- c Bruce poživlja aa bej uu Chicago. IU. — Bratu Ga r dnu sem obljubil, da mu pojasnim, ka* fte ne sna. Skuftenj fte ni Imel In nikdo ga ni podučil, vsaj tako izgleda iz njegovih izranov v 36. ftt. Proavete, kjer pifte o pretakanju rodoljubnih solz. Gardnova berglja se naslanja na rapalsko pogodbo, v kateri se je Jugoslavija odrekla Pri-morju in izročila primorske Slovence Italiji. Nezavedni Garden ne pozna zavedhoeti delavskega gibanja po vseh deželah na svetu. Naj mu stavim sledeča vpraftanja: Kje si je Jugoslavija vzela pravico, da je izročila primor fke Slovence drugi drftavi? Ali so primorski Slovenci kedaj spa v jednoti Ne. Chicago, BI. — V zapisniku letne seje gl. odbora SNPJ sem «tal, da je upravniHvo razposlalo 35 tisoč pisem članotn v ngročbo Proavete. Dober namen, lahko se pa konstatira, da bo malo uspeha, napram precej velikim sroftkom in delu. 35 tisoč pisem stane v znamkah sedam sto dolarjev. Treba je papir, kuverte, tiskovine in toliko na slovov. Ako bi se to delo vršijo s sodelovanjem tajnikov in zastopnikov Prosvete, da bi le*ti poslali upravnifttvu naslove tistih članov, ki fte nimajo dftey-iftka, nakar bi se pisala pisma, bi bilo veliko manj dela in siro-ftkov ter več uspeha. L J Na moj naslov — nas je pfL Članov—» smo prejeli pet pisem, četudi sem naroftnik Prosvete. Znano mi Je, da so tttdi drugi člani v Waukeganu in Chicagu ddblU pisma, ker so m vprašali, kaj da to pomeni. Žena, ako že ima mož dnevnik, §e ne bo naročila, turojena mladina tudi ne, lato je brez pomepa agltirati med njimi. Tudi «fte bi upravniitvo dalo od tistih demsto dol. zastopnikom za vsa kega naročnika en dolar, bi bi uspeh večji» pa nič dela. Koli kor novih naročnikov, toliko dolarjev, nič manj, nič več. U speh se bo dosege) s krajevnimi zastopniki, ki bodo poitaU agil nI, ako se jih zgrabi ta čas iti stroške, ki so v zvesi 2 agitacijo. Dolžnost proftle konvencije bila: Posvetiti več časa vprafta-njema glasila in nafte mladine Ako bi ti vpraftanji toliko priftl v pofttev kot bloki, bi bilo v vseh ozirlh več uspeha. Mesto da b po konvenciji gotovi zmožni dopisniki dajali navodila, kako priti do večjega uspeha SNPJ in njenemu glasilu, pa se fte ved dali pod srbsko kraljevino? Za- ^M kaj Je Jugoslavija dala primor- no prežvekujejo neprebavne blo- ške Slovence Italiji? Koliko se razlikuje postopanje s Slovenci in Hrvati med Jugoslavijo in Italijo? Ali je socialistična stranka upravičena do ftuljevih prispevkov JRZ? Ali ao pri-spevateljl pooblastili koga, da ae ukrepa z denarjem in vzame kontrolo čez nabrani kapital? Koliko delegatov SNPJ Je bilo izvoljenih in pooblaščenih od prlapevateljev JRZ? Ali je imela SNPJ kakftno pravico prevzeti kontrolo čez denar JRZ? Ali je imela jednota pravico Izročiti socialistični stranki nabrani denar JRZ? Ali je bil fond JRZ darovan sa socialistično politiko? Ali so prispevntelJI upravičeni do povrnitve porabljenega denarja od socialistične stranke is kapitala JRZ? V slučaju. da pride do civilnega so-diftča* kdo bo povrnil porabljeni denar JRZ? Brat Oarden. če si mol, odgovarjaj na stavljena vpfsdana v sredini Izdaji Prosvete. Ce boli odgovarjal na vsa vpraftanja. boš pokazal svojo Izobrazbo In kaj si zmoften; saj to bo tebi koristilo na bodoči konvenciji. Brat Garpen pifte. da ne vidi nikjer, da m se dalo kaj pomagati primorskim Slovencem. Hej bratec, evo ti malo nasveta. Ali ne bi olajftali. če bi nasitili in oblekli družine prizadetih primorskih Slovencev, katere zapirajo in preganjajo? Pišeft. da je preobrat delavskega gibanja v Italiji edina pomoč. Kako bomo priskočili na pomoč, če pride preobrat v Italiji, ko pa Je vsota JRZ ves k i dan manjša? Rat&, Če A. S. priredi radioprogram za svojo reklamo? G. Jerič ima morda avtomobil. Urednik Prosvete ga Se nima. Ali to zadnji radi tega jezen na prvega? Res bi bil bedak. In 6e ima g. Jerič avto, ali je radi tega slovensko ljudstvo v splošnem kaj napredoval, oziroma je kaj na boljem? G. Jerič je lahko dotter busineaaman, boljfti kot urednik — vsaj v zadevah bluffaréke reklame prekosi vsakega Juda, to mu je treba prfrnati — in Jcer je finančno zainteresiran v podjetju, z¿ katerega se trudi in dela reklamo, aH naj bo njegova i < -klama ta njegovp privatno podjetje merilo kake naprednosti ga ameriftke Slovence v spM-hdm? Ne pri resnih ljudeh! Zdaj pride na vrste bluff No. 2. Mr. Je-riČ omepja trgovce, ki so <|ali oglase za njegov radioprogram pa poziva Prosveto, naj navede samo en slučaj, če je bil kdo samo za en cent (pti ofjasih) osleparjen. K#pj pa jé Prosveta samo t eno besedico omenil* Oglase? Kdaj sé je brigala za to? Zakaj se g. Jerič praska tam, kjer ga nič ne srbi? Ali ni to depomffteaje ln še zelo "cheap"? Prosveta ni nikoli niti ne bo pisala, da je A. S. slepomišil a kakimi oglasi, pač pa je pisala in tudi dokazala, da je A. S. slepomišil, ko je Čez noč priftel z "radio druibo", ki je bila le na papirju, da je lahko nftbluffal člkiško delavsko federacijo, katera mu je odrekla radiopostajo. To Je bilo vse in le za to je šlo! Prazno gpbezdanje o trgovskih oglasih je novo sle-pompinje. r Drugo slepoftniftenje in drugI bluff je, ko Jerič pifte* da je A. S. sačel prirejati radio-programe slovenskemu narodu v Ameriki. Ako St» poftteni, povejte resnico, da ste priredili pro¿ame aa svojo reklamo, da boste dobili več naročnikov. Koristili ste sebi in ne narodu! r (Dalje jutri.) n Učitelja!» federacija v kampanji Memphia. Tenn. — Krajevna učitaljaka unija se je vrgla v kam imajo sa apiajetje pnfllejs. ki določa starostno pokojnino ni učiteljice. Državne d sla veha federacija ia vse druge dela veke unije ao obljubile pomoč učiteljski uniji v kampanji. «aie «y .f W « i A. Garden: Boj za novo radarsko unijo] i« ——— Upor proti Lewisu se ni pričel šele lansko jesen, ko je skuftal odstaviti voditelje illinoi-skega distrikta in nastaviti "provizorično" vlado, temveč sega več let naaaj. Pričel se je, ko je bil odstavljen Howat in njegova administracija, kar se je zgodilo, ko Sta bila z Dorchijem v zaporu, ker sta se zoperstavila tiranskemu zakonu, takozvanemu "Industrial Court Law, katerega je sprejela kansaška legialatura na priporočilo tedanjega governerja Aliéna — daj zvezni senator. Dotični edpor pa je bil zdrobljen, daslravno so kansaftke rudsrje podpirali illinoiski rudarji. . Leta 1926 se je pojavil drugI odpor proti njegovi pogubni in tiranski politiki, ksteregu je vodil John Bwtfhy, tedaj predsednik distrikta ftt. 2 v centralni Pennsylvanijl. Organiziran je bil "Save the Uaion Committee", ki je deloval za isvolltev BrephrJ*, ki je ksndi-dlrsl proti Lewisu za mednarodnega predsednika. V volitvah je "zmagal" Lewis p tem, da j<* volitve enostavno ukradel, namreč si dal pripisati dovolj glasov. Brofrhy je prejel nekaj nad 60,000 glasov in Lewis okrog 120,000. Do-broetoječlh članov je unija takrat fttela ne vec kot 260,000. kar pomeni, da ae je volitev ude-Mtilo okrog 70% članstva, ftesar se po nsvadi v uniji ni nikdar dogajalo. Volitev leta 1924 se je udeleftilo le okrog 60% članov. •Ko je Brophy prišel s pritožbo ln doka;| o volilni korupciji In vftliki tatvini flasov pr^i Lewieov glavni odbor, je naletel na gluha dp-sa. Save the Union gibanje so pozneje okupirali komunisti. Ko se je t» «godilo, sta Brophy tn Hapgood izstopila ^n bila potem izključena is unije. Is tega gibanja so komun Jt» potem ustanovili svojo National Miners unijo, sa katero ao skuftaH pridobiti Howata. ns katerega ao atorili mečan prišlek, da bi prevze. predsednifttvo. a brez uspeha. Sedaj ga nap« dajo, ftsft, da Je prodal rudarje, da Je izdaja^ in v sluftbi operaterjev. Dvomljivo je. da bo U unija kdaj kaj v* fttela. Služila bo komunUtom v propagsn i stične svrhe. česar bl ne bilo slabo, ako bi vHvt.) PETBK* Vesti iz Jugoslavije j 28. febr. veliko i>liko delavsko manifestacijo zborovanj« (1 trimo) Maribor, 3. marca. Tukajšnje delavstvo je priredilo v petek manifestacij sko zborovanje o Suki konference vseh delavcih strokovnih organizacij to bik iilektor3>'Mednarodpefa urada Zh delavskih Zbornic Jugoslavijev Beogradu v navzočnosti orja Medna Ca iz Ženeve. Zborovanju je Predsedoval, bivši poslanec sodr. JLip Petejan, poročala sta pa sodr. tednik sodV. Eržen v nemškem !odr Ceh, okrožni strokovni ta j-Mariboru v slovenskeip in |rw Jk sodr. Eržen v nernšk« Liku Po končanih poročilih je brano delavstvo poslušalo radijski prenos beograjske konfe-rt-nce. Nove Številne aretacije v Ljubljani Kaj bi rekli o aretacijah? So ali znak močne roke, kažejo v&aih voljo do reda, so pa mnogokrat tudi znak slabosti... Pri nas smo jih navajeni že deset let, namreč onih političnih, ko si zjutraj prost, opoldne pa ie za linico, dasi se nisi pravzaprav niti najmanj nadejal tega in morda po izprašanju svoje vesti tudi ne veš, zakaj tako. Pa že pride. Tako se je menda zgodilo mnogim od onih 56, ki «o jih "sneli" v noči od četrtka na petek (27.-28. febr.). Obkolili so menda restavracijo pri "Koži" in zajeli tam čedno družbo z gostilničarjem vred. Gostilno so menda zapečatili. Med aretiranci je bilo 11 tipografov in ena manjša ljubljanska tiskarna je morala v petek počivati s stroj mi. Listi o aretacijah niti več ne poročajo . . . Pa tudi krščanski socijalci se ne morejo pohvaliti. Prejšnji teden je posvetila policija tudi njim malo več pozornosti. Številne hišne preiskave so jim naprtili, in celo eden njih vodij, šef borze dela v Ljubljani, Žužek se ji ni mogel izogniti. Sploh je pa to nekaj posebnega, ako omenjamo.,, d^ (J#nes Tli rič novega, ako je ta ali oni krščansko socijalni list zaplenjen. Namreč cel, kajti pri nas ne obstoja več delna zaplenitev: novine ne izhajajo več z belimi lisami, list je ali popolnoma ali ni zaplenjen. Prihodnja številka pa prinese odlok o zaplembi. Tako je bila nedavno konfiscira-na o priliki polemike s "Slo-\encem" glasilo staroklerikal-cev "Delavska pravica", glasilo krščanskih socijalcev in potem "Ogenj" glasilo Krekovcev, krščansko socijalne mladine. Vzrok temu je deloma režim, deloma pa tudi razredni boj krščanskih socijalcev, ki tiči sicer ie vedno v krempljih cerkve in v okvirju raznih papeških en-ciklik, ali za našo brezrazredno državo je že kot tak preveč revolucionaren. ^ asi se izpreminjajo in mi ž fiiimi. Komisarji delavskih knjižnic v Ljubljani in Mariboru Poročali smo že o natančnosti našega bana, kateremu se je opevanje knjižnic Prosvetnega wiiwka ljubljanske Delavske ibornice zdelo sumljivo in poslal, Janje komisarja, da pregledata 'akAne knjige so vendar v njih, (lil «o priljubljene bolj kot pa v drugih knjižnicah. Komična pieA rnolog in uradnik 11-c*J*k<> knjižnice v Ljubljani l>rof. laja, Sinclaira, Fran ' Tavčarja, celo vrsto Rusov ^»nčno nesrečnega Remsr ' ••». >a je dandanes v modi in cel svet, in seveda ugo-da enemu to, drugemu 1 nekaterim pa vse troje ' -njka. p0 treh me^ih »ta "'■■svila za bana poročilo, v ka-' " n pminjal tia našega starega prijatelja z delavskih odrov od prevrata sem, Poldeta Demšarja, tudi z Gline pri Ljubljani. Za nevesto Olgo pa res nismo vedeli ali naj bi se nam smilila ali kaj. Bil je baš primeren večer za •'dobo norcev", za dobo, ko na j bi ljudje pozabili na resnost Življenja, za predpust. Odhajajoč smo premišljevali: je-li to kar smo videli mogoče ali ne in se tako zopet polagoma vračali k realnosti življenja.... Delavski oder "Svobode" ima še velike načrte. V soboto, 82. februarja t. 1. so izvajali njegovi člani prvič "fcprehkor" in sicer na meskeradi ljubljanskih kovinarjev "Ena noč .na Saturnu". Izvajan "Sprehkor" je bila Zupančičeva "Kovaška'". ¡Pripravlja se Gorkega drama "Na dnu' pod režijo BratkaJCrefta in gostovanj. Potem pa sledi Cerk-venik 7. nekaterimi svojimi deli. Uprizoritev njegove "Kaverne" so pa itak že prepovedali. Delavski oder "Svobode" stoji popolnoma pod okriljem Delavske telovadne in kulturne zveee za Jugoslavijo "Svoboda". Vodi ga Bratko Kreft, poleg njega pa so režiserji še Fran Petre in Stanko Bitežnik. Igralce tvorijo večinoma delavci, privatni nameščenci in nekaj akademikov. Vaje se vrše vsled tega le zvečer in ob nedeljskih popoldnev-nih, tako da je iz tega razvidna velika požrtvovalnost igralcev, ki hočejo dati Ljubljani res delavski oder in stalen. Da bi to naše delavstvo razumelo in s stalnim obiskovanjem odrovih prireditev pripomoglo k dejanskemu uresničenju teh ciljev. Cv. K. PR08YBTÀ Ljudsko štetje in podatki Sodeč po vprašanjih, ki jih stavljajo ljudje, se zdi, da približa joče se ljudsko štetje dela mnogim skrbi. Mnogi se bojijo, da bo vsled ljudskega štetja prišlo na dan "kako so prišli v Združene države", ali da se bodo odkrile druge nerednosti osebnega značaja. Ali je varno povedati resnico? — mnogi povprašujejo. V olajšavo tem in mnogim drugim ljudem, ki utegnejo biti v skrbeh, Foreign Language Information Service odločno zatrjuje, da bi vsi tujerodci—brez o-zira na način kako so prišli v to deželo — morali povedati resnične ixxktke, kadar bodo vprašani od uradnikov za ljudsko štetje (census), ki začne 1. aprila. Zakon veleva, da vsi podatki, nabrani od uradnikov za ljudsko štetje, so strogo zaupne narave in da se smejo vporabiti le v svrho statistike in za nikako drugo svrho. Uradniki za ljudsko štetje (censu enumerators) so vezsni pod prisego, da ne «mejo nikomur povedati o zaupnih podatkih. Ravno radi te zaupne narave je mogoče, da s« potom ljudskega štetja morejo nabrsti take zaupne informaci je kot glede vrednosti hiš ali najemnine sli «tarosti ob prvi po roki (za poročene osebe). Te In formacije s« ne obelodanijo, marveč se odgovori na vpraša nja v porabijo le kot podlago za seštevanje raznih skupin prebi valstvs in razdelitev istegs v te ali one skupine. Ksr se tiče zlasti tujerodnega prebivalstva, faren ni nikakih vprašanj, na kater« bi se kdo mogel obotavljati odgovoriti rasni čno. Vii tujerodci imajo biti sta tistično porazdeljeni v petero raznih vrst ali klasifikacij, na m reč po deželi rojstva, po ma terinščinl, po leto kadar so * priselili, po državljanstvu (da li «o naturalirlrani, da-li imajo pr vi papir ali da-li so inozemcl) in po zmožnosti govoriti angleški». Vprašanje glede državljanstva vsebuje dodatno vprašanje o "letu priselitve v Združen* države". TI podatki — vporabijo, da a* tujerodri klasificirajo v sta-tistiksh po dolgosti svojegs bi- v Združenih državah. L'- radnik sploh nima vprašati, kako je kdo prišel v Združene države, in tudi če bi (kdo prostovoljno to povedal, bi se ta podatek ne vporiabi! za nadaljno preiskovanje o zakonitosti prihoda v to deželo. ,, Predsednik Hoover je v svojem proglasu o ljudskimi štetju za I. 1930 izjavil sledeče: "Edina »vrha cenzusa je dobiti splošne statistične podatke glede prebivalstva in gmotnih razmer dežele in poedinci morajo odgovoriti na stavljena vprašanja le v svrho, da se take statistike morejo sestaviti. Nikomur se ne more zgoditi kaj zlega, ker je odgovoril na stavljena vprašanja. Ni se treba btfti, da se bo kaj odkrilo glede po-edinca ali njegovih poslov. V zaščito pravic in interesov ljudi, ki dajejo informacije, je vsak uradnik censusovega urada obvezan pod strogo kaznijo, da bi ne obelodanil kako dano informacijo." Prihodnje ljudsko Štetje bo podalo razgled o ameriškem napredku tekom zadnjega desetletja na gospodarskem in soci-julnem polju, pokazal bo narodnostno sestavo Amerike in t>o tudi. objasnilo take slabe točke kot sta nezaposlenost in nepismenost. Vsakdo naj sodeluje v tem, da bo ljudsko Štetje čim bolj u-spešno. To je v interesu vseh. In sodeluje se s tem, da se resnično odgovori na sta vi jenu vprašanja. Vprašanja' ki jih ljudski števci v tem cenzusu bodo sta-vili na prebivalstvo mest, so sledeča : * 1. Sorodstvo napram družinskemu poglavarju, vštevši izjavo o vzdrževatelju družine. 2. Da-li stanuje v lastni hiši ali pa je najemnik. 8. Vrednfcft hiše oziroma znesek najemnin«. 4. Imate radio (da ali ne?) 5. Ali drulkina živi na farmi (da ali ne?) 6. 8pol. ;>.: 7. Pleme. t. 8. Starost ob zadnjem rojstnem dnevu, t • 9. Poročni stan. 10. Starost ob prvi poroki (le za poročene osebe). 11. Ali je šolo pohajal kedaj po 1." septembru 1929? (da ali ne?), 12. Ali zna pisati in čitati? (da ali ne?). 13. Rojstni kraj (drŽava (TIroma dežela). 14. Rojstni kraj očeta (država oziroma dežela).' 15. Rojstni kraj matere (država aH dežela). 16. Materinščina vsakega tu-jerodca. 17. Leto priselitve v Združene države (le za tuj«rodce). 18. Da-li je naturaliziran (le za tujerodee). 19. Da-li zna govoriti angleško (le za tujerodee). 20. Poklic vsakega, ki dela za plačo. 21. V kateri industriji Je zaposlen. 22. Da-ll »Je delodajalec, zapo-slenec, ali da-li dels zase. 28. Da-li aedaj dela. (Za vsako osebo, ki Je navadno zaposl«-na, ali Isjavlja, da J« nezaposlena, se bodo* vprašali nadaljni podatki na posebni poli o nezaposlenosti). - 24. Da-ll je bil vojak v ameriški vojski ali mornarici in v kateri vojni'ali ekspedicijl. FLIH. Sir Arthur COnan Doyle: □ □ IZGUBLJENI SVET (THE LOST WORLD) Roman □ □ sm Pozno popoldne smo priromali na obalo jezera in ko smo zlezli skozi grmovje pa zugle-dali vodno gladino, so naši tuzemski prijatelji od veselja glasno zavriskall ter nam živahno pričeli kazati nekaj v daljavi. Res smo zagledali krasno sliko. Velika skupina indijanskih čolnov je naglo letela po jeaejru proti kraju, kjer smo obstali. Rili so več milj oddaljim!, ko smo jih zagledali, a kmalu «o se toliko približali, da so se dvignili s klopi 'ter pričeli bes-' no mahati po zraku s sulicami in vesli. Na to so se zopet lotili veslanja, bliakoma preleteli ostalo vodno razdaljo, zagnali Čoln« na |>eščenn nizko obrežje, stekli nam naproti in s glasnimi pozdrnvi pokleknili pred mladim4 glavarjem. Slednjič je planil proti nam eden Izmed njih, starejši mož z ovratnico in zapestnico iz debelih, lesketajočih se steklenih biserov, s krznom neke Ivpe, Šekaste, jarttarjevorumene «veri,* vTženim Če« pleča, ter nad vse nežno objel mladeniča, ki smo ga oteli. Pogledal je potem nas, stavil nekoliko vpraAanj, jako dostojanstveno odkorakal nam naproti in nas vse po vrsti objel. Slednjič Je pokleknilo pred nami na njegovo povelje vse pleme, da nam iskafce čast. Muni je bilo jako nerodno ob tej suženjski ponižnosti in isto sta najbrž občutila, kakor je bilo videti po njunih obrasih tudi lord John pa Sumerloe, zato )>a je rascvetel Challenger kakor cvetka pod solnčnimi žarki. "Morebiti spadajo med manj razvite rodove," je rekel, si pogladil brado in se po njih ozrl, "a lahko bi slutilo njiH obnašanje v navzočnosti predstojnikov za zgled marsikateremu izmed naših naprednih Evropcev. Čudovito, kako občutljive nagone ima naravni človek!" Tuzemci se se spravljali nedvomno na vojno, ker je nosil vsak sulico, "dolgi bambus s koščeno ostrino," lok puščice In ob pasu neki buzdovan ali kamenito sekiro. Gledali so tako sovražno in mrko proti go«du, odkoder smo prišli, ter ponavljali tako |>ogosto besedo "doda", da smo vse dobro razumeli: odrinili so najbrž, da bi r«šili ali vsaj maščevali sina sta-îega glavarju, ~Kft» katerega smo smatrali našega mladeniča. Slednjič so počepnili vsi Indijanci v krogu in pričeli posvetovanje, ml pu smo se usedli blisu na bazaltno skalo in pričeli opazovati njih početje. Poprej so govorili ošUo-dovan? Zato je vzela smrt druge. Nikoli so ne moremo počutiti na varnem. Zdaj smo vsi. zbrani In pripravljeni na boj." Tu Je pokazal proti nam. "Ti tujci so nam prijatelji. Veliki bojniki so in sovražijo opičje ljudi prav tàko kakor mi. Služijo jim," tuje pokazal proti nebu, "grom in strela. Kdaj m« nam bo zoput nudila tako ugodna prilika? Naprej torej, da umremo ali pa si ustvarimo sa vsdno mirno ■MsuaasMnMasnar.it iratuitMMMMMSusasMMnH življenje! Kako bi se naj sicer |>ovrnili, ne du bi se morali sramovati pred našimi ženumi?" Mali rdeči vojaščuki ho žejno poslušuli govoruikove besede in ko je končal, so mu glasno vzklikali ter vihteli svoje preprosto ordo-lovanja." "Pa vi, Summerlee?" "Zdi se ml, da smo se jako oddaljili od začrtane naloge, lord John. Nikakor nisem mislil, bodite prepričani, ko sem zapuščal svojo stolico na londoiotki visoki šoli, da to storim radi napada na naselbino človeških opic, pri katerem naj vodim tolpo divjakov. "Do takih opravkov smo se ponižali!" se je nasmehnil lord John. — "A če se že moramo lotiti teh stvari, kako se boste odločili?" "Seveda je vprašanje, je li umesten ta sklep," j« odgovoril Summerlee, ki je vedno hotel stvari priti do dna, "a če greste vi vsi, n> vem, kako bi naj lahko samo jas izostal." "Vprašanje je tor«J rešeno," j« ugotovil lord John, se obrnil h glavarju, mu prikimal « glavo in x roko imtrkal na puško. Stari mož nam je vsem po vrsti stisnil roko, a njegovi vojaki so pričeli kričati še glasneje kakor poprej. Postalo je le prepozno, da bi odrinili še nocoj, in «ato so pričeli Indijanci na hitro pripravljati preprosto taborišče. Kmalu so se povsod pričeli kaditi in goreti ognji. Nekatori izmed njih, ki so bili iiginill poprej v goščavi, so se sopet povrnili in prignali mladega Igu-andona. Kakor vse šivali te vrste, ki smo Jih praj videli, je imel tudi ta asfaltni madež na hrbtu | videli sinod potem, kako je dal drugI tusemse, ki so mu je posnalo, da Je lastnik živin«, dovoljenje, da se zakolje, in tako smo končno razumeli, da so bile velikanske zverine prav tako zasebna lastnina kakor pri nas govedo; madeži, ki smo se Jim od kraja tako Čudili, so bili samo gospodarjevo »namenjs. Ljudje so najbrž zgolj napodili na določeni kraj te bres-pomočilo, nespretne, travojedne «verlne, ki so vslie ogromnemu telesu imel« tako majhne možgane, da bi jih potem lahko pasel kar otrok. Tekom nekoliko minut je bil velikanski nestvor ž« razkosan in Indijanci so pekli njegovo meso nad kakimi dvanajstimi ognji ob enem « velikanskimi luskinastimi ribami, ki so Jih nabadali na sulic« v jezeru. Hummerloe se J« ulegel na |>esek In «aspal, mi pa smo se potikali okoli vode In |M>*kušali še kaj zvedet! o tej čudni deželi. Dvakrat smo našli s plavo glino napolnjene Jame, kot smo videli že tako v pterodaklilskem močvirju, (Daljs prihodnji«,) wmatm SEST ONI PREKO OCEANA mftjhraji« to m| PARIS, 11. aprila • 2. maja t» i* M » llo do Franco, 18. aprila -16. Maia i7hmi lll'm.1 MftJtrftJft* »M p» tmrnrnm. VM*4» t» « m itn' k.Mnl • t—mi •ê+»mi. - ruato '» •«•»»• ah« k mM. to. UrMmm »lak« »H Vpfilijit lialtrtcafctfM FRENCH UNE III N. Mkfclgse Ara. P rebri** nI župnik Ko J« župnik končal pridigo, J« naznanil a prižnlc«: "V cer-kvl je neki oženjen mož, ki ljubimka s tujo teno. Ako ne bo danes dal pet dolarjev vbogajme, (iovem njegovo Ime s prižnlce prihodnjo nedeljo". Mežnar je pobral denar in v peharju Je bilo — devetnajst petakov in eden dvadolarskl bankovec, na katerem J« bil « buciko pripet listek z napisom 'To je vse, kar Imam pri sebi; ostale tri d«rtarj« dam prihodnjo nedeljo." _____ Na ZUIovkM «tezi "Pravit«, da ljubite delo in gs ne morete nsjtl?" Klatež: "Veste, gospa, ljubezen Je sle|»a " "Zeni- ! vanJa NADA HI KUPILA psa (Taksi) Reagl*, Jaz bi g« telo rada kupila. Kdor ga ima. naj mi piše In pove ceno zanj. Pišite na naslov: Olgs Pacak. I*. O. West Willlngtofi, Conn,—(Adv.) NAJBOLJŠA POZORNOST JE POTREBNA Hlsvnctnsnl «drsvnlk pUto: "Pr*Uv. r.l «»rs«nI morajo biti »varovani, nako kot mati n»*uj» otroka. Najbolj-U potornoat )• potr#lms." Ampak koliko IJinll upoMeva ts nasvirt? Ni /uda. ako klUit« toliko prltotb fM« MMt/na n*r»dno«ti. TKINKKJKVO URKNKO VINO' vpadi napaka dljrU 0*1*4 «SM" « "• I Mu a ............................. Mnio, drltava................... Ali ste naročeni na dnevnik "Proaveto"? PodpiraJte «voj liât t Ako imet« loto stavbišč« plačano v Youngstown, Warr«n, Girard, Sharon, Cleveland ali Ixiraln, Ohio, vam ml igradl-mo hišo «a val, ali pè Jo viamemo mi v oskrbo, da Jo prodamo ali damo v najem za vas. Hpremenlt« vaše prazno pos«stvo v posestvo, ki vam bo prinašalo denar. V«s denar, ki ga potrebujete, J« I« $600.00, mi vam preskrbimo vse ostsio. Dajte nam kontrakt sedaj in tsko si prihranite denar. m^m^mmm Mi tudi zamenjamo vašo prazno loto rs zgrajeno hišo. Imamo tudi nekaj farm bllzo ments, kjer lahko delat«., v tovarni In ob Istem času živite in skrbite /a vašo farmo. PRILIKA . Farma 12.1 akrov remije, H sobfcs iz opeke zldsna hiša, v dobrem stanju, druga poslopja, štule, M krav, 2 konja, dohodki z mlekom prinašajo $200.00 meaečno, bllto mesta, mlekarski stroji in drugo potrebno orodj«, v»« skupaj slane samo $14,500 00. Imamo tudi nekaj farm blizo meata, malih In velikih, na prodaj. Moderno vrejena a sobna hils in en aker zemlj« v Wsrwood, W Vs. He mm^n^ za poalopje v mestu, KakoAnakoli pojaanila telite, pišite nsm: 6ENERAL HOME OOttTIlUOTION 00MPANY. 912 JM CUy I lank llldf. Yotffigsttma, Ohio Luč resnice na napačna in zaved- 4 * . ■ • j • v . ljiva ugotovila v zadnjem » i « Ag. . i ? ... - v m oglaševanju cigaret - V «i t'» ^ a? K ar kak drugi izdelevaleč iz?ou reči o trojih cigaretah, nt naša stvar. v \ Celo če se mu zdi potrebno napačno tol- > 't. mačiti svoj izdelek ter pustiti napačne nazore yMe rijffa, Je ia redno njegova stvart ne naša. t če pa gife V svojem oglaševanju preko tvojega produkta tal; podaja napačna ugotovila aH zapušča zave&ljive vtise glede drugih cigaret— potem Je čas, da se pove resnico. ! Pred kratkim se Je neki iidelovalec cigaret poalužU sledečih ugotovil v svojih oglatih: - •. • ■ r t •■ •'< . ; "Poesben tsjen grelal procse odstraaje Iz ( ■) škodljive drailjlvee In gnitje, ki Je nsvzoče v d-fsreiak, dskislk pa starem nečlan, kar povzrošs zapeke Is ketljaaje. MNs vpraša ss, kako dosti sil kalm malo plsiste ss rt tIgsrete, vi zaaMrste izbirati samo m»d dvema glev-slsui razredoma In ne več kot dvems. V enem razreda je as bilijone eigsret izdelanih po starem na-čias, v dragem rasradu Imste pa (——) praženo cigareto, produkt smderns znanoetl, Iz katere so MU odstranjeni vsi ikodUlvd petem poesbnega tajaega procma, ki J» opisan v geslu 'UVS Toistfd'." KO SO SE TA UGOTOVILA prvič pojavila, smo domnevali, da so slučajen dogodek v izdelovalčevem oglaševanju tar da nimajo nameravane in premišljene politike. Po par takih ugotovilih Je opustil to obliko oglaievanja. Nadaljna ugotovila, ki se Jih Je poehiiil v oglaševanju 90 pa vzbudila pozornost zvazpe trgovske komisije gi*< ~ «a i Segrevanja se poslužujemo v njega najbolj modernih in znanstvenih načinih, tako v pripravljanju in izdelovanju milega, izrazitega, ■ / ■ zrelega tobaka, ki donaša naravno dobroto V CAMELS. j [ Prva CAMEL cigareta, ki je bila kdaj napravljena, je bila napravljena potom' procesa segrevanja. Vsaka izmed bilijonov CAMELS Je bila napravljena potom segrevanja. Mi se zanesemo na vročino do meja njenih možnosti» da napravimo naš dober tobak boljši. To pa ne more poboljšati slabega tobaka. ^ ^ •« » i pA NAJ IZDELOVALEC, ki hoče kaj govo-riti v javnosti, dodene pripravo k svojim strojem za segrevanje, s pomočjo katere 6o vlo-vil, kondenziral in spravil v steklenice pare, Id se pri tem nabirajo, ima to na izboljšanje tobaka baš tak vpliv, kot če bi ujeli in spravili v steklenice pare, prihajajoče iz vašega lonca ia čaj ter hoteli s tem izboljšati čaj v loncu. v ;-> Naša vrsta, CAMEL, neprestsno raste, nav«, zlic temu se nam pa zdi vredno popravit( ta di kosežna napačna ugotovila ali dojme glide retne industrije. " . •i. »i i W l« • * k* v»- JU H? R; if Reynolds Tobacco * Compi * % ^ anv A • r "»»• SF ** Izdelovalci CAMEL cigaret