( četrtek jn taftt * potoilao vred ali f s DOaSlja^em «M i*** » c«io Vek» 12 tftfi,, 7 osflJ« do o*;* «mL M»j"f>čftma plačuje T nar-rsH. fe»twuj;.an št, 113 L!ST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO. 415 • > 9 no vembra Uredništvo: Ko roška « vife it. 5. Rokopisi se M *■»» čajo. Uprarnlštro tfr rna naročnino. Inserat« Hi reklamacije. Cene Inseratom po de®'-vona. Za večkratne primeren popust Ne«:?»? -reklamacije so poš*jt?iH proste. Čekovni račun _poite*ti urada LJubljana št. 10.4*13, Telefon interurban št 113. KWWWiiiiii' »MinuM—fr • »i. tMM O ti 1 n@i@mlira sfiii® en Uvod „Si&n ^esp." 1 Din» Zopeina oddala konj in uozoi vojaštvu l "V nedeljo, dne 5. novembra se je oglasila pri narodnem poslancu Žebotu v Mariboru odposlanstvo občin ormoško-ptujskega okraja, obstoječe iz pet županov, oziroma kmelskih posestnikov. Vodil jih je župan g. Irgolič iz občine Savci. Odposlanstvo je predložilo poslancu proteste proti predpisani oddaji konj, vozov in opreme za vojaško vežbo. Zadeva je sledeča: Komanda mariborskega vojnega okruga je poslala posameznim občinam «povelje«, da morajo lastnikom konj, vozov in opreme izročiti tako-zvane «Konjsko-komorske izprave«. Samo občina Savci je na primer dobila 21, a občina Sv. Tomaž 20 takih «izprav«. Kaj določajo te «izprave«? Kmetski posestniki morajo glasom člena 72 zakona o ustrojstvu vojske v slučaju potrebe izročiti vojnemu okrugu določene konje, vozove in vprego za vežbo (vaje). Vsak posetnik dobi posebno knjižico, v kateri je natanko zapisano koliko konj, vozov in vprege in kateri vojaški četi mora dotični vse to izročiti, kadar bo to zahtevala. Na prvi strani te knjižice je natiskano to-le navodilo: «Imejitelj te izprave dolžan je isto skrbno shraniti (?!), pri vsakem vojnem pozivu ali k vežbi ima jo prinesti s seboj in pokazati. Istotako pri vsakokratnem plačevanju davkov pokaže knjižico dotičnemu komur je plačal, da mu isti vpiše in potrdi prejem vplačane davčne doklade (morda zopet nov davek?) V slučaju izgube te knjižice, dolžan je pri svojem vojnem okrugu zaprositi, da se mu izda druga, a plača odrejeno ceno za kazen v korist remontskega fonda«. Na zadnji (16.) strani knjižice je natiskana naslednja pripomba: «1. V tej knjižici vpisano živino; priprego in opremo dolžan je vsak čuvati za vojho potrebo.-2. Konje in opreme — konjenika-rezervista ne more se prodati v svrho poravnave, bodisi privatnih ali državnih dolgov dotičnika. 3. Dotični. komur vpisana živina pogine, postane nesposobna ali jo je prodal, dolžan je, da to takoj naznani svoji občinski oblasti in si v roku dveh mesecev nabavi drugo ter jo privede pristojni vojaški oblasti na pregled. Konjeniku, ki bi ne zadostil temu niti po preteku treh mesecev, mu vse nabavi država in sicer na njegove lastne stroške. 4. Ako je odrejena mobilizacija, zbor ali vojaška vežba, ne sme nihče svoje živine, priprege in opreme prikrivati ali odtujevati, kar velja za vso trajajočo dobo mobilizačnega stanja ali vežbe. 5. Za neizpolnjevanje dajatvenih obveznosti kaznuje se krivec z globo od 100—300 dinarjev, v ponovnem slučaju od 500—1000 dinarjev v korist remontskega fonda.« Iz posebnih tabel v knjižici sta še razvidni dve zanimivosti. V prvem predelu je opomba: «Voli se ne vpišejo, marveč se navede samo število istih«. Po tem takem bodo tudi vole (?!?) klicali na vojaško vežbo. V 5. predelu je napisano: «Letni neposredni davek v dinarjih«. V 6. predelu: «Za koji del neposrednega davka je oproščen od plačanja«. V 7. pa: Ostane davka za 5 odslot. doklado«. V 8.: «Znesek vplačane svote«. Iz tega je jasno razvidno, da bo vojaštvo začelo pobirati še poseben vojaški davek in sicer 5 odstot. od predpisa - ; nega direktnega davka. Vsa ta nova bremena so kmetsko ljudstvo silno : razburila. Ali še ni dosedaj pojaških bremen dovolj? Še te neizvedljive dajatve nam je naložil beograjski centralizem! Kmetje bi morali dati vojaštvu za vežban-je konje, hlapce, vozove, vprego in še celo vole! Poleg tega pa se jim predpisuje še zopet nov davek v obliki «vojno-vežbene doklade« v iznosu 5 odstot. dosedanjega davka. Poglejmo si, ali je mogoče našemu ljudstvu nositi vsa ta bremena. Naši ljudje vedo, da je treba za obstoj skupne naše domovine doprinesti marsikatero-žrtev. Teh žrtev narod tudi plačuje in daje toliko kot menda v nobeni drugi državi. Dosedaj dajemo že ogromen ter težak krvni in denarni davek. Da bi pa poleg tega -še morali dati «na vežbo« konje, vole, hlapce, vozove itd., to pa vendar presega vse meje. Na tak način se pravi ugonabljati temelj naše države, našega kmeta! Vsled neznosne suše je moral kmet itak zmanjšati število živine do skrajnosti. Če bo moral še to oddati, kako bo potem obdeloval polje sebi in sosedom! In iz dosedanjih izkušenj vemo, da konj, vozov in vprege nihče ne dobi več nazaj, ali pa čisto pobito ter napol crknjeno žival. Vozovi ter vprega pa po «vežbi« sploh ni več podobna robi, za katero jo je izdelal mojster. Iz stotin pritožb znamo, da vojaška u-prava škode sploh noče povrniti. Kolarjev, kovačev in sedlarjev danes primanjkuje. Sicer pa pride danes voz in vprega- krnela tako drago, da vsakdo le s težavo plačuje popravila teh predmetov. Kmet ima danes samo toliko vozov in opreme, kolikor je v istini neobhodno potrebuje za gospodarstvo. Sledovi strašne svetovne vojske se pri kmetskih gospodarstvih najbolj poznajo. In ko še stare rane niso zaceljene, že hoče vojaška uprava vsekati druge! Mislimo, da so te dajatve danes nepotrebne. Naj vojaštvo bolj pazi na konje in vojaške vozove, pa jih ne bo treba kmetu jemati. Če pa že res morajo imeti za «vežbo« tako robo, naj jo vojni minister kupi namesto prešernih avtomobilov, kočij in kanonov. In koliko i-ma naša država verižnikov ter vojnih dobičkarjev, koji gleštajo veliko število konj in vozov. Tem pa jih nočejo vzeti. Le kmet bi moral nositi vsa bremena. Proti takemu postopanju najodločneje ugovarjamo! Pozivamo vse prizadele občine, da pošljejo takoj na Jugoslov. klub v Beograd (narodna skupščina) proteste, kakor sta že storili občini Savci in Sv. Tomaž. Naše poslance pa pozivamo, da pri vojnem mini- j strstvu in celokupni vladi vložijo najostrejši protest proti tej škodljivi in nepotrebni odredbi. ! *MMB*M«5SMWSWS DEKLETA! 19. novembra v Celje DEKLETA! NA DEKLIŠKI TEČAJ! Tudi žene so povabljene! Vsa izobraževalna društva, vse Dekliške zveze in Orlice naj pošljejo svoje članice na tečaj! Prav gotovo se naj tečaja udeležijo vse pred- j sednice, tajnice in odbornice Dekliških zvez in Orlic! Tudi iz župnij, kjer še nimate Dekliške zveze ali Orlice, pridite v obilnem številu! Železniška zveza v Celje je zjutraj in zvečer zelo ugodna,' tako, da bodo mogle udeleženke po večini isti dan z doma in domov. SPORED: Ob 8. uri zjutraj sv. maša v župnijski cerkvi. Od 9.—13. ure tečaj; na katerem govorijo štiri predavateljice iz Ljubljane o naslednjih vprašanjih: Žena in družina. Žena in gospodinjstvo. Žena in dobrodelnost. Žena in javnost. Slovenska krščanska ženska zveza. — Popoldne ob 14. uri v župnijski cerkvi večer -nice in nauk za udeleženki tečaja. Nato priredi Dekliška zveza celjska v Narodnem domu žaloigro «Mlinar in njegova hči«. — Tajništvo SI. kršč. soc. zveze v Celju. Norca se delajo i i nas. Ruski Wranglovei, katere je vojni minister dodal «pograničnim trupam«, ali po naše rečeno: obmejni četi, so prizadjaii ljudstvu na meji naše domovine velike neprilike. Po večini so to ljudje brez vsake izobrazbe (nepismeni), divjaške, kozaško-tartarske narave. Wranglovei so streljali in pobijali mirne naše ljudi ob meji, jih pretepali, zapirali, izvrševali posilstva nad ženskami in celo deklicami (slučaj Sv. Križ) in so u-stvarili na meji tak položaj, da je ljudstvo bilo že do skrajnosti razburjeno. Po neprestanem dreganju pbslancev Slov. ljudske stranke se je meseca majnika letošnjega leta sklenilo v narodni skupščini, da se Wranglovce odpusti. A vojni minister je namejiorfia zavlačeval odpust Wrang-lovcev. Še le sedaj dne 1. novembra so se pogranične čete na nekaterih mestih odpustile in nadomestile s finančnimi stražniki. ' A kaj se je zopet zgodilo? Vojni minister je zau-kazal (?!), da se mora 50 odstotkov odpuščenih Wrang lovcev sprejeti v finančno stražo. In finančni minister demokrat dr. Kumanudi je odredil, da se je Wranglovce res sprejelo. K nam na Slovensko so poslali tujce, ki ne poznajo ne našega jezika, ne znajo po večini ne pisali in ne citati, a naše slovenske sinove so poslali v Makedonijo in Srbijo. Finančni minister Kumanudi je zahteval od finančne delegacije v Ljubljani, da mora poslati slovenske financarje v južne kraje. In tako je moralo okoli 200 Slovencev, med njimi 50 najboljših mož, kar v roku treh dni zapustiti svoje družine in se preseliti 1000 km daleč v Makedonijo. Finančna oblast se ni ozirala ne na zdravstveno stanje prizadetih, ne na družino in na druge okolnosti. Tujec pravoslavni nepismeni Rus v* Slovenijo, a izobraženi katoliški Slovenec v divje balkanske kraje. Rus ne pozna ne naših zakonov, saj še pisati in citati po ogromni večini ne u-mejo. Kako hočejo ti ljudje opravljali svojo službo? Torej zopet nismo na meji rešeni te nesrečne vrag-lovske more! In kako se godi nesrečnikom, ki so poslani v Makedonijo? Iz pisma, ki ga je pisal tak nesrečnik, povzamemo: Služba se mi je odkazala 90 km od železnice v strašno zapuščenem, divjem kraju blizu albanske meje. Stanujem v bajti, ki je izdelana iz koruzne slame in pokrita tudi s koruznico. Hrana je silovito draga. Po moko, mast in druga živila moramo hoditi 35 km daleč. Plača komaj izda za prehrano. Kako bom preživljal svojo bolno ženo in svoja dva nedolžna otroka \ domovini? Vsako uro smo izpostavljeni nevarnosti, da nas «komitaši« (hajduki) ubijejo. Vsi kraji v tem o-zemlju so okuženi od malarije in drugih kužnih bolezni. Ljudstvo je strašno zanemarjeno, ušivo od pet do glave ter živi v grozni bedi. Vstrajati nam bo tukaj ne- Mlekarska Tončka. ' (Konec). Toda četudi je ostal pohabljenega telesa, pa je zopet dušno ozdravel, že bolezen je precej omehčala njegovo srce; ta nesreča je popolnoma predrugačila nje-, gove misli. Spoznal je svojo krivico in silno se je sramoval. Ponižno je prosil ženo odpuščanja, ki mu ga je rada dala. Po spravi z ženo se je kmalu spravil tudi z Bogom. Tončka je bila vsa srečna nad to spremembo, dasi po svoji navadi ni mnogo govorila. Saj sem vedela,, da je tvoje srce dobro, da pač lahko zajdeš, ne moreš pa se pogubiti«, je rekla priprosto. Tudi hčerke so bile presrečne, da se jih je oče zopet oklenil z nekdanjo ljubeznijo, in so mu rade izpolnile Vsako željo, kolikor so le mogle. Vendar se Kobar ni čutil srečnega; to, kar se mu je prej zdelo samo ob sebi umevno, da so namreč žena in otroci delali zanj, ga je zdaj silno mučilo. Zastonj ga je Tončka tolažila. «Če ne moreš, pa ne moreš«, mu je rekla. Če bi bila jaz bolna in li zdrav, bi moral ti za družino skrbeti; tako pa je zdaj vrsta na ©eni. Saj rada vse storim, veseli me, da si nam še ostal. Tudi zdaj, hvala Bogu, dovolj zaslužim, da nam vsem zadostuje«. «To je ravno«, reče Kobar. »Ti zvesto izpolnjuješ svojo naiogo v življenju, ti, žena — in jaz, mož, pa inoram brez dela gledati, kako se ti trudiš in za nas Vse skrbiš. In zakaj tako? Sam sem kriv«. «Ne muči se s takimi očitanji. Franc; zahvali 1 ju-, bega Boga, da še ni poslal hujše nesreče«. Toda Tončkino prigovarjanje ni mnogo pomagalo. Franc je postajal čedalje bolj žalosten in pobit. Brezdelno posedanje ga je mučilo, ker se je sicer čutil zdravega, da bi mogel tudi najtežja dela opravljati. Kar mu nekega dne reče Tončka bolj za šalo: «Kaj pa. če bi poskusil s pletenjem košaric in jerbasov? Saj si, koliko vem, v mladosti večkrat in ne ravno slabo izdeloval take reči«. Rekla je to samo zato, da bi si mož s tem preganjal dolg čas. Toda Franc je vzel stvar resno in se; je z veseljem oprijel te misli. Res je: kot mladenič se je j «za šalo«, kakor je misli, naučil pletenja, toda dalje se j ni vadil in izpopolnil. Otroci so mu z veseljem obljubili, ! da mu bodo oskrbovali potrebne šibe. Dobrosrčni kmetje so tudi radi dovolili, da so jih smeli rezati na nji- j hovili posestvih. Prva košarica ni bila sicer posebno lepa, druga se je že bolj posrečila, tretja je bila že brez napak in so jo deklice z veseljem pozdravile. Odslej je bil Kobar srečen in zadovoljen. Njegovi izdelki so našli kmalu odjemalce med vaščani in v okolici, kamor so jih hčerke na majhnem vozičku včasi peljale prodajat. Tudi v mesto se jih je precej spravilo, ker jih je njegova žena obenem z mlekom vozila na prodaj. Kmalu je lahko ženi izročil vsak teden precejšnji donesek h gospodinjstvu, na kar je bil zelo ponosen. Za Tončko so prišli boljši dnevi. Starejše hčerke so stopile v službo; mlajše pa so ji pomagale pri doma- čih opravilih. Lahko bi zdaj pustila vožnjo mleka, toda ni hotela, ker se ji je zelo priljubilo. Saj jo je spominjal voz z mlekom na najbridkejše ure življenja, ko bi kmalu izgubila svojo dobro ime in majhno imetje, ako ne bi v svoji odločnosti vzela vajeti v roke in sedla na kočijažev prostor. Tudi ni hotela Tončka kak dohodek tako kmalu izpustiti. Gotova, dohodkov je bilo sedaj precej več; toda, ali naj vsled tega neha delati? Lahko bi prišla nesreča, bolezen, hčerke se boelo možile in vsaka bi rada imela lepo balo in še kako doto za lasten dom. Kaj pa bi potem ostalo za njo in za Franca, če ne bi mogla vsled starosfi in slabosti več delati? In Tončka je imela vedno tudi usmiljeno srce do revežev. Tudi tem ne bi mogla več pomagati, če bi samo toliko zaslužila, kolikor bi ravno neobhodno potrebovala za življenje. Torej pogumno naprej delati, dokler moči dopuščajo. Dekleta so se res vse pomožile in so bile za svoje razmere dobro preskrbljene. Bile so pridne in boga-boječe in so dobile tudi take može. Najmlajša je ostala z možem, ki se je od očeta naučil njegovega rokodelstva, doma, da bi pomagala že precej priletnim staršem. Kmalu na to je začel Franc bolehati, in Tončka je imela mnogo dela z njegovo postrežbo, ki jo je sprejemal najrajši od nje. Dasi m a je stregla nad vse požrtvovalno, vendar se je bolezen že pregloboko zajedla v od prejšnjih poškodb itak že oslabljeno telo. Pridružilo se je še pljučno vnetje in vzelo Tončki soproga. Nepopisno je trpela vsled te izgube. V tihi udanost 1 mogoče. Ra je grem za ovčjega pastirja na Pohorje, nego bi tu za državo delal tlako in poginil.« Da, daf Tako se nam godi pod sedanjo vlado. Ministrstvo v Beogradu, v katerem sedita Pucelj in Žerjav, ima Slovence hi Hrvate samo za norca! Z vedno hujšimi davki tepejo centralisti kmeta in obrtnika, z neznosno draginjo delavca, a s centralistično balkansko šibo tudi uboge nižje državne nastavljence. In minister Pucelj je v Kaplji pri Vranskem farbal ljudi, koliko dobrega je že storila Samostojna, odkar je v vladi. Ljudstvo pa kliče: Dajte nam volitve, da se samostojnim in demokratom primerno zahvalimo! G. Pucelj kot „govornik". (Dopis iz kmetskih krogov). «Kmetijski list« od 25. oktobra t. 1. je prinesel pod zaglavjem «Celjski sestanek« tudi govor g. ministra Puclja. Da bodo naši kmetje sprevideli, da ima gospod slabostojni minister «Gospodarjeve« članke prav dobro v glavi in da jih uporablja po preteku treh do štirih mesecev v svojih «slavnih« govorih, liočemo pri-,biti sledeče:, «Slov. Gospodar je prinesel že meseca junija t. 1. pod naslovom «Naš kmet je nezadovoljen« vse misli, ki jih je g. minister Pucelj prodal v Celju kot svoje — slabostojno blago. Evo, dokaze! Gospod minister Pucelj je povedal 22. oktobra v Celju to-le: «Slej ko prej je naš ideal (vzor), da se združimo z vsemi kmetijskimi strankami v eno močno skupino. Toda ne v eno stranko, ker je danes vsedržavna stranka še prezgodnja, če bi bili mi v vsedržavni stran ki. ne bi mogli doseči zveze Slovenije z morjem«. — «Slov. Gospodar« je pisal pa že 27. junija t. 1. v zgoraj omenjenem članku to-le: «Mi kmetje in delavci smo temelj države! Ako se združimo vsi slovenski, vsi hrvatski in vsi srbski kmet je V o bile omožene in morale so na može in otroke bolj misliti, ko na mater. Mož pa ji je ostal zvest, ž njim se je lahko o vsem pomenila, vse mu lahko zaupala, kar ji je bila na srcu. In zdaj je morala zadnje dni življenja živeti brez tovariša. Da, to je bridko, toda kakor Bog hoče! On jo bo zopet združil z možem, kadar bo hotel. In zgodilo se je to prej, nego je sama mislila. Ne- 1 kega dne je prišel voz z mlekom nenavadno počasi. — ; Konji so šli tako previdno, skoraj plašno, kakor bi vo- j žili silno dragoceno blago. Ko pridejo na dvorišče se ustavijo, kakor navadno. Tončka pa je sedela na svojem prostoru trda in se ni zganila, da bi stopila z voza. 1 Misleč, da je stari ženi postalo slabo, pristopi hla- j pec, da bi ji pomagal z voza; a prestrašen odskoči — dotaknil se je mrzle roke in gledal v osteklenele oci. Tončka je bila mrtva..... Zjutraj je še prav zgodaj bila pri sveti spovedi in prejela sveto obha jilo in se potem odpeljala zdrava in vesela. V mestu je postregla odjemalcem in se ž njimi pogovarjala in šalila. Potem na potu domov je moralo priti nad njo in je morala zaspati, popolnoma mirno in tiho k večnemu počitku. Nepričakovano pa ne nepripravljena je nastopila pot v večno domovino, da se vekomaj združi s svojim možem. Celo njeno življenje je bilo zvesto izpolnjevanje njenih dolžnosti. Smrt je zapečatila to življenje," da se lahko reče: «Kakor je živela, tako je umrla«. O njeni smrti se sme reči: bila je odmev življenja, ki je bilo izpolnjeno z neomahljivo zvestobo v poklicu. «Lepa smrt!« so govorili vaščani. «Iz vestne delavnosti je bila poklicana, mirno in brez bolečin, združena z Bogom, kakor je bilo celo življenje. Mir vrli ženi!« Gospod minister Pucelj je nadalje govoril v Celju o draginji, ki se zmanjšuje na kmetske stroške in bil mnenja: «Komaj je narastel dinar, že so padli kmetski pridelki v ceni. Vsi induflrijski izdelki pa soostali ravno tako dragi, kakor so bili.« Ravno isto je povedal «Gospodar« tri dni pred Pucljem v gospodarskem delu pocl zaglavji: «Čuvajte kme ta« in «Čudne razmere«. Ako primerjamo pisavo «Gospodarja« meseca junija t. 1. in Pucljev celjski govor 25. oktobra t. 1., potem še lc lahko razumemo globokoumni ministrov stavek v Celju, ki se glasi: «Mogoče je, da so klerikalci s svojimi lažmi in spletkami zmotili par naših pristašev«. Z današnjim člankom pa ravno hočemo dokazati laž g. ministra Puclja, katero je izustil v Celju, ko je rekel: «SKS je edina nositeljica kmetske misli in zato je njena zmaga, zmaga kmetske misli«. Kje pa ste bili teda j g. minister, ko je naša stranka že davno zastopala kmetsko delavske koristi? Ali ste že živeli in ministrovali ob času taborov? Ali ste se udej-stvovali za časa najhujšega nemškega nasilja? Po preobratu vas je vrgel splošni val nezadovoljnosti, politične neorijentacije, splošne nezadovoljnosti, veriž-ništva in kapitalističnega stremljenja — kvišku. Gospod minister Pucelj, klerikalci so s svojimi lažmi in spletkami premotili celo vas, vaše blagorodje, ministrsko porodico, ker ponavljate čez štiri mesece v svojih govorih to, kar je že davao pisal in priporočal našemu kmetu od vas krivično-lažnjivo oklevetani — «Slov. Gospodar«. Pridite torej k nam, ako še niste čisto prodali in si umazali poštene, krščanske, kmetske in slovenske — duše! . Ob koncu vam pa povemo kot voditelju izdajniške Samostojne, da vas je lahko kot politika in voditelja sram, ker mažete z našo duševno mastjo, vaše, že z raznimi aferami nadrobno in debelo oštrafotane čevlje! FANTJE IN MOŽJE! Začnite se le hitro priglašati za socijalni tečaj v Celju, ki se bo vršil 27., 28. in 29. decembra — v sredo, četrtek in petek po Božiču pod vodstvom g. dr. Korošca. Prijave udeležencev naj društva in posamezni udeleženci dopošljejo do 1. decembra tajništvu Slov. kršč. soc. zveze v Celju, hotel Beli vol. V prijavi naj sporočijo tudi: 1. starost, 2. predizobrazbo (šolo), 3. poklic. Tisti, ki želijo skupno hrano (zajutrk, obed in večerja), vse tri dni, naj vpošljejo obenem s prijavo 220 kron. Kdor želi skupno hrano samo 2 dni, naj vpošlje 150 K, samo za en dan pa 75 kron. Hrana bo obilna in tečna. Stanovanja bodo brezplačna. Vsak udeleženec se se prijavo zaveže, da bo vse tri dni na tečaju vztrajal in se predavanj redno in točno udeleževal. Nekaj mladeničev in mož se je že priglasilo. Ker je število udeležencev omejeno, se hitro oglašajte! — Tajništvo Slov. kršč. soc. zveze v Celju. Haša trgovska pogodb s s Poljsko. Naši državni krmilarji od Pašiča pa do Puclja sklepajo vedno kake trgovske pogodbe z drugimi drža- j vami, a od teh pogodb imajo hasek edinole osebe, ki jih sklepajo, država in narod pa nič, včasih celo še ; kako prav občutno zgubo. Pred par mesci se je hvalil po časopisju g. Pucelj, ; ki je po njegovem mnenju odprl našemu vinu pot v čehoslovakijo s sklepom takozvane čehoslovaške po- . godbe. Po tej pogodbi bodo uvažali k nam Čehi svoje pivo, a koliko našega vina pa bo romalo v Čehoslovaš- i ko, pa je odvisno od izvoznih, oziroma uvoznih do- j voljenj. Sploh je izvoz našega vina na Češko le nekako prazno Pucljevo slepilo za javnost. Na širši podlagi kot čehoslovaška pogodba, je na- 'j ša trgovska pogodba s Poljsko, ki je bila podpisana dne 24. oktobra v Varšavi. Treba pa tudi glede pogodbe s Poljaki pribiti, da visi v zraku in je veliko vrpašan- j je, če jo bo sploh mogoče udejstviti. Tudi pri poljski pogodbi gre za izvoz naših vin j na Poljsko, kamor je sicer uvoz vina zabranjen. Po tej j pogodbi bi se lahko uvozilo od nas na Poljsko toliko j vina, koliko ga porabijo in naročijo iz naše države j poljski konzumenti. Količine naših vin, ki bi se naj j uvozile na Poljsko sploh niso v pogodbi določene, naši \ vinski trgovci lahko izvozijo toliko vina, kolikor bi ga pač prodali. Ako bi res ta pogodba s Poljaki uspe- ; la, potem bi se nekoliko vsaj popravila naša vinska kriza, v kateri se že nahajamo dve leti radi prevelike i nadprodukcije vina. Naši vladni krogi, ki so sklenili ; trgovsko pogodbo s Poljaki, zagotavljajo, da je po sklepu te pogodbe odvisno predvsem od naših vinskih j veletržcev, da oni sami odprejo pot našemu vinu na j Poljsko. Razven vina gre pri pogodbi s Poljaki tudi za iz- J voz poljskega sladkorja v našo državo, ki je bil dosedaj iz Poljske sploh prepovedan. V naši državi se proiz- j vaja veliko premalo sladkorja, torej ga moramo uvaža- ; ti iz inozemstva in po novi pogodbi ga bomo lahko do- | bavljali tudi iz Poljske. Poljska bo namreč dovolila večji kontingent svojega sladkorja za izvoz in kadar bo prišlo to izvozno dovoljenje od strani Poljske, re bodo morali naši trgovci oborožiti z uvoznicami, da ta \ sladkorni kontingent čim bolj povečajo. Nadalje določa naša poljska trgovska pogodba, da dobimo za letošnje leto iz Poljske 500 vagonov sirovega petroleja in nafte, ako kupimo istočasno iz poljskih čistilnic za petrolej 1000 vagonov petrolejskih proizvodov, kakor: petrolej za razsvetljavo, strojna olja, olje za mazanje, parafin, cilindrična ter vulkanska olja. Sirovi poljski petrolej bodo izvažali lahko naši trgovci stopnjevano in sicer v najmanjši količini 20 vagonov naenkrat. Za vse one predmete, katere bi mi naj izvozili po tej novi pogodbi iz Poljske, se plača v poljskih markah. Treba pa tudi pribiti, da je razno blago na Poljskem precej po ceni in baš radi tega, ker poljsko delavstvo dela za veliko manjše mezde kot naše. Tako stane na primer v tvornicah za sukno v Lodzu 1 meter najboljšega sukna 80—100 dinarjev, pri nas pa 300 do 400 d inarjev. Kol s poljskim suknom tako je tudi z raznimi stroji, poljsko soljo itd. Tako izgleda na kratko orisana naša trgovska po- ] godba s Poljsko, ki je po svoji vsebini in obsegu precej ugodna za naše trgovske kroge. Vendar pa, če pomislimo na naše škandalozno slabe razmere po naših železnicah, potem že lahko danes rečemo, da tudi od pol jske pogodbe ne bomo želi dobička, ker naš pro- j mel se nikakor ne bo zboljšal pod sedanjim režimom. Razven pogodbe s Poljaki pa bo še morala naša vlada skleniti posebne pogodbe za prevoz poljskega blaga in ] našega vina z vsemi onimi državami, ki ležijo med < nami in Poljaki, kakor: z Nemško Avstrijo, Madžar-j sko, Rumunijo in Čehoslovaško. Predno pa bodo tel prevozne pogodbo sklenjene z ravnokar omenjenimi državami in predno se bo količkaj zboljšal in popravil na železniški promet, pa bomo še menda tudi res znat- ; no preobilico naših vin prisiljeni izpiti doma ali kje bližje, kot je n. pr. Poljska. Ob koncu teh razmišljanj o naši poljski trgovski pogodbi treba še omeniti, da so vse pogodbe sedanje vlade z inozemstvom na zunaj lepe in obetajo na prvi pogled ogromne dobičke, a v istini so pa samo papirnati sklepi, pri katerih zaslužijo samo oni, ki jih skle-< pajo — a narod in država pa le samo citata o njih, a kacega dobička nimata in to vsled krivde sedanjega, v vsakem oziru za občno korist brezbrižnega režima. Naše ceste Vsled dvamesečnega neprestanega deževja so državne in okrajne ceste silno trpele. Od vseh strani prihajajo poročila, da so celo zidane ceste po mnogih o-krajih v takem stanju, da ne moreš z vozom naprej. Največ uničujejo ceste težki avtomobili. Mnogi okrajni zastopi, n. pr. ljutomerski, pa tudi ne vršijo svoje dolžnosti. Načelnik ljutomerskega okrajnega zastopa uganja samo demokratsko in samostojno politiko, a za ceste se ne zmeni. Glede zboljšanja cest bo treba že sedaj, ko se sklepajo proračuni za okraje, nekaj storili. Na vsak način bo treba svoto za vzdrževanje cest znatno po vseh o-krajih zvišati. Če si uničimo z malomarnostjo še naše ceste, potem pa se bo'tudi Slovenija lahko prištevala med Balkan. Torej prva naloga je, da se okrajni proračuni za ceste znatno zvišajo. Na vsak način pa bo morala država tudi prispevati večje svote za naše ceste. N. pr. cesta Maribor—št. Lenart—Gornja Radgona je postala državna cesta. Saj je edina glavna cestna prometna vez med Murskim poljem, Slovenskimi goricami in Mariborom. Na tisoče vozov in avtomobilov drči po tej cesti. Na vsak način bi morala država to cesto prevzeti in jo razširiti. Okraji tega ne zmorejo. Tu bi imel poljedelski minister Pucelj hvaležno nalogo. A za take reči samostojni generali «nimajo vremena.« Denarja ima vlada dovolj za pravoslavne Wranglovce, za oficirske avtomoible, za Sokole (saj so nedavno zopet dali iz državne blagajne 1 milijon za ljubljansko sokolsko komedijo), za kano-ne itd. Ob tej priliki pa tudi opozarjamo občine, da letošnjo zimo vse pripravijo za zboljšanje razoranih občins kih cest. Okrajni zastopi naj gredo v tem oziru občinam na roko. Mariborski okrajni zastop n. pr. prispeva vsako leto občinam za popravo cest 50 odstotkov od izdane svote. Lepe ceste naj bodo v Sloveniji znak lepote naše zemlje in res pravega naprednega gospodarstva. NAJVEČJA DOLŽNOST vsakega zavednega pristaša naše krščanske stvari je, da si naroči katoliški časopis. «Slovenski Gospodari naj-bo v vsaki hiši! S posebno prošnjo pridemo danes pred vas, naši možje in žene, mladeniči in dekleta: .Naš list razširite v vaši vasi. oziroma župniji, da zadnje koče. «Slovenski Gospodar« je med našim ljudstvom najboljši apostol prave krščanske zavesti, star branitelj pravic Slovencev in priljubljen svetovalec našega naroda. Naša pravična slovenska in krščanska stvar bo zmagala le tedaj, če bomo imeli v vsaki hiši naš časopis. Izgovorjena beseda izgine, pisana ali tiskana pa ostane. Zaupniki naši, žrtvujte vsaj vsako nedeljo nekaj ur za zbiranje novih naročnikov. Stari pa boste itak vsi zvesti ostali. Kaj ne? ALI BOMO KMALU SLI VOLIT? Kakor izvemo iz zanesljivega vira, je beograjska vlada strogo naročila pokrajinskim upravam, naj ima jo vse pripravljeno za nove volitve. Ker so v vsaki občini volilni imeniki že davno sestavljeni, vlada lalik« volitve naglim polom izvrši. Na to moramo biti vedni pripravljeni. Kdor še pri svoji občini ni pregledal volilnega imenika, naj to takoj stori. Mnogo ljudi je izpuščenih. Kdor ni vpisan, ne bo smel oddati svojegi glasu. Če ste izpuščeni iz imenika- takoj izvršite re klamacijo! Naše zaupnike pa zelo nujno prosimo, di si imenike takoj prepišejo. Imenika sta dva: za občinske in za državne volitve. Prepišite oba in skupno J zaupniki preglejte, če so vsi naši notri. Imenik dobro i-hranitc za volitve, za agitacijo. Po vseh župnijah in občinak oživite krajevne odbore Kmetske zveze, oziroma Ljadske stranke. Prihodnje volitve bodo odločile, ali dobkno kedaj boljšo vlado in ž njo tudi boljšo gospodarstvo kot je današnja. Bodimo svoje sreče kovač! Balkanska zvezal Živimo v času stalnih obletnic. Dobro je, da se vsaj ob teh priložnostih razgiblje naša javnost za stvari, ki so za državo in ljudstvo velike važnosti za bodočnost. Tako smo n. pr. tudi imeli proslavo desetletnice ksmanovske zmage nad Turki, ki bi pa ne bila mogoča, ko bi ne bili Srbi v vojni zvezi z Bolgari, ki so takrat kot najmočnejša država na Balkanu s svojo junaško vojsko prikovali proti sebi močne turške čete. Te turške čete bi bile, brez Bolgarov in njihove zmage pri Kirkiiisu, vržene proti Srbom pri Kumanovem in kdo ve, kako bi se obrnila bojna sreča. Zato je skoraj neokusno od beograjskih mogotcev, če podžigajo vele--rbijanski šovinizem s trditvijo, da so Srbi sami in samo Srbi zmagali nad Turki. Taka samohvala ni vredna piškavega oreha. Tem manj pa, če se ta samohvala vrši na način, ki popolnoma in namenoma pozablja na obletnico ustanovitve — balkanske zveze. Slovenska ljudska stranka se vedno in povsod dosledno poteguje za pravico in resnico vsega krščanskega ljudstva in slovanstva in to tudi takrat, ko se druge stranke na vse kriplje prizadevajo, da ničesar ne store, kar bi bilo proti volji in koristim trenutnih krmarjev države. SLS v svojem programu s kršeansko-versko podlago zasleduje združenje vseh Slovanov — zlasti pa Jugoslovanov — v skupno državo in pri tem ne pozablja na medsebojne večje ali manjše razlike, radi katerih zahteva avtonomijo in zakonodajo posameznih delov. Vsem je še v spominu, kako neustrašeno se je naš poslanec Sušnik zavzel v parlamentu za avtonomijo Maeedoncev. Velesrbijanci so mu zato grozili celo s pretepom. «Stražo«, ki skoraj v vsaki številki poroča na kratko o pisavi bolgarskih listov, kolikor jih še pušča naša vlada k nam, je liberalni «Tabor« napadel ter nesramno tožil policijo, češ, da je uredništvo «Straže« v tajnih zvezah z glavnim mestom Bolgarije, s Sofijo. Policija, ki je napravila preiskavo v u-redništvu, je sprevidela, da so jo «taboraši« temeljito nalagali. Seveda je «Straža« tudi vnaprej pisala za zbližanje z brati Bolgari, ki imajo danes na vladi svojo skoz in skoz krščansko kmečko stranko. Ta stranka in njen voditelj Stambolijski, sedanji predsednik bolgarske vlade, ki je celo vojno presedel v ječi, se trudi, ia se Bolgarija združi z našo državo. Pašičeva vlada, v kateri sedi tudi «kmet« Pucelj, pa je delala naravnost proti združenju naše države z bolgarskim kmečkim ljudstvom in podpira stremljenje, da pridejo v Bolgariji zopet na površje tisti, ki so vodili vojno proti Srbiji in ki so zato sedaj pred sodiščem. Ker so pa bili Grki, ki so imeli prevelike oči in premajhen želodec, v Mali Aziji tepeni od Turkov, je naša vlada sprevidela, da se brez Bolgarov ne more voditi zunanja politika na Balkanu. Predsednik angleške vlade, ko je spoznal, da se je preveč zanašal na Grke, se je kot poštenjak odstranil iz vlade, Pašiču se pa še niti ne sanja, da bi izročil krmilo države sposobnejšim možem. Zato je moral Pašič ugrizniti v kislo jabolko in te dni se pričakuje v Beogradu prihod bolgarskega predsednika Stambolijskega. Sedaj je tudi vladno časopisje za prijateljsko politiko z Bolgari, nam pa je v zadoščenje, da smo vedno branili in podpirali vse, kar je moglo zbližati Srbe in Bolgare. Koliko sramotenja, groženj, napadov, denun-cijacij in celo policijsko preiskavo smo morali prenašati! Sedaj pa tisti, ki so nas zaradi našega stališča ob-rekovali, napadali in denuncirali, hinavsko zavijajo oči in pravijo, da so tudi oni za zbližanje z Bolgari. Ne bomo preiskovali, ali so liberalci in samostojneži govorili neresnico prej ali sedaj, vemo pa to, da tem izdajalcem stanu in rodu ni niti za kmečko ljudstvo Titi za državo, ampak samo za — lasten žep. Te dni je bil v Beogradu grški zunanji minister, da se naša vlada posvetuje žnjim, kako bi se dalo preveriti in ogoljufati Bolgare, ki so sedaj zopet potrebni in dobri proti — Turkom. Grška, ki je zagrizena sovražnica tako Bolgarov in Srbov, kakor sploh Slovanov, ki bi rada Rusijo vtopila v žlici vode, je ponudila naši vladi za jugoslovansko podporo del pristanišča v Solunu in srbske šole med grškimi Bolgari. Ko bi naša vlada vodila pametno politiko, bi se sporazumela z Bolgari, ki imajo krščansko kmečko vlado — brez framazonov in brezvercev, kakršni so pri nas. ■>— Tak sporazum bi dal Bolgarom pristanišče Dedeagač v Egejskem morju, mi bi si vzeli Solun, ki spada v našo državo, pridobili bi vpliv in moč ter zvezo s Črnini morjem in z Rusijo ter bi mogli upati tudi na — Carigrad. Če se sedaj govori o balkanski zvezi z Grki in z Rumuni, teh ciljev ne bomo nikdar dosegli, pač pa, ako stopimo v skupno zvezno državo z avtonomno Bolgarija Tega pa se nasprotniki jugoslovanstva in slovanstva bojijo in med temi sovražniki je Pašičeva klika s Pucljevim in Žerjavovim repkom. Zato nimamo dosti upanja v uspeh Stambolijskijevega prihoda v Beograd, pač pa pričakujemo, da se voditelj bolgars--' kih krščanskih kmetskih množic ne bo dal ugnati v kozji rog. Balkanska zveza brez iskrene slovanske in jugoslovanske politike je mrtvorojeno dete, kateremu ne moremo zaupati naših svetinj: mir, državo in ljudstvo. Politični ogled. DRŽAVA SHS. Pašič jc v resnici prelomil svojo obljubo ter ni hotel podati ostavke vlade, ko so bile vse parade pri kraju. Radi tega je sklical Davidovič sejo demokratskega j kluba, da vsaj demokratske ministre pripravi do izpol- ; nitve dane obljube. Proti temu je nastopil Pribičevič s j svojimi pristaši, češ, naj vlada brez vsakih sprememb \ ostane, ker zahtevajo to zunanji in notranji politični i dogodki, — in pojavila se je tudi tretja demokratska i skupina, ki se noče zameriti ne na desno in ne na levo, ki je zadovoljna z vsako vlado, če se da kaj profitirati ' — in ki ob sejah, ker gre za ia ali ne, rajši ostane doma. Pašič v svoji vladi ne vidi prav nobene krize, kar se zgodi zunaj ali doma, vse mu služi v razlog, da se podaljša življenje njegovemu režimu, če se pa pojavijo nujne stvari in važna vprašanja, ee pa vedno izgovarja, da je vlada v krizi. Tako se je izgovarjal napram in validom in tudi napram uradnikom. Invalidi so siti večnih obljub in zahtevali so, da se zase, za Ukrajino in za Gruzijo iste pravice, kakor jih imajo ostali udeležniki konference. ■^■■■■■■■■■■■HMHHna Na$a zborovanja. GOielnico Slomškove smrti proslave združene krajevne krščanske organizacije v Gornji Radgoni v nedeljo, dne 29. t. m. Govori g. prof. Vesenjak. — Popoldne bo istotam tudi politično zborovanje. Več bomo poročali prihodnjič. Želeti je, da se krščansko ljudstvo udeleži v velikem številu obeh zborovanj! Občni zbor bralnega društva in proslava šestdeset-letnica Slomškove smrti se je minulo nedeljo prav lepo obnesla pri Sv, Martinu na Pohorju. Številnim navzočim Šentmartčanom je govoril o potrebi izobrazbe in o Slomšeku g. Goleč iz Maribora. Vsa čast zavednim Šmarčanom, ki so ob sneženem vremenu v tako lepei.i številu posetili zborovanje ter slavnost in so pokazali s hvalevrednim obiskom, da se zavedajo potrebe ljudske izobrazbe in da so vneti častilci za nas Slovence nt-zabnega vladike Slomšeka. Narodni poslanec g. dr. Josip Hohnjec je imel na praznik Vseh svetnikov na Polzeli v Savinjski dolir i jim na račun že tako dolgo pripravljenih zakonov tudi shod Slovenske ljudske stranke. Obisk je bil prav do nekaj da za žep in želodec. Enako je z državnimi nameščenci, ministre so obiskali odposlanci invalidskih in uradniških organizacij in Pašič je momljal, da s pomočjo sedaj «ne može, da bidne«, ker je vlada v krizi. Invalidi so si izbrali 100 članski odbor, ki stoji vedno v Beogradu pred parlamentom in zagrozili so, da bodo vladi napravili sramoto s protestnim shodom vseh re-vežev, kakršnega še svet ni videl. Po Dalmaciji so še vedno nemiri in spopadi med najemniki in lastniki zemljišč, ko so pa pri prvem zasedanju parlamenta dne 6. t. m. zahtevali zemljorad ber. Dr. Hohnjec je obširno razpravljal o vprašanjih zunanje politike. Nato je poslanec govoril o notranjepolitičnih razmerah v naši državi. Balkanizem, ki je naši državi v škodo in propast, se iz juga širi proti severu in zapadu ter je v višjem šolskem svetu v Ljubljani našel eno svojih glavnih taborišč. Resolucije, ki so bile enoglasno sprejete, izrekajo poslancem SLS popolno zaupanje, protestirajo zoper nasilno in protiljud-sko postopanje višjega šolskega sveta v Ljubljani, kjer ] komandirajo zbesneli demokrati in nasprotniki kri-i čanskega ljudstva, zoper razkristjanje šol in vse mla- niški poslanci, naj se nujno obravnavajo dalmatinske j dinske vzgoje, zoper protiljudski načrt novega davfc- zadeve, ker teče kri in se uničuje narodna imovina, je vlada odgovorila, da ne vidi za to nobene nujnosti. — Nujna se pa zdi ministrom — izbira dvorskih dam, ker se bo z zimo začelo na dvoru živahno in veselo življenje veselic, in sprejemov. Za prvo dvorsko damo je že v samem Beogradu nad 30 kandidatinj in ministri so si na dolgotrajnih sejah belili glave, kako bi svoje žene, hčerke in prijateljice privedli do časti in ugleda dvorskih dam. Na skupščinski seji dne 6. t, m. se je izvolil finančni odbor. Pred volitvijo predsednika je prišlo med ra-dikalci in Pribičevičevimi pristaši na eni strani ter med Davidovičevimi pristaši na drugi strani do hudega spopada.. Radikalci so predlagali za predsednika dr. Vojo Marinkoviča fn nikakor niso hoteli dr. Voje Vel-koviča, ki so ga kandidirali Davidovičevci. Ker je pa bila opozicija za Veljkoviča in ker je Marinkovič izjavil, da ne sprejme tega mesta, je bil izvoljen za predsednika Veljkovič. Od jugoslovanskega kluba so v finančnem odboru: dr. Dulibič, dr. Šimrak in Pušenjak; namestniki so pa: Škulj, Žebot in Stanko Banič. Edina sprememba v vladi je ta, da je odstopil voj, minister general Vasič, ter na njegovo mesto prišel general Pešič. Pravijo, da je Vasica vrgel Pašičev sin Rade iz jeze, ker ni mogel s svojim kompanjonom nekim Puniša Račičein, ki je s pomočjo obeh'Pašičev že vse državne gozdove v črni gori nesramno izkoristil, zaslužiti pri neki nabavi vojaške opreme. Minister Va-šič je «lifral« sam in ker ni dal zaslužiti tudi Pašičevi žlahti, je moral iti. Novi vojni minister je bil od Pa-šiča menda že pod pogojem, da bo to storil, tako hitro ustoličen. ITALIJA. nega zakona. Obenem so volilci odločno ugovarjali zoper način, kako se jim nalaga osebno-dohodninski d? -vek, ker se jemljejo za podlago dohodki, ki so pretiraro visoko naračunjeni, v resnici pa so veliko manjši. Tedenske novice. Kdo je na vladi? Velesrbska stranka radikali, liberalni demokrati in slovenski samostojneži. Od kedaj? Od zadnjih volitev dne 28. novembra 1920. Ali je od tega časa kaj bolje, kakor je bilo poprej, ko je bil dr. Korošec minister? Sami čutite dobrote, ki jih je prinesla sedanja vlada v Beogradu: Slovence so vkc-vali v srbijanski centralizem z vidovdansko- ustavo, odvzeli, nam samoupravo, dali nam nove davke, nove takse, povišali carino, desetek, poštnino, sol, petrolej in vžigalice dejali pod monopol in jih neznosno podražili, naložili velik davek na žganjekuho, poslali >o nam nesrečne Wranglovce, slovenske sinove pa vrg i na stotine iz službe, slovenskim katoliškim fantom v kasarnah preskrbeli batine, slovenskim kmetom oč-vzetje vprežne živine in vozov, bolnike vrgli iz bolni? -nic, katoliške učitelje in učiteljice pošiljajo v pregnar -. stvo, državi kopičijo dolgove na dolgove in tako g' $ ta povest kot morska kača naprej in naprej. Vse to je izvršilo in se dogaja, ko so v vladi liberalci in sanu -stojneži s svojim Pucljem. Kdo more to tajiti? Grda laž samostojnežev. V «Kmetijskem listu» samostojneži neprestano lažejo, da je dr. Korošec razširil srbski vojaški zakon na hrvatske in slovensk i kraje. To laž širijo na shodih tudi Drofenik, Dobnik. Mermolja in njihovi priganjači. Res je, da dr. Korošec ni bil nikdar vojni minister in tistikrat, ko je ministrski svet razširil srbski vojaški zakon na «prečanskf* Poveljnik ulice in pouličnih razgrajačev-fašistov i v narodni skupščini za kravatelc zakaj sr i se prav živahno suče na vladi, daje neprestano izjave, , kako bo skrbel za ugled države na zunaj in za mir v notranjosti. Na zunaj pravi, da se bodo obdržale vse doslej sklenjene obveznosti in pogodbe, če jih narodni svet, pod pritiskom fašistov seveda — odobri. Zunanja politika je torej dovolj dvolična, notranji mir se pa on in njegovi pristaši tako ostudno laž o dr. Korošc;.. je sam Pucelj pritrdil, da je ta vest o dr. Korošcu izmišljena in neresnična. Samostojni teče voda v grl ljudje ji povsod obračajo hrbet, zato pa skuša na nr I koten način zvaliti krivdo za svoja protiljudska dejs kaže v tem, da fašisti še vedno rogovilijo po ulicah in j nJa na naSeša poštenega voditelja. Laž pa ima krati;-da so v Rimu naskočili celo rusko sovjetsko poslaništ- J no§e' vo, radi česar je ruska vlada že protestirala. — Laška republikanska stranka je v svojem oklicu ostro obsodila fašistovsko vlado ter jo označila kot navadno nasilje razuzdane fašistovspe tolpe nad večino naroda. Turška država. Zmaga nad Grki je spodrinila Carigrad ter napravila Angoro za središče Turčije. Angorska vlada je spo ročila ministrom carigrajske vlade, da bo postopala proti njim, ako takoj ne odstopijo, kot proti veleizda- Minister Pucelj proti našim mladeničem. - «Slove-« nec« poroča, da je Pucelj na enem zadnjih shodov Sa j mostojne kmetijske stranke na vprašanje zborovalcer ' kaj je z odpustom letnika 1898, odgovoril: «Kaj jih bo-j mo oproščali, služijo naj za domovino, ker vojake potrebujemo«. Ko pridejo volitve, izrečite mladeniči Pu cljevi Samostojni posebno zahvalo za te besede. Vojaško breme je v naši državi krvavo in silno j Priznavamo, da mora domovina imeti obrambo, a t» mora biti poceni in taka, da bo vzbujala zadovoljno«! jalcem. Zaradi tega je vlada v Carigradu odstopila. — ; Pritožbe vojakov glede surovega ravnanja ž njiim sm< Rifaat paša, ki je kot guverner angorske vlade prevzel že nestetokrat opisali v «Gospodarju«, naši delavni po-oblast v Carigradu, je naznanil zavezniškim komisar- j shmci pa v pariamentu. Danes prinašamo na drugem jem, da je odslej v vseh vprašanjih v Turčiji pnstoj- j mestu članek 0 dajatvi konj, volov, voz in opreme ter na edinole angorska vlada. Bodoči vladarji turške dr- : še Q nfkom posebnem vojaško-dajatvenem (5 odstot-žflve se bodo volili m država dohi renuhlikansko usta- \ nem) davku Ljudstvo je v očigled teh neznosnih brf- žave se bodo volili in država dobi republikansko usta vo. Med Turki, ki so proslavljali ta preobrat po cari-grajskih ulicah, in med vojaki angleške posadke je prišlo do krvavih spopadov. Iz Angore poročajo, da namerava vlada velike narodne skupščine zahtevati na orientski konferenci v Losani, naj dobi Turčija one meje, kakor jih je imela pred izbruhom vojne. Rusija. Na noto britanske, francoske in italijanske vlade, da se sovjetska vlada udeleži orientske konference mirovne konference v Losani, je zunanji komisarijat po poročilu ruske brzojavne agenture odgovoril z noto z dne 2. L m., v kateri izjavlja sovjetska vlada, da nikakor ne more privoliti, da bi bila Rusija le samo h gotovemu delu konference pripuščena. Rusija zahteva men nevoljno in opravičeno razburjeno. Ali je te g» vsega treba, se vprašamo? Mislimo, da ne. Vojaštvu naj bo samo toliko, kolikor ga je res neobhodno potre! no za notranje in zunanje sovražnike. A danes nas vojaštvo stane grozne žrtve. Slišimo, da se bo v parlamentu prav kmalu obravnavalo o novem vojaškem zakonu. Tu pač prosimo naše poslance, naj Zastavijo vst svoje sile, da se napravi taka postava o vojaštvu, ds se število vojaštva zniža kolikor mogoče, da bodo fantje služili v domačih krajih in pod domačimi oficirji Posebno pa se naj boljše uredi vprašanje oprostitev dopustov in vežbe. Manevri pa se sploh morajo — odpraviti. Zahvala naših fantov. Letnik 1918 je po zaslugi fíír,- i. SL0V£KS£J ÜUM'OIMR 9. novrJrj'im poslancev Jugoslovanskega kluba odpuščen. Veselo vriskajoč smo odšli slovenski fantje na svoje domove. Podpisana izražama v imenu svojih tovarišev iz gar-nizije Požega iskreno zahvalo poslancem naše krščanske stranke, ki so se resno pobrigali za naš odpust. — Bog Vam stotero poplačaj! Janko Sattler iz Ivanjc pri Radgoni, Konrad Pečovnik iz Rdečega brega na Poh. Mermolja, znani ovaduški poslanec Samostojne kmetijske stranke, si ne upa več na svetlo. Ljudstvo je silno ogorčeno radi njegovega podlega postopanja. Vse, i kar ne pleše po njegovem «fiičkanju«, bi Mermolja rad j spravil proč ali pa vsaj v kajho. Kadar pride domov, ] ga morajo spremljevati oboroženi ljudje. Boji se ljudske sodbe. Doma pa se zapre in po cele dneve in cele j noči piše in piše. Kaj piše? Po večini ovadbe. Po njegovem prepričanju je vse protidržavno, kar noče iti v : njegovo Samostojno ali demokratsko stranko. Ovadu- j ška pisma piše o katoliškomislečih kmetih (Supanič, \ Gungl, Ilešič, Januš, Senekovič, Bauman itd.), o učiteljih in učiteljicah, o duhovnikih, žandarjih, poslancih, «Straži« in «Gospodarju«. V oči ne upa nobenemu pogledati. V cerkev ne gre nikdar. Ker ga ljudstvo nikjer več ne mara, se tolaži Mermolja s tem, da bo pri prihodnjih volitvah «klerikalcem« prepovedano agiti-rati in prirejati shode. Še naše liste namerava Mermolja ustaviti. Mermolja bi rad igral vlogo Bismarcka. A vse zapušča njegovo barko. Ovaduhi, izdajice in kori- i tarji med vernim slovenskim ljudstvom nimajo sreče! j Kako Mermolja zabranjuje ljudstvu pravico do po- i ta. Iz Cirknice pri Sv. IIju, kjer ima Mermolja sedaj j svoj z beograjskimi stotisočaki kupljeni gospodski dom smo dobili naslednje pismo: Naš Sv. IIj je imel nekdaj barona Pistorja, Holtschla, Fišerederja in še druge, ki so hoteli Slovencem oropati njih pravice. Tu pri nas se je nedavno naselil poslanec Samostojne, kateri bi rad postal drugi Pistor. Naše dobro učiteljstvo, ki ni hotelo uganjati v šoli sokolsko politiko, je ovadil kot «nem-škutarje«. Posestniki in viničarji smo imeli staro pravico do pešpoti mimo njegove «graščine«. Ta pravica gre gotovo za 80 let nazaj. Po tej pešpoti smo posestniki in viničarji iz Cirknice, št. Ilja, Kresnice in Svečine hodili na železniško postajo, odkar ta obstoja. In se- j daj je Mermolja, ki se hvali kak prijatelj in zagovor- j nik ljudskih pravic da je, to pešpot prepovedal in jo j zagradil. Posestniki in viničarji smo ogorčeni. Mer- i molja nam že ne bo jemal stare naše pravice. Sedaj ■ ^Bte & bolj spoznali, kaki hudobci so voditelji Samo- 5 stojne. * Kaj je v Jarenini novega? Trgatev smo končali. [ Natrgali smo povprečno polovico več kot lani. Kapljica pa bo srednja. — Vsled neprestanega deževja so j naše ceste po klancih nedostopne. Živina se pogrezne j do trebuha v blato. — Znani Mermoljev agent Hasl ] divja po fari okoli in se hvali, kako bosta z MermoL-jem grunte delila. Že to, da se Mermolja brati s člove- i kom kot je Hasl, mu je vzelo med vsemi poštenimi i ljudi ves kredit. Prej je bil Hasl najhujši in najgrši j nemškular, a danes ga Mermolja slavi kot vzor-narod- j njaka. Samo preklinja in zapravlja. Še tisti, ki so s j Samostojno držali, se je sramujejo. Pred meseci je g. j Vrtojbčan naznanil, da bo priredil tu «velik« shod. A ni ga in ga ni. Kaj ga je neki tako preplašilo? Pa ne ! menda «sijajen« uspeh pri Sv. Jakobu in Sv. Marjeti! Ivan, le pridi, če imaš kaj korajže! — Tudi naše Ja-reninčane Mermolja na tožengroški način kakor rojen ovaduh ovaja. Na poti sla mu posebno naša moža gg. Supunič in Gungl. — «Slovenskega Gospodarja« ima v j naši župniji naročenih nad 100 družin, «Kmetijski i list«, ki mu mi pravimo «Štajerc«, pa je pri nas dobil j sušico. — Starši našega pristaša in posestnika g. Jož. j Vernik obhajajo letos zlato poroko. Čestitamo! — Zna- i ni Konrad Schnuderl je hotel vloviti tudi naše pridne viničarje v svoje narodnosocialistične mreže. Obljubljal jim je za 300 K par čevljev. A ko so zvedli, da je to sama goljufija, so S-c-h-nuderlu pokazali figo. K. Schnuderl je nekdaj pri Sv. Jakobu bil dopisnik «Šta- , jeroa« pozneje je bil socialdemokrat, nekaj časa je pomagal Mermolji voziti «samostojno« šajtergo, a sedaj | farba in za nos vodi kot narodni socialist viničarje. ; Ko mu ta kšeft ne bo več nesel, pa bo gotovo pomagal j cirkniškemu Mijoviču ustanoviti srbsko stranko. — Pa ■ z Bogom, g. urednik, se še vidimo! Kmetskim zvezam celjskega okrožja. Koledarček ! Jugoslovanske kmetske zveze za leto 1923 je pravkar izšel. Cena mu je 28 kron; s poštnino vred stane 30 K. j Kdor naroči najmanj 10 izvodov, ga dobi po 28 K in mu j poštnine ni treba plačati. Kmetske zveze celjskega i okrožja naj takoj sporočijo tajništvu Slov. ljudske | stranke v Celju, hotel Beli vol, koliko koledarčkov jim i naj pošljemo. Letošnji koledarček je znatno večji ko lanski. Kmetje, sezite po tem edinem kmetskem kole- { darčku! — Tajništvo SLS v Celju. Nekatere Kmetske zveze celjskega okrožja še ved- -' no niso plačale zvezkov za odbornike KZ in knjižice «Zakon o oblastni in srezki samoupravi«, ki smo jim jih poslali. Prosimo, da znesek kar najhitreje vpošlje-jo. Člani KZ, ki prosijo tajništvo pismeno za pojasnila, naj priložijo dopisu znamko za odgovor. — Tajništvo SLS v Celju, hotel Beli vol. Proteste zoper vladni načrt o davkih so poslale nadalje sledeče KZ: 59. Sv. Miklavž nad Laškem, 60. Teharje in Sv. Lovrenc pod Prož., 61. Sladkagora, 62. Pre-vorje-Presečno, 63. Šmartno ob Dreti, 64. Staritrg-Pod-gorje, 65, Špitalič-Motnik, 66. Ljubno, 67. Solčava, 68. Marija Gradec, 69. Dramlje. Kje so še ostale KZ s svojimi resolucijami? Družita duhovnikov lav. škofije sklicuje izredni občni zbor za četrtek dne 23. novembra ob 10. uri pred-poldne v Tiskarni sv. Cirila. Na dnevnem redu je poleg poročila odbora sprememba pravil. Ako ob 10. url občni zbor ne bi bil sklepčen, bo pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sklepa pri vsakem številu navzočih čla- \ nov. Ta občni zbor je zelo važen. Gre namreč za to, da ) se pravila tako spremene, da stopi namesto dosedanje družbe društvo «Vzajemnost«. Zato se naj tega občnega i zbora p. n. člani v polnem številu udeleže. Odbor. Za ustanovitev meščanske šole v Marenbergu. V j nedeljo, dne 29. oktobra 1922 se je v Marenbergu sestal 1 pod predsedstvom pokrovitelja gospoda okrajnega glavarja dr. Marka Ipavica odbor za zgradbo meščanske šole za marenberški okraj. Razmotrivala so se vprašanja glede zagotovitve potrebnih sredstev, ter glede kraja, kjer bi naj stala meščanska šola. Iz izjav posameznih zastopnikov iz okraja je razvidno, da se prebivalstvo zelo zanima za ustanovitev prepotrebne šole za ta okraj in da je tudi voljno v to svrho žrtvovati potrebna sredstva. Prihodnji sestanek se vrši dne 25. t. m. ter je upati, da se storijo takrat že odločilni sklepi in da se s prihodnjim šolskim letom otvori tudi v naši Dravski dolini prepotrebna meščanska šola. Družba sv. Mohorja naznanja, da radi nestalne kupne vrednosti denarja za letni književni dar le toliko knjig proizvaja, kolikor se jih naroči spomladL Naknadnih naročil družba ne sprejema in radi visokih poštnih pristojbin na nje ne odgovarja. «Kmetijski list« priporoča neki tudi v madžarskem jeziku pisan list prekmurskih liberalcev in upa, da bo ta listič «temeljito branil napredne interese«. — Samostojnežem torej ni niti za kmetijstvo, niti za narodnost, ampak samo in edino za «napredne (namreč liberalne) interese«. Mi to že zdavnaj vemo in s tem samo pribijamo zopetno samostojno priznanje. Vprašanje iz Ljutomera. Joško Raj h iz Mote, Roš-karjev Drašek ter še par takih «samostojnih« tičer je čivkalo celo poletje in jesen: «Pucelj bo začel graditi železnico že 1. septembra, potem 1. oktobra, 15. oktobra, 1. novembra«, a o kakih pripravah ni ne duha in ne sluha. Tisto notranje posojilo čez 300 milijonov dinarjev, ki je bilo med drugim določeno za gradnjo železnice Murska Sobota—Ljutomer—Ormož, so v Beogradu pri vladi zafučkali za druge (srbske) potrebe. Ameriško posojilo uporabljajo za borzo, oficirje in ka-none. Vprašamo: Kedaj se bo začela graditi prleška železnica? (Odgovor uredništva: Pucelj in Samostojna živita si samih obljub. In obljube ju bodo tudi upro-pastile.) Izobraževalno društvo v Lajtersbergu obhaja prihodnjo nedeljo, 12. t. m. svoj društveni praznik. Zato bo ob pol 10. uri dop. dnevu primeren govor s slovesno sv. mašo v župnijski cerkvi sv. Marije. Popoldne pa priredi ob 5. uri v Narodnem domu Finžgarjevo znano igro: Razvaline življenja. K obilni udeležbi vabi odbor. Invalidski shodi se vrše in sicer: V nedeljo, dne 12. novembra 1922 v Selnici ob Dravi v hiši g. Čapla Jakob ob 2. uri popoldne. V nedeljo, dne 19. novembra pri Sv. Duhu—Loče pri Poljčanah v gostilni g. Kračun Anton ob 11. uri dopoldne. V nedeljo, dne 26. novembra v Št. IIju v Slov. gor. v gostilni gospoda Bauman ob 8. uri zjutraj in isto nedeljo, dne 26. novembra pri Zg. Sv, Kungoti v gostilni Vaupotič ob 3. uri popoldne. Izkaz darov za Dijaško večerjo. Ob priliki, ko se je pri Lovro čičeku v Jelovcu (Kamnica) blagoslovila kapela, se je nabralo 142 din. Tretjeredna skupščina v Laškem je zložila mesto venca na grob rajne tretjered-nice Marije Kruljc za Dijaško večerjo 123.85 din. — Pri blagoslovitvi Lipovnikove kapele v Metavi je nabral veleč. g. kaplan M. Krevh 107.50 din. — Prof. dr. Fr. Kovačič, Maribor, 100 din. — Župni urad Razbor pri Slov. Gradcu 67.50 din. Neimenovan iz Maribora 25 din. — Središka župnija je poslala nanovo 16 vreč živil za Dijaško večerjo. — Ob priliki blagoslovljenja prenovljene podružnice Sv. Lenarta pri Brežicah se je nabralo v gostoljubni hiši g. Jožefa Šetinc 100 din. — Odbor prosi, da se ga tudi od drugod podpira. Ker je v začetku moral še le podjetje organizirati, opremiti in živila kupovati, znašajo vsi izdatki za mesec oktober čez 7800 dinarjev. Vsem darovalcem se prisrčno zahvaljuje in se vsem priporoča blagajnik Dijaške večerje, Cirilova tiskarna, Maribor. Poroka dveh naših pristašev. Minuli pondeljek se je na Polenšaku poročila pridna članica Marijine družbe, vestna agitatorka, sotrudnica naših katoliških organizacij ter večletna tajnica tukajšnjega katoliškega izobraževalnega društva, mladenka Veronika Janžeko-vič iz Preroda z vestnim pristašem in članom Kmetske zveze, mladeničem .los. Florjanič, pos. v Prerodu. Ker sta oba člana naših katoliških organizacij, nam s tem dajeta poroštvo, da bosta tudi v naprej ostala neustrašena branilca naših krščansko-socijalnih načel! Novo-poročencema želimo obilo sreče. Čuden ljubitelj revnih ljudi. Iz Polenšaka nam poročajo: Nad vse srečne se čutimo mi Polenšani, ker imamo v svoji sredini naprednega šolnika Finka, ki je vnet agitator za brezversko sokolstvo, priden rekvizi-tor šolskih jabolk za časa, ko so bile še last šolskega sluge! Nad vse vestnega izvršitelja agrarne reforme nad šolskim posestvom, katero je prejšnja leta imel šolski sluga v nagrado za vestno izpolnjevanje svojih dolžnosti. In je tudi s slamo, ki je zrastla na posestvu, dal pokrivati šolske hleve. A letošnje leto pa kljub temu, da šolnik hasnuje posestvo, pa fehtari slamo za pokrivanje hlevov pri okoliških kmetih. Razumlijvo je, da ga šolski svet s posestvom ni silil in da je s tem, da si je prisvojil posestvo prisilil šolskega slugo s kopo otrok in v tuji hiši, da si mora skrbeti za kruh na drug način. Lepa je torej ljubezen našega naprednega učitelj-stva do ubogega kmetskega ljudstva. Dobro se torej Tonče razume na agitatorstvo, rekvizicijo sicer tujik jabolk na upeljavanje agrarne reforme, a ne razume pa tega, da bi si dal tudi hlev pokriti z lastno steno. Nt vidiš, ne slišiš šolarjev, ki jih ti vzgajaš v sokoiskeiu duhu, da med potoma gredoč v šolo in iz šole, namesto da bi pozdravljali srečajoče ljudi s krščanskim paedra vom: Hvaljen Jezus, pa kričijo: Aufbiks, horuk — —! Napredovanje orlovstva. Iz Šoštanja nam poročajo: «Mi gremo naprej, mi Orli«. O resničnosti leg« ia-e-ka se je lahko vsakdo prepričal, kdor je prisostvoval krasno uspeli telovadni akademiji, ki jo je priredilo Savinjsko orlovsko okrožje dne 29. oktobra v hotelu Union v Šoštanju. Ta samozavesten, siguren, mestoma naravnost eleganten nastop naših kmetskik fantov -Orlov nas je očaral. Hote ali nehote je moral vsakdo priznati, da je bila ta prireditev nekaj res prvovrstne^s Vsa čast vrlim telovadcem, kakor tudi Orlicam in n¿-raščajnikom, ki so brez izjeme vsi svojo nalog« reži'i v splošno zadovoljnost občinstva, da celo še prav v ne ljubo priznanje nasprotnikov orlovstva. Posebno pa se je odlikoval odsek «Šoštanj«, ki je združen a novoustanovljenim odsekom «Ravne«, s svojo jak« sigurno in spretno proizvedeno skupino žel viharen a plava gledalcev. A tudi druge točke, kakor deklamacije, govori, petje, bi se ne bile mogle proizvajati boljše, kot 90 se; skratka, vse je bilo izvrstno in lepo ter je smisel za orlovsko idejo med narodom le razširilo in poglobilo. — Bog živil Elektriko iz Fale že napeljujejo po Savin§*ki do-linL Iz falske elektrarne že napeljujejo dalje časa električni tok v smeri proti Celju. Pot, po kateri bo vodtl daljnovod, je že izmerjena. Cela električna napeljava iz Fale do Celja in Trbovelj bo gotova do prihodnjega poletja. V Celju bodo zgradili večji transformator in bo mestna elektrarna oddajala tok v poljubnih količinah. Falska elektrarna ima v Celju svoje večje zbirališče delavstva. Onečaščanje pokopališča. Od Sv. Jakoba v Slov. gor. nam poročajo: Silno žalostno in za vel& praznik nedostojno se je končala mrtvaška pobožnost na našem pokopališu na Vseh Svetih dan. Komaj j« konča i g. župnik s svojimi molitvami za pokojne in je nameraval pevski zbor, kakor je navada, zapeti še ialostir, -ko in so ljudje začeli opravljati molitve na gobovih svojih ljubih, se naenkrat zasliši strašno kričanje nekega neznanega človeka, čudom se čudimo, ko vidimo, da pridigujs neizogibni oaš stari znanec in samostojni agitator Konrad Žnuderl. Ljudje so morali pustiti grobove in molitve, pevci spraviti svoje pesmi in poslušati nehote nepoklicanega pridigarja. Ko se je natanko videlo, da govori oni človek, ki je naše ljudi amotil, da so volili samostojneže, se je ljudstvo zopet «pomnilo nesramnega izdajstva samostojnih poslancev, njihove, za Slovence pogubonosne politike, in začel se je strašen hrup, prepir, nemir, zasmehovanje, kletvice, kar je popolnoma onečastilo sveti kraj pokopališča. Vse se je izpraševalo, od kod in od koga ima Žnuderl dovoljenje, da govori in kmalu smo vedeli, da od nikogar. Popolnoma nikdo ni vedel za namene Žnuderl©ve na pokopališču, tudi oni ne, katerih imena je navajal v svojem govoru. Pa si bode tudi vsak pošt« človek preje stokrat premislil, preden se bode spustil z Žnu-1 derlom v kako razpravo ali podjetje. In tako je Žnuderl na grd, neznačajen in nedostojen na¿ia zlorabil imena drugih, ki nočejo biti ž njim v nobeni zvezi. Naj tudi Žnuderl v svojem govoru ima tako dobre namene, kakor hitro jih on pove, so že ponesrečeni. S svojim nedostojnim in popolnoma neumnim nastopom je Žnuderl onečastil naše padle vojake, ne da bi govoril 2s nje. Tudi mi ne rabimo Žnuderlove pameti in njegovih nasvetov, kar se tiče spomina na padle vojake. «Kaj takega je mogoče le pri Sv. Jakobu, kjer ni dovolj močne in odločilne roke proti takim i« stičnim razvadam«. Tako so govorili ljudje v svoji nevoiji in prav so imeli. Zato pa sedaj farani z gotovostjo pričakujejo, da bode g. župnik nastopil sodnijsko pot proti Žnuderlu, ker je ta človek: 1. s svojim nastopom popolnoma pokvaril svečanost na pokopališču in onečastil ta kraj in sveti dan, 2. ker je motil verske obrede; ki Še niso bili končani, ker se je še nameravalo peti in so ! ljudje nameravali še moliti na grobovih, 3. ker Žnu-| deri ni imel nobenega dovoljenja od g župnika za kak-I šenkoli govor. Prič je dovolj na razpolago. Konradček si pa naj zapomni, da ga je tokrat obvarovala samo svetost kraja in dneva. Če se še zopet prikaže zgago delat med nas, mu bomo njegove grešne samostojne kosti tako zrahljali, da jih bo težko zopet v red spravil. Slovesna blagoslovitev križa. Od Sv. Joéta n. K. nam poročajo: V nedeljo, dne 29. oktobra, se je po primernem nagovoru blagoslovil nov, jako lep lesen križ, !ki ste ga oskrbeli p. d. Žavčenova in Zg. Peklenjakova družina. Samo podoba Križanega je stala 1250 K. Križ hoče biti hvaležen spomin na srečno prestano dobo , vojskinih križev in znak zadostilne ljubezni za grdo oskrunitev Povhovega križa pred dvema letoma. Pri ; istem smo izvršili zadostilno pobožnost, nato pa v pro~ > cesiji šli k novemu križu. Fantje so s krepkim povdar-'' kom možnarjev naznanjali okolici, da si vere in ljubezni do Križanega od nobenega brezbožnrža ne pustimo vzeti. V gostoljubni Peklenjakovi hiši *no se še dolgo veselili nad dobro izvršenim bogoljubnim delom. Obema družinama najprisrčnejša zahvala, Kciiani bodi obilni Plačnik! šolski dobrotniki vurberške šolske mladine. Za nabavo šolskih potrebščin tukajšnjim ubogim šolarjem je prispeval ptujski okrajni zastop 250 dinarjev, domača posojilnica 125 din., domači trgovec knjige in zvezke v vrednosti 100 din. Če bo graščak Herberslein uslišal prošnjo mnogoštevilnih graščinskih viničarjev, bodo vsi ubogi otroci dobro preskrbljeni z dragimi šolskimi potrebščinami in bo pouk lepo napredoval. — Hvaležni smo vsem darovalcem, ki imajo ljubezen do naše pridne šolske mladine, ki si je skoraj s samimi šolskimi prireditvami pomnožila šolarsko knjižnico tako, da je lahko šola ponosna na njo. — Načelništvo vurberškega krajevnega šolskega sveta. Poplave. Stalno dvomesečno jesensko deževje ni ostalo brez posledic. V takem vremenu je delo na polju veliko trpelo. Poljski pridelki se niso mogli spraviti vsi s polja, pa tudi sejati se ni moglo povsod. Poplave rek so zato napravile velike škode. Kdor se je podvizal in opravil svoje delo ter vsejal ozimino, mu je pa narasla voda v nižinah odnesla in uničila vso setev. Tudi v Sloveniji, kjer je svet vendar v splošnem znatno višji, ko drugod, so razni hudourniki napravili veliko škode. Zlasti v celjski okolici je Savinja zelo grozeče nastopila. Na Hrvatskem pa je narastla Sava ogrožala celo železniške nasipe. Pri Zagrebu je Sava narastla za 3 in pol metra nad navadno svojo višino. Ponekod je prodrla tudi v hiše in kleti v zagrebškem predmestju. Pa tudi Donava je na nekaterih mestih zapretila obrambnim vodnim nasipom v Vojvodini. Kjer so bile sesalke v delovanju, sploh ni bilo znatne škode. V novapazar-skem vilajetu je na nekaterih krajih vsled poplave tudi telefonski promet pretrgan, ker je voda izruvala brzo javne droge in s tem pretrgala žice. V prištinski okolici je voda odnesla dva mosta. V okolici Kruševca v Srbiji je pretrgan vsak promet med vasmi na levem bregu razlite reke Morave. V Črni gori, blizu Peči je narasla voda porušila hišo in pokopala pod seboj mater in tri hčerke. Reka Crnojeviča je poplavila vse črnogorske vasi ob svojih bregovih. Ibar in Sitnica ogrožajo mostove in hiše. Prebivalstvo naravnost obupava. Sedaj je začelo tudi snežiti. Ubogo ljudstvo! — V Beogradu pa se dvigajo zgradbe, ki požirajo milijarde, v kolikor jih ne pobašejo v svoje žepe razni nenasitni krščeni Židje. Več poštenosti in krščanstva, pa bo mogoče napraviti ob vseh rekah, kjer je to potrebno, moč-ae obrambne nasipe proti poplavam. Razne nesreče in nezgod« na Štajerskem. Minulo nedeljo dopoldne so videli z mariborskega velikega mosta plavati po Dravi mrtvo moško trupla Doslej še Drava mrtveca ni naplavila. Od sobote na nedeljo sta Savinja in Voglajna s svojimi pritoki zopet preplavili celo celjsko okolico ter povzročili ogromno škodo. Voglajna je med drugim prinesla v Celje še živo kravo, katero so pravočasno rešili. Dne 3, t. m. je obiskal na Videžu pri Slov. Bistrici požar kmeta in posestnika Andreja Jug. Požar je izbruhnil v hlevu s tako naglico, da je postala cela stavba v par minutah žrtev plamena m da ni bilo mogoče gasiti in rešiti raznih v hlevu shranjenih reči. Ubogemu in vsega pomilovanja vrednemu kmetu Jugu je pogorel do tal hlev, seno, gospodarsko orodje, vino, 10 glav živine in tudi gospodarjev brat. Škoda znaša poldrugi milijon kron, a pogo-relec je bil zavarovan samo za borih 10.000 K. Podpore potrebni pogorelec se priporoča sosedom, da mu po možnosti pomagajo. Sočutnim srcem! Vsa slovenska javnost je bila ogorčena nad vnebovpijočim zločinom, ki se je zgodil dne 15. oktobra nad nedolžnim otrokom pri Sv. Križu nad Mariborom. Uboga deklica še dosedaj ni smela iz postelje. Njena mati je sama izjavila, da se ji je komaj posrečilo jo rešiti smrti. Zločinec je sicer prišel v roke pravice, tudi so se storili koraki, da dobi otrok in starši zadoščenje in odškodnino, pa se je le bati, da ne bo pristojna oblast ničesar storila v tem oziru. Če kaznujejo samo zločinca, še s tem ni poravnana krivica. Kdo bo potolažil obupajočo mater? Kdo bo odškodoval trpljenje staršev in otroka? Kdo poravnal stroške za zdravnika? Zdi se mi, da bi storil premalo, če bi bili samo ogorčeni nad krivico, ki jo trpi nedolžna družina. Slovensko srce je tudi usmiljeno, sočustvujoče! V imenu prizadete hiše, zlasti pa še v imenu uboge Ange-lice, ki je bila vedno med mojimi najpridnejšimi učenkami, trkam na vsa sočutna slovenska srca, da prihitijo na pomoč prizadeti družini. Tudi to bo glasen protest proti krivičnim razmeram. Darove blagovolite poslati na župnijski urad Sv. Križ pri Mariboru, pošta Zg. Sv. Kungota. — Martin Gaberc, župnik. Skupaj sta umrla. Iz Frama nam poročajo: mrtvaški sprevod dveh starčkov se je pomikal 30. oktobra iz Tržaške ceste v cerkev in na pokopališče v Fram. To sta bila blaga Joža in Katarina Kotnik, rojena leta 1831 in 1833, torej V 92. in 90. letu. Poročena' sta bila leta 1864. Žena je umrla 16 ur poprej, ko že mož tudi ni bil več pri zavesti. Rajni Joža je bil framski rojak in si kupil v Slivnici hišo in kakih 10 oralov zemljišča, nakar si je poiskal ženo iz spoštovane Rotartve rodbine pri Sv. Martinu na Pohorju, kjer sta bila poročena leta 1864. Hiša v Slivnici pri gmajni ob veliki cesti se je po svoji obliki, obdana s sadonosnikom, njivami, braj-dami in rožicami vsakomur dopadla, pa je leta 1920 pogorela, nakar sta pogorišče prodala in se preselila s svojo hčerko v Fram, kjer je imela hčer — ko je hišo prodala pri Kovaču v Dragah stanovanje izgovorjeno do časa, ko eden staršev odmrje. — Do časa, ko jima je hiša pogorela, sta skrbno ,in varčno kmetovala in bila trdna, takrat pa sta se prestrašila in prehladila in od tedaj je šlo naglo navzdol. Joža je bil precej velik koren jaški mož, vljuden in marlijv gospodar, zraven pa spreten tesar; napravil je Bog zna koliko strešnih stolov (ruštov) za hiše in gospodarska poslopja, preš, stop, plotov itd., tako v redu, da je bil vsakdo zadovoljen — če je bil tudi zid slok ali iz pravokota, ko se je strešni stol (rušt) postavil, se je vse ujemalo in vsakomur do-padlo. Še sedaj se nahaja okoli Pesnice več senenih lit, v domačem kraju pa mnogo kmetskih poslopij, ko-, jim slemena in škednje je on napravil ter najbolj orjaške preše so njegovo delo. Imela sta enega sina in eno hčer. Sin Jožef je bil tudi tesar, priženil se je v Slivnici na kmetijo, pa se je že čez eno leto ponesrečil, ko je peljal s hribov listje, prišel pod voz in vsled poškodb umrl. Hčer Alozija je že drugič vdova in si je to leto postavila novo hišo v Framu, ki pa še ni čisto gotova. Ako je kdo rajnega Jožefa vprašal, kako je živel, da je dočakal toliko starost, je rekel: «Pijan nisem bil nikoli, tobaka nisem kadil, jezil se nisem mnogo, delal vedno počasi, vztrajno in skrbno, šel vedno za časa spat in zgodaj vstajal«. Omeniti vredno je, da sta tudi starša žene rajna Rotarta pri Sv. Martinu na Pohorju pred ca 40 leti na en dan umrla in so ju oba zaporedoma nesli na pokopališče ter ju položili v eno široko jamo. Bodi vsem časten spomin! Stekline sumljivega psa je pobil minulo soboto na mariborskem glavnem kolodvoru policijski stražnik. Stekline osumljeni pes se je pojavil kar nenadoma med potniki. Žandarji in hajduki so se spoprijeli začetkom tega meseca na cesti od Sjenice pa do Novega Pazarja. Četa od 20 žandarjev je korakala po cesti, ko jih pričaka v zasedi takozvana Mehoničeva banda in je začela streljati med orožnike. Vsled razbojniških strelov je obležal eden žandar mrtev na licu mesta, drugi pa zelo težko ranjen. Ko so videli žandarji dve žrtvi v svoji sredini so se spustili v beg, hajduki pa za njimi. Razbojniki so pognali orožnike preko Sjenice, nato so v dobro večerjali ter pili in niso nikomur drugemu storili prav nič žalega. V Sjenici so pustilo obvestilo, da bo njihova banda pregnala orožnike tudi iz Sandžaka. Čudne varnostne razmere vladajo po naših južnih krajih, da ne more 20 žandarjev braniti in očuvati pred hajduki niti ene vasi. Hod vihar je v soboto proti večeru tudi po Dunaju razsajal. Pojavil se je naenkrat s silnim nalivom. Vihar je podiral dimnike na hišah ter metal strešno opeko namesto. Take nevihte Dunajčani ne pomnijo. Ljudje, katere je vihar zalotil na ulici, so bežali na vse strani in mnogo je ranjenih od raz streh padajoče opeke. Na delu pri neki novi stavbi se je zakasnilo nekaj delavcev, vihar je nastal, ko so bili še na stavbenem odru in dva delavca sta ob silnem viharnem sunku padla na cesto. Eden je mrtev, drugi pa težko ranjen. čitatelji se opozarjajo na današnjo prilogo lista, od glavnega in pooblaščenega prodajalca srečk razredne loterije — Aleksandra R. Pavloviča, — Jakšičeva 15 — Beograd. Zahvala. Podpisani sem bil že več let, tako tudi letos od triih občin izvoljen za vinogradnega čuvaja. Kljub temu, da je bila moja tozadevna služba vsled vednega deževja zelo naporna, mi nikakor ni žal za trudapolne stopinje, ki sem jih po Adamovem blatu napravil, kajti naše vrle kmetice iz Vilkoma, Partinja in Varde so bile vedno tako prijazne in dobre, da me niso pustile morda lačnemu čokati po blatu in tudi gospodarji niso se odtegnili primernemu zalivanju klobasic. Bog pa je tudi blagoslovil njih vinograde tako, da mnogi niso imeli skoraj kam nalivati. Dasi letošnji vinček ne bo tako dober kot lanski, pa ga je zato nekaj več. Dal Bog, da bo prihodnji bolji, ter da bi ga imeJ čast zopet čuvati. Vaš udani Jožef Rebernik iz Partinja. Gosoo'.-2 Nekaj o trgovini z vinom in žganjem. Trajni dež je največ škodoval kakovosti naših vin. Vsi oni, ki so letos čakali s trgatvijo, so slabo odrezali. Vinska trgovina je povsem v zastoju radi železniških potežkoč. Oba kolodvora v Zagrebu sta od 26. oktobra naprej zaprta za vinske pošiljatve, tovornina za vino pa stane več nego vino samo. Naši južni vinogradniki so že u-verjeni, da jim letos ne bo uspela špekulacija z novim slabim vinom, pa ga ponujajo po 8—9 K 1 liter. Južni vinotržci imajo v svojih zalogah nova vina tako slabe kakovosti, da jih sploh nikdo noče kupiti, ako jih pred prodajo ne zrežejo z Dalmatincem. Sploh so pa kupci glede nakupa novih vin zelo vzdržljivi in to največ radi potežkoč na železnici. Nova slivovka pada v ceni in jo ponujajo po 155 K za 1 odstotek. Iz zagrebškega žitnega trga. Uvoz amerikanske moke je precej nazadoval, ker je ta moka dokaj slaba in le po 2—3 K cenejša kot naša najboljše vrste. Po ame-rikanski moki povprašujejo samo iz glede prehrane pasivnih krajev in v slučaju velike potrebe. Amerikanska moka bi se pri nas udomačila zelo težko. Nabava pšenice je zelo otežkočena, ker je vsled dolgotrajnega dežja malodane prestal dovoz. Veliki posestniki po naših žitorodnih krajih so v strahu, da bi lakho bila vsled letošnje deževne jeseni, ko ni mogoče sejati ozimine, prihodnja setev slabša od letošnje. Vsled deževja še po juž. krajih niso niti vse koruze potrgali, koruzno klasje gnije in bi bilo zelo — zelo dobrodošlo suho vreme. Na zagrebškem žitnem trgu je bilo zadnje dni zelo veliko povpraševanje po pšenici, ekonomi nočejo prodajati nove pšenice, žitni trgovci pa imajo v zalogah drago robo, katere ne morejo prodajati cenejše nego so jo nakupili. Konzumenti se še vedno vzdržujejo nakupa pšenice, ker čakajo na padec cen. Na zadnjem žitnem trgu v Zagrebu dne 4. t. m. so ponujali novo pšenico v manjših količinah po 1350—1450 K, do kacih večjih kupčijskih zaključkov ni prišlo. Rž je brez prometa In se giblje v cenah 1000—1200 K. Trgovina z ječmenom je tudi precej slaba, ker so pokupile pivovarne večje količine slovaškega ječmena. Ječmen za krmljenje se prodaja po 1000—1200 K. Oves so ponujali kar v celih vagonih in sicer po 950 K. Vojna uprava še ni pokrila svojih potreb ija ovsu, trgovci so vzdržljivi in čakajo z nakupom. Zadnjo večjo ovseno licitacijo je vojno ministrstvo razveljavilo, radi previsokih cen in se bo razpisala nova licitacija. Staro koruzo ponujajo po 1175 do 1250 K, novo po 680—750 K. Povpraševanje po koruzi je zelo neznatno. Vsled pritiska amerikanske moke zahtevajo kupci moke nizke cene. Mali mlini so vrgli nekaj moke slabejše kakovosti na trg, da lahko konkurirajo z amerikansko robo. Mlini, ki meijeja za izvoz, prodajajo moko nularico dobre kakovosti po &I.5 do 22 K. Z moko se trguje v manjših količinah im «ssa ) za dnevno potrebo. Otrobi se plačujejo po kakovosti o-l 600—700 K. Veliko je povpraševanje po fižolu in pla&ti jejo pisani iazoI po 12.5 K. Vreme je bilo zadnje iofa2 po naših južnih .najbolj žitorodnih krajih nepregfeta > deževno in je napravilo po poljih nepregledno Mori». Gospodarske zanimivosti iz Makol pri Poijča»ai Pri nas smo obrali in večinoma pobrali, namreč pdbta i jagode, ki so vsled trajnega deževja popadale na : ljo, najbolj pri sorti Noah ali po domače šinararieiL — j Kvantiteta je bila črez pričakovanje, a kvaliteia pol isto. Kapljica sicer ni kisla ali deloma dokaj ku&ja «t lanske, da bi se primeril slučaj alkohol. zastrupij«»|! , ni strahu, ali fantje že vendar kažejo, da preslabo ravno ne bo. Kostanjev je bilo toliko in še prav lep®«* da ljudje že dolgo ne pomnijo in ne bom lagal, ako rečem, da jih je ena tretjina za pobirati, dočim je s iktf-mi že vse napolnjeno. Sadja je bilo tudi povoljn«j„ sa mo dokaj krastavo, a radi suše pa je pijača zelo mofcat in sladka, posebno ona iz jabolk, ki so bila pred deževjem pobrana in sprešana. Koruza je spravijem v dežju precej mokra, dočim je skoraj vsa ajda in knotti -pir še na polju, uničena deloma od dežja, deloma oii silnih povodnji, 'ki sledijo ena za drugo; posebno ge sestniki ob Dravinji trpijo veliko škodo radi popiav poljskih pridelkov. Za prodati živeža, razen vina, ki je danes brez cene, ne bo nič, pač pa bo večina prebival» t va primerana, si istega kupovati, posebno posestniki in viničarji v hribih brez razlike vsi. Tu je pa sedaj ia®k zelo kočljivo vprašanje, ki si ga malokdo upa m gla misliti, ker mu pri tem v zakurjeni sobi pri topli pet pride mrzel pot na čelo — odkod vzeti denar? Poprej sem omenil, da edini pridelek vino, letos nima noben cene, nikdo ne vpraša zanj, ali ga daš za dve, pet, ali deset kron liter. Vino piti, nič jesti in kakor piše lad -nji «Trgovinski list« cele strani novih davkov, kam bo prišel posestnik, ako bo moral ta ogromna davčna bremena vzeti na svoja, že itak čez mero obložena mm««, to naj gg. kot finančni minister Kumanudi in drugi njegovi zapravljivi tovariši v Beogradu dobro paetais-lijo! Po denarnih zavodih se je promet oživel, nikak« na korist kmetskega ljudstva, kajti počeli so denar odnašati, namreč na posodo in če bo šlo tako naprej» ho v doglednem času pel boben velikim in malim pečatnikom. Tržne cene v Mariboru. Govedina: 1 kg govejega iK ICIanlSck & Pcnič,Maribor,Vefnniska uf9 belo ?mamico * * 954 v 2 letih bodete trgali. 30000 ..........~~ — ' dotro vkorenmjenib šmarničmh sadik in več tisoč dvoletnih jabolčnih divjakov se dobe pri Josip Sed vnik trsnčar in dre-vesničar v St.Jinžu pri Velenju. 1—2 949 Več hlapcev Štajerskem proti dobri plači. Po. udbe pod »Zanesljivost« na upravo lista. 1—3 960 Lep cirtasft kotel 441 velik se po ceni »roda. — Povprašati: Sodna ulica 17, Vinski sodi 8e prodajo, «o- roški kolodvor, tovorno skladišče Maribor. 943 Milu 9 je na predaj, zelo iri-ItjlVd mema kot stavbeni prosti r, ker laži tik giavne ceste Ptuj— Ormož. Pogo i in ceca je izve pri Fe dinanduMeško, Velika Nedelja 9:9 Vinski sodi ¡LZ cd Ifco do 2000 1 se prodajo po ugodni ceni pri Kralju v Ormožu 96 Voi. eiio bit ga perilo, robce in drugo manufaktr rno blago priporoča po znižanih cenah FranjoMaier, Maribor I 1 Glavni trg 9. 90I ¿imstio perilo, nogavice za moške ia žen ke, koče, odeje, preproge prodaja po znižanih cenah Franjo #lajer, Maribor manuf-ktuma trgovina 1—2 Glavni trg 9. 900 ifimirap 8 ' odraščeniml de-fllilCa' ltvskimi močmi se takoj sp ejme v Limbuš. Predstaviti se je v Mariboru, Slovenska ul. 8, I. ndstr. 9,6 Miiua ob Ptujski cesti, pri-iljlvfl pravna za stavbeai prostor se proda Tezno 55. [948 IIa rs run 3e ^jbro P» 3 roCUil idoCa gostilna v mariborski okolici. Naslov v upravništvu. 944 ke, rožne vence, svetinjice, podobe, križe itd. — Posebne, opozarja na svileni papir in na presani papir v vseh barvah. — Ima tudi vse tiskovine za župne. šolske, občinske in posojilniške urade, vse knjige in zvezke 2« ljudske in srednje šole. — Cene so priznano nizke rp postrežba točna.--— — — — C.irilova tiskarna. NOVE KNJIGE! V zalogi Cirilove tiskarne v Mariboru so ravnokar izšle sledeče nove knjige: 1. Moj stric in moj župnik. Povest. Prevedena iz francoščine. Povest je zelo mična. Knjiga bo posameznikom in društvom dobrodošla. Res, pozdraviti jf idejo Cirilove tiskarne, da izdaja v prevodu dobre povesti iz tujih slovstev, ker so v zadnjem času leposlovne knjige na Slovenskem že zelo redke. Cena broširani knjigi je 4 din., kar je za sedanje razmere zelo malo. Po pošti poslana stane . . . din. 2. Srečne hiše je naslov drugega zvezka knjižnice presv. Srca. Knjižica govori o sreči tistih družin, ki S£ posvetijo božjemu Srcu Jezusovemu. Nadalje opisuje delovanje sv. Mateja iz družbe Srca Jezusovega za posvetitev družin. Končno obsega krasne nagovore ob posvetitvi družin. Knjižica je lična, lepa, prikupijiva in bodo častilci božjega Srca gotovo radi segali po nji. — Stane pa s poštnino vred din. 1.50. Naroči se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Nov koledarček z:i leto 1923 in sicer v žepni obliki je izdala Cirilova tiskarna v Mariboru. Cena v platno vezanih koledarčkov je brez poštnine 3 din., s poštnino vred pa din. 3.25. Koledarček je zelo ličen. Družinska pratika za leto 1923 se dobi v Cirilov: tiskarni v drobni razprodaji po din 3.50. Koledarček Jugoslov. kmetske zveze je izšei. Z razpošiljanjem prične tajništvo SLS v Mariboru za mariborsko okrožje prihodnje dni. Opozarjamo na koledarček in njegovo vsebino somišljenike s prošnjo, da skrbi jo za razpečavanje. Sestra Bcnigna Konsolata Ferrero. Kratek opis nje nega življenja 1885—1916. Poslovenil o. Herman Vodenik Založil samostan trapistov v Rajhenburgu. Knjižica obsegs 144 strani in stane 12 dinarjev, poštnina (100 gr) 40 par Oblika knjižice je prav priročna, papir lep, tisk lep, jezil lepo tekoč; vsebina pa je ne samo lepa, zelo lepa, naravnost krasna, dragocena. Razgrinja se pred nami vrlin bogato življenje moderne mladenke iz ugledne meščanske rodbine V sedmih odlomkih se obravnava njena otroška doba in -življenje med svetom; vstop v red Marijinega Obiskanja ii njene čednosti. Dalje njena zaupna zveza s predstojnico ii pa njeno ljubko domače občevanje z Jezusom. Nazivlje « «tajnica presv. Srca«, ker bodo njeni spisi brezdvomni uspešno nadaljevali apostolstvo sv. Alakok. Omenijo se k njene zadnje duhovne vaje, ob koncu pa — silno zanimivi — njena bolezen in smrt. Knjižica je naravnost aktuah» koristna, pptrebna, moderna. Odkriva slikovito rane s« danje dobe in družbe, pa tudi nudi lahko sredstvo, da pri demo kmalu in sigurno — k boljšim časom. Knjižico bral je pravi užitek; kar ne moreš je odložiti. Uspeh je: Veselj do življenja in pa neomajeno zaupanje do Boga. Vsak društvo, vsaka zveza, vsaka vas: nabavite si jo! Za 50 1 dobite knjižico, ki bo lahko 50 let izborno vzgojevala mls da srca in s tem večala naroda zaklad. Naslov: Opatij «Marija Rešiteljca«, Rajhenburg ob Savi. i ž ! > § i I i Dvogovor. Tonček, kje. pa kupuješ štofe in hlače ' uao, ker imaš zmiraj tako lepe obleke? — Ja, m« ijubi tovariš, mu odgovori Janko, v Celju pri Ivan ; Masiosk, Kralja Petra cesta 15; tam dobiš vse bolj p •foi, prav dobro blago in dobro mero. 9056 (3-1 V Prevaljah se takoj odda___•__^ nrnanicia in ' Priporočamo najcenejšo manufakturno trgovin SlUZDa orgenis» It! ^ Fd,/int Maribor, Grajski trg I. - Več v oglasu! cerkovnika.. Prednost imajo ro-___ ko delci. Zupoi urad Prevalje. 9S3 Rigolaj-e in sadite SpodMerska iji dsh posojilnica v Maribcru, Sidra ulica ¿lev. 6, r i.zn z. obrestuje cd 1. ce\eirbra 1922 navadne hranilne vloge, katere se zamore vsak čas dvigniti po 5 o o Vloge na trimesečno odpoved po 5 Vi®/», večje in stalnejže vloge po dogovoru od 6®/. do 6'/»"/«. 1—B 939 D mri si se £ozd> 7 ia P0.1 riUUfl orala 7 hriboviti te <1 Cena 56CO0 K. Iva a Narat, Hočko Pohorje 35. 95» Potrebujem za svoje posestvo na Pohorju oženjenega majerja za oskrbovanje gospodarstva in lovca Dim stanovanje, deputat in pla'ilo p} dogovoru. Rcfl -k-tanb m t naj pišejo v Maribor, Turoerjeva ulica 9, dr. J. Glan-čnik. 945 Posestvo 8rdcphrošdt.;a3s oralov vjiv, travnikov in gozda. Cena po dogovoru. Več se i«ve na občinskem uradu Dobrna. 1—2 950 l¿java. t- irov n« 961 Ruda dviganja dinarja so cene padle in bo zui žalo za 10%-20f|o pri vsem blagu. I IRPlN950 Maribor, Gbvni trg 17. Podpisani Alojz Muršec, hlapec grajščine v Škotci, preklicem svoje raz šaljive besede, katere sem govoril zoper g Franca Ogrizek, upravnika grajščine v flkofci, obč Janež jvci, in se mn ob enem zah •alim. da nisva prišla do sodnijskih vrat. 940_ALOJZ MURiEC. Ifahil» oa >zredniobčni zhor VOUiltf G ¡spodarske nabavne in prodajne za druge v fcfo-airju r z z o. z., ki se vrši v nedeljo, dne 19. novembra I922, pn prcem s» opravilu v zadruž-oih prostor h. Dnevni red: Sprememba pravil. Vabijo se vsi čani. Načelstvo, Širite naše liste! Opozarjamo na oglas «Prve hrvatske štedionice ! Zagrebu«, ki je dne 19. junija t. 1. otvorila svojo p« ; družnico v Mariboru, Gosposka ulica 24. Ta tlenan f zavod je bil ustanovljen leta 1846, šteje okrog 40 p< i clružnic in znaša stanje vlog tega denarnega zavtxfa t in pol milijardi kron, in je v celi Srednji Evropi edi ; največjih denarnih zavodov. poitnine za odgovor, se pri vprašanjih sa laser« ne odgovarjal LEPOTH tože, obraza vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las se mon lamo skozi razumno nego lepote doseči Tisočera prizaanja dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „EL8A(( lilijno mlečno milo najbolje blago, najfinej «milo lepote»; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 „ELSA" obrazna pomada odstrani ?sako nečistost kože, solnčne pege, tajedance, nabore L t. d., naredi kožo mahko rožnato-belo in čisto; 2porce-«nasta lončka z zamotom in poštnino K 120'—• „ELSA" Tsnochina pomada za rast las krepi kožo glave, preprečuje upadanje, lomljenje m cepanje las, zaprečuje prhat, prerano riveloet L t. d, 2 porcelanasta lončka z zamot od in pošta. K Prodajalci ako naročijo najmanj 12 kosov od ene predmeta dobijo popust v naravi. 9a7nn * Lilijno mleko 24 K; Brkomazlo Kr.; najfinejši Hi KQ&1IU • puder dr. Klugera v velikih originalnih škatal 40 K.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatijah 40 K.; I der za gospe v vrečicah 8 K.; zobni prašek v škatijah '2 S, vrečicah 8 R.; Sachet dišava sa perilo 12 K.; Schampon za ) 8 K.; rumenilo 12 listkov 48 K.; najfinejši parfem po 48 io 60 Močna voda sa lase 80 K. Za razne predmete se samot k) štnina posebej računa. EV8EN " V. FELLER, lekarnar, Stubioa donJa^iM trg 3 Hrovaško. [a [20 7 Vzame Utt Cepljene trte Mig « (Mtllto In i inventarjem m ling, gutedl, dišeči traminec, ••lo ¿obrt iiofra toajn. Cenj«M ranfol, tronta. Cene po dogo-jocad» u nprgrgiitvo SI it. voru. Oglasiti se pri Franc GLsaodvia pod „^tkal 884". Ranil, Kukova, p. Juršinci. 913 S-i 23 Visokodebelna t aneno seme vosek» mhm im&e, k* maso, Mol, trs&Ss trst life €«r sploh vse delilne pridelke kupuje so nsivišli dnevni ceni itrrtika 9-10 I. D«{§*o, Celje, Glavni trg 10, Ilk fat ne cerkve, (prej Bm Hačmr), Fotograf fl. KIESER Maribor, Gregorčičeva ulica štev. 20 ob gornji Gosposki ulici se priporoča pri porokah, primicijah, družinah in društvenih prireditvah. Stroškov se ne zaračuna, cene kakor v mestu. Največji in najstarejši atelje v mestu. velik prihranek za vse gospodarje moj najnovejši iznajdeni domači «nlin na roko ali na drugo moč. ftfelje žito na tri dele in najprostejše do naj6nejie. Stroj za koruzo k ščiti, feateri tudi koruzo takoj osna£i in se lahko tudi opremi, da se porabi za vejalnik za vsako zrnie zvejat'. Ceniki in slike se pošljejo proti */s din. znamki. Za obilna naročila se priporoča islsob Pygfe@, Budim, Piui. Opomba. Ti in vsi drugi moji stroji so bili na mar bor-ski razstavi odlikovani z clato kolajno ia sem dobil že iez $o naročil. 3—2 : CENE manufakturnemu blagu znaftnoznižane Ogle te si nuvo 2aiogo manufakture in perila v trgovini M. FELDIN, Maribor G ajski trg Vetrinlska ulica Krojači in šivilje poseben popust! LIVARJI A za zvonove in kovine, poprej ie* DENZELA SINOVI, MARIBOR Kopališka ulica 9, je zopet v obratu. — CFJR KVENE ZVONOVE. - Izdeluje surove litvt v vseh kovinah in zlitvinab (bron, medenina aluminij i.t.d.) — UMETNA LIVARNA reliefi oerkveni svetilniki. — Vsa oprema za žgali.ice kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodo vod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži h mt-lenine lastnega izdelka. Popravljalnica za briz ialnei. t. d. - — \ni, J, & H s^dna drevesi jablane, hruške, marelice in breskve (tndi pritlikavci) se dobe Ruika cesta 15. 3 3 917 Kupim hišo ali predmestju. Posredovalci dobe nagrado. Dolajš Ludvig, Sv. Jako v SI. gor. 2-3 928 Izboljšala šmarni«7 garantirana, prav dobro vkore-niojeaa, več deset lisoč komadov na prodaj! Poj tonila daje oziroma sprejema naročila Trt-nica, Sv Janž p. Velerje. Ne zamudite, dokler je ie kuj zaloge ! Za odgovor se naj priloti dopisnica! 3-3926 CepliiiTeiie7"15n? podlagi »rip. Portalis« in tudi vkoreninjene bele imarnice prodaja Fr- nc Zelenko, posestnik in trtnar, Rucmanci, S ■•. Tomaž pri Ormožu. Cena po dogovoru. Za odgo/cr priložite znamke. _3 -915_ AmerSbansfel Cepljene trte Vinogradniki poztr! različnih najbolj priporočljivih vrst cepljene na poilagi Rip. Portalis, vkoreninjenih divjakov in belo vkoreninjene trte »šm-ir-aicac ea prodati. Pri vpraSanjih je treba priložiti znamko za odgovor. Naročite že sedaj, da spomladi ne boste brez trt, ko bo čas sajenja. Cena nizka, po logovom Alojzij Gribar, p os. in trtnar, Zagorci, p. Juršinci pri Ptu*u._ 2 -4 892 Posleljfijo, kakor: msdrocs, vložke in zofa se bom potrudil najtrpežnejše izdelovati Ivan Jazbec, tapetir Tolia Delavnica v Gabeijlh, ICljC» stranska ulica Od kino 3-S 918 Na suho cepljene trti so na prodaj in sicer najbolj priporočljive ia čista vrste. V zalogi je tudi več tisoč vkoreniajeae in necepljene bele šmarnice — Kdir hoče pridelati mnogo d> brega viaa za dom in za delavca, njj naroči necepljeno oelo šmar nico. Ta vrsta je odporna proti trtnim ušeai, je ni t;eba 3kro- £iti n ne žvepjlati. rage .rtne bolezni je ne napadajo. Trte so cepljene na podlagi Rip portalis in na Gfithe No, 9 Cepljene trte se le pori te kot ara, ostalo pa pO povzetju Na naročila brez are se ne oziram Cena trtam po dog rvoru. Vsak naročnik naj p .šlje tu J i «namke ia ovitek za .odeover Trte prodaja FRANC SLODNJAK, trtnar,S7 Lovranc v Sov. gor, p. juršinci. 2-} 950 lino, slamo Irra, premog» fito, kranpir, sadje in drage ietelaa pridelke kupuj« m prodaja Aleksandrova cesta 57, tel.88. 200 kron na dan lahko vsak zasluži doma » svojem kraju. Kdor hoče ta zaslužek, naj pošlje v pismu svoj natančni naslov ter znamko za odgovor. JOSIP BA.TIC, Litija 31. 10-5 869 šivalni stroji dobivajo se edino le v paši Isstni novi prodajalni v M5riimu,Š3lskaul*2 kakor tudi linger igle Vš5 ftoe#r olje Sinsssr sukanec fiiig@?nadomestni deli i. t. d. Slmmf šivalni stroj) za fodfei ske kakor Z3 vse obrtniške svrhe Prodaja na mesečno odplačil« (34 mesecev). Lastna mehanična delavnice za popravilo vseh sistemov šivalnih strojev. Zastopstvo \ vseh večjih mestih. Sicgei' sivalai stroji Bcurne & Co., New York Maribor, Šminka ulica 2. Poiiedekii Fižol Kdor si hois oiMiti vsakovrstne polji ielsks stroja ia priprave kakor: vitle, mUtilaics žit is Čistilas ratias, trijerjeali oibiralaikj, slaaorezaice za roiai ter pogon na vitel, iaias ia grozdne mline, stiskalnice, reporezatci, drobilas mlina ti izdelovanje vsikovrstae mike, koruzas rob-katje, sesalke in pociakaae ce^i, giojaiias črpalke, Saikove pluge, kosilne stroje, ivorezne koruzne sejalne stroje, okopalnike in osipilaiks, izborno po:inkaae brzoparit-nike v velikosti 50 do 120 l, brziparilao lonce in slanorezae aoie i. t d naj ss obras zaupao na eaano domačo tvrdko Ivan Hajny, Maribor, Aleksandrova cesta 45, nas^poti glav. kot. Sadjrejcl vioogFddiiki, ptljalelei ia trtaurjil Zahtevajte brezplačni seznam in popis najzanesliivejših sredstev za po-končavanje mrčesa i, t. d. na sadili® drevju, ši3iljiv:ev na poljih in vrtjvih, nadalje peroaospjra in snetlja/ost p .i žitu. 3-5 854 Ljubljanska komercija.1. družba Lij <»l>lja.ii«; 3, Blei\veisoFa oasti, • {rešnievec • (W«ehtlbohnea Coec) kupi vsako množino in plača najvišje cene tvrdfca Hme^kindrug Maribor, Slomškov trg 6. 4-8j9 ¿M MOŠKA POSOJILNICA V CELJU ppi ,,Belem irola". Spreiema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 V o oziroma do 5 V o od dneve vloge do dneva dviga. — Posojila daje na vknjižbo, poroštvo in sastavo. — Otvarja trgovske kredite pod zelo ugodnimi pogoji. ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA Podružnica v Mariboru. Začasno: Koroška cesta 1/1. Telefon 3U, Brzojavi: Gospabanta. Centrala: Ljubljana, ¡'od užnite: Oiakoio, ^arajeiro, SomMh, Šalit, Šibenik, Ekspozitura: Bled. Interesna skupnos1: s Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Ztgrebu in njeno podružnico V Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital in rezerve skupno z afiii]iicijaini{^K81,003 003 -vlagenid K 359 903 009 Izvršuje vse bančne posle naj kulantneje. — Najvišje obrestovanje vlo» na knjižice in v tekočem računu. Poo'tM*$! **! pr «d«fsld( s e^' i^p^s^dns lo Veletrgovina z železniiio v MARIBORU, Aleksandrova c. 32-34 priporoča ža jesensko sezono bogato izbero peči vseh vrst, štedilnikov ter vseh nj h sestavin in potrebščin. I Prva hrvatska sldicnt es Zagreb ¿3C O CT m podružnici Maribor, Gosposka ulica 24 Telefon ravnatelja 317. Telefon menjalnice 318. Usfsnevlleno 1.1846. Belite glavnica K 200,000.000. Rezervni nM K 130,000.000. Vloae K 2 5CO COOOOO- . Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Crik\fnica, Čakovec, Daruvar, Delnice, Djakovo Gjurgjevac, Ilok, Karlovac, Križevci, Haribor, Mitrovica, Nova Gradiška Ogulin, Osrjek gor. gred Fskrac, Požega, Rijeka, Senj, Sisak, Skoplje, Subolica, Sušak Sv Ivan Zelina, Varaž-din, Velika Gorica, Virovitica, Vukovar, Zagreb Iiica 117, Zemon. Ekspoziture: Osijek dol. grad, Vinica kod Varaždina. Menjalnice: Zagreb Ilica 5. Prevzema vloge na vlofne knjižice in na tekoče račune. Eekcmptira menice in devize. Frevzeira v inkeso tu- in inozemske menice. — Izdaja 4'/i% založnice, koje imajo pupiJamo varnost in jamčevno sposobnost. Izdaja uverenja čekov in kreditna pisna ter izvršuje izplačila na podlagi akreditivov na vsa tu- in inozemska mesta. Izvršuje borzne naloge vestno in kulantno. Vzdržuje zvezo z vsemi prvorazrednimi bankami v Parizu, Londonu, Zfiricbu, Berlinu, Dunaju, Budimpešti, Bukarešti, Pragi i. t.d. ter v Ameriki. m o» s#m* * ro K O* "-i rt V C < JE p n š> £. H. ari 2 op" »s a-. (t O IJ3 «g§ a & Z BI - o?. D g" o' p 2 o «S-O.ts 8 —S 3 D <5 ,n> - «Í3 a P o 2 »M gu» O. 5» < O iS: re W-" o o K* P S* ®S.8 a (t s< s C V i 'UK M S % . r sr * • 0 ^ 2 * tea M» * T CD " 0 Btzcjatvnl ■lov: PvaitedSonn. dobavlja najcensje veletrgovina i v Vinko Vabi?, Žalec, Sloven. Jus st t* sa vsebino! JiBitrs n vsebin«! Vw vrst« v z«logi: 18 odstot 'lnomasovo žlindro, 40—42 odstot. kalijevo sol, 18—20 odstot. kostni superfosfat 15 odstot rudninski superfosfat, 15—17 odstot apneni dušik. se kupi p§ |l znižanih cen^h ® • pri tvrdki van nastnak Celje, Kralja Petra c. 15 Prepričajte se da kupite od 20. oktobra 1922, po zelo znižanih cenah vsake vrste sukna za površnike m obleke, lepo volneno blago za dam-*, hlačevino, tiska-nino (blaudruck), cefir, bar-3-5 9®5 hent, krojaške potrebščine, izde- lane površnike, obleke i. t. d. za gospode in dečke. B ez kockureace! Jadranska banka-Beograd DELNIŠKA GLAVNICA : 60,000.000 DINARJEV REZERVA : 30,000.000 DINARJEV Podružnice: Bled, Jesenice, Prevalje, Cavtat, Korčula, Sarajevo, Celje, Kot or, Split- Dubrovnik, Kranj, Šibenik, Hercegnovi Ljubljana, Tržič, Jelša, Maribor, Zagreb, Metkovič AMERIKANSKI ODDELEK Naslov za brzojave: JADRANSKA A f iliir ani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar PRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Streot 82, New-Jork Citv BANCO JUGOSLAVIO DE CHILE, Valparaiso, Antofo-gasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Provenir Y>,- v • - • • ' - -- - v ODRUŽN. JUGOSLOV, ITiCE V PTUJU PRIPOROČA SLEDEČE NARODNE TVRDKE Špecerija: Kreft Hinko, Srbski trg; Petrovič Ljudevit Cankarjeva ulica; Senčar Alojzij, Prešernova ulica; Tušek Ciril, Prešernova ulica; Vaupotič Anton, Slomškova ulica; Sorko Josip, Breg pri Ptuju. Manufaktura: Brenčič Alojzij, Panonska ulica; Fauland Josip, Panonska ulica; Havelka Rudolf, Slomškova ulica; Lenart Franc, Srbski trg; Mahorič Anton, Krempljeva ulica; Muršee & Kostanjevec, Slov. trg 13; Deželni pridelki: Hrnčič Vinko, Ljutomerska cesta; Mahorič Franc, Vseh svetih ulica; Železnimi: Brenčič Anton, Krempljeva ulica; Pletenina, drobnarija, konfekcija in krojaške potrebščie: Vrabl Martin, Panonska ulica; / Galanterija, drobnarija in šolske potrebščine: Peteršič 1. N. Slomškova ulica. Galanterija in čevljarstg potrebščine: Snoj in Urbančič, Krekova ulieau Usnje in čevljarske pdtretiščbm Brata Vošnjak, Slomškova ulfcai Zavernik Jakob, Cankarjeva uHca % Steklo, porcelan, šipe: Kraigher Avgust Slovenski trg 1, Veletrgovina vina in Šampanfcm Cuček Franc. Veletrgovina vina: t mi «Vinarija«. Trgovina 2 lesom: Kravina Franc, Ormoška cesta, Pivovarna: Delniško pivo, za stop. Frau« Z«U9. Stavbeni materijat: Treo & Macun, Ormoška cesta. OKOLIČANI IN MEŠČANI, KUPUJTE PRI TEH 7 V.«PRH I 2'isS tiskarna sv. Cirila ▼ Mariboru. Odgovorni urednik: Vlado Puienjak. izdaja: Konzorcij