r iz MA ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 11, št. 1 - marec 2010 Jubileji in praznovanja Bisernoporočenca Marija in Janez Golob V soboto, 5. februarja, sta po 60 letih zakona pred matičarja ponovno stopila zakonca Marija in Janez Golob, po domače Tenajova, iz Nove vasi pri Markovcih. Golobova sta se poročila natanko pred 60 leti (5. februarja 1950). Dom in družino sta si ustvarila na Janezovi domačiji v Novi vasi, v zakonu sta se jima rodila sinova Tonči in Janko. Njuno skupno življenjsko pot je zaznamovalo trdo delo na domači kmetiji, ki je ena večjih v kraju. Še danes v farmi in na polju sama postorita veliko dela. Še posebej pa sta Golobova vesela, ko ju obiščeta vnuk Denis in njegova žena Jožica, ki sta ob biserni poroki bila tudi poročni priči. V krogu družine je Marijo in Janeza Golob za bisernoporočenca razglasil župan občine Markovci Franc Kekec, cerkveni obred ob biserni poroki pa je opravil markovski župnik Janez Maučec. MZ Bisernoporočenca Marija in Janez Golob s pričama Jožico in Denisom Foto: zasebni arhiv Zlatoporočenca Neža in Franc Lajh V soboto, 13. februarja, sta po 50 letih zakona pred matičarja ponovno stopila zakonca Neža in Franc Lajh, po domače Amečova, iz Sobetincev9. Dom in družino sta si ustanovila na Francovi domačiji v Sobe-tincih, v zakonu sta sej ima rodili hčerki Marjanca in Brigita. Njuno skupno življenjsko pot je zaznamovalo trdo delo na domači kmetiji. Danes pa ju razveseljujejo vnuki: Mateja, Suzana, Mitja, Andreja, Katja ter pravnuka Nejc in Aneja. Ob zlati poroki sta bili poročni priči vnukinji Mateja in Suzana. V krogu družine, sorodnikov in prijateljev je Nežo in Franca Lajh za zlatoporočenca razglasil župan občine Markovci Franc Kekec, cerkveni obred pa je opravil markovski župnik Janez Maučec v cerkvi svetega Marka. MZ Zlatoporočenca Angela in Konrad Kostanjevec 50 let skupnega življenja sta z zlato poroko slovesno obeležila Angela in Konrad Kostanjevec iz Bukovcev 7. Poroka je bila 14. novembra 2009 v poročni dvorani občine Markovci in v cerkvi sv. Marka. V zakonu imata hčerko Silvo, poročeno z Brankom, ter vnukinji Janjo in Vesno, ki jima lepšata življenje z veselimi trenutki. Zlatoporočenca sta ob dogodku delila radost in veselje z družino in prijatelji. Domači pa jima želijo, naj ostaneta zdrava in naj si čim bolj poenostavita in polepšata vsak nov dan! SP Zlatoporočenca Kostanjevec iz Bukovcev z družino Foto: zasebni arhiv Franc Kekec, naš župan, je dopolnil 70 let Na pustni torek, 16. februarja 2010, je župan naše občine Markovci med svojimi naj dražjimi ter bukovskimi sokrajani praznoval svoj lepi jubilej. Nekaj dni pred tem, v soboto 13. februarja, smo ga lahko videli vsega mladostnega, kako je v središču dogajanja 19. fašenka v Markovcih pozorno sprejemal mnoge domače skupine in udeležence od drugod, pa tudi nekatere posebne goste, ter izražal svoje veselje in ponos ob tem, da imamo Markovčani resnično bogato pustno dediščino. Njegovo, jubilantovo življenjsko pot, verjetno dovolj dobro poznamo (da seje rodil v kmečki družini v Bukovcih, se šolal v Markovcih in Mariboru, se zaposlil in kmalu ustvaril družino ...), še bolje pa smo ga spoznali pred 12-imi leti, ko smo ga izvolili za svojega prvega župana v tem obdobju. Zdaj vemo, daje občino vodil uspešno, saj je v svoje županovanje vložil mnogo svojega znanja, sposobnosti, delovne vneme in iskrene želje, da bi v občini Markovci živeli zadovoljni ljudje. Obenem pa bi naj vsi nenehno skrbeli za našo dediščino, prav tako pa se trudili za bližnjo in daljno bodočnost. Torej morda le ni slučaj, da seje svojim staršem rodil prav v tistih dneh februarja, ko se najpogosteje »oglasi« naš »vejki fašenk« oziroma dnevi okrog njega. Prav zanimivo bi bilo izvedeti, kolikokrat v minulih 70 letih je bil 16. februar obenem še mastna sobota ali nedelja, pustni ponedeljek ali celo torek, kot na primer letos. Toda to lahko prepustimo naj večjim radovednežem, za nas je dovolj, da vemo vse to, kar je že zapisano in temu dodamo samo še svojo iskreno voščilo: Spoštovani naš župan, gospod Franc Kekec! Čestitamo vam k lepemu življenjskemu jubileju ter želimo še mnogo zdravih, srečnih, zadovoljnih let! To velja za vaše osebno, družinsko in vsakršno življenjsko področje. Na zdravje! Za občane in občanke, uredništvo, bralce in bralke Lista iz Markovcev Karolina Pičerko LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Ivan Liponik, Hedvika Rojko, Alenka Rožanc, Darko Meznarič in Marija Prelog. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Slika na naslovnici: Koranti, foto: MZ. Oblikovanje in priprava na tisk: Grafic butik, Borut Lindič s.p., Gajevci 12a, Gorišnica. Tisk: MI BO TISK d.o.o.. Natisnjeno 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80 Strani na internetu: www.markovci.si Aktualno Poročamo z zadnjih sej občinskega sveta ■ 6. izredna seja je bila 17. decembra lani. Svetniki so sprejeli sklep o ustanovitvi stavbne pravice na vseh parcelah III. faze Obrtne cone Novi Jork, na skupni površini 29.076 m2 za izgradnjo tovarne za predelavo krompirja in trgovine. Stavbna pravica se ustanovi za obdobje dveh let z možnostjo odkupa nepremičnin. Nadomestilo za ustanovitev stavbne pravice znaša 35 €/m2. Dopolnili so še letni program razpolaganja z nepremičnim premoženjem tako, da se ustanovi stvarna služnost prehoda in prekopa za izgradnjo in vzdrževanje nizkonapetostnega priključnega kablovoda za izgradnjo prečr-pališča na nepremičnini v k.o. Bukovci. Najanuarski seji, ki je bila 28. 1.2010, je bilo 10 točk dnevnega reda. V prvi obravnavi je bil sprejet odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Markovci, kot posledica številnih zakonskih sprememb in dopolnitev. Prav tako je bil kot posledica zakonodajnih sprememb sprejet Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin v spodnjem Podravju. V nadaljevanju sta bila sprejeta letni program športa za leto 2010 in letni program kulture za leto 2010, ki sta podlaga za objavo javnih razpisov za šport in kulturo. Sprejeta sta bila tudi DUP-a za rekonstruk- cijo lokalne ceste 328020 Novi Jork - farme Sobetinci in javne poti 832890 Sobetinci -Strelci. Z obema projektoma občina kandidira za evropska sredstva iz tako imenovane južne meje Evropske unije. Po podanih poročilih so svetniki vzeli na znanje poročili o lanskoletni razdelitvi nepovratnih sredstev po razpisu za ohranjanje in razvoj kmetijstva na območju občine Markovci in za razvoj malega gospodarstva. Obravnavali so tudi pritožbo občana Janeza Cimermana zoper odločbo o komunalnem prispevku in ugotovili, da za odločanje o pritožbi ni pristojen občinski svet, temveč župan občine. Na 25. redni seji, ki je bila 18. februarja 2010, so svetniki odločali o 7 točkah dnevnega reda. Najprej so sprejeli Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Markovci, nato pa še Odlok o zaključnem računu proračuna za preteklo leto. Spremenili so tudi Odlok o komunalnem prispevku, tako da bo odslej najnižji obrok komunalnega prispevka 30 €. Sami stroški plačila položnice, nižje od 30 €, so bili nesorazmerni s samim zneskom plačila. V nadaljevanju seje so dopolnili letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine za leto 2010, tako da so vanj vključili pridobitev stavbnega in kmetijskega zemljišča v k.o. Zabovci, kot zamenjavo za sporazumno določeno preu- žitnino v višini 20.000 € dosedanji lastnici, kije nastanjena v Domu upokojencev Ptuj. Sprejet je bil tudi sklep, da se kmetijsko zemljišče v Zabovcih, ki je v lasti Občine Markovci, odda v najem za obdobje 5 let na podlagi neposredne pogodbe. Svetniki so tudi sklenili, da se ustanovi stvarno služnost za izgradnjo in vzdrževanje nizkonapetostnega priključka ter dostopa, prehoda in prekopa na občinskih parcelah v k.o. Bukovci v korist Elektra Maribor d.d. zaradi izgradnje in vzdrževanja nizkonapetostnega priključnega kablovoda za prečr-pališče. Prav tako so dovolili gradnjo kanalizacijskega omrežja v naselju Bukovci in Stojnci preko občinskih parcel. Za obdobje petih let bo občina po sklepu občinskega sveta oddala v najem kabelsko komunikacijski sistem (KKS) Markovci na podlagi metode javnega zbiranja ponudb za najemnino, ki jo bo ponudil najugodnejši ponudnik. Na koncu so vzeli še na znanje Letno poročilo nadzornega odbora za opravljen nadzor v letu 2009 z nekaj manjšimi pripombami. Seja je bila zaključena še z nizom zanimivih vprašanj in pobud posameznih svetnikov in s čestitko županu, ki je te dni praznoval visoki jubilej - 70 let. MBK Porušili ikono Bukovcev Delavci gradbenega podjetja Gradis iz Ptuja so minuli mesec pričeli z rušenjem večje kombinirane stavbe v centru Bukovcev, kjer so bili včasih zadružna trgovina, gostilna Korantov hram ter stavba, v kateri je bil pred mnogimi leti tudi gasilski dom. Kot so pojasnili na občini Markovci, je lastnik celotnega kombiniranega objekta Kme- tijska zadruga Ptuj, kjer so se odločili, da dotrajane stavbe, ki so že več let samevale in propadale, porušijo in na tem mestu zgradijo nov trgovski lokal s špecerijo in franšizno prodajalno. To je potrdil tudi Branko Valenko, vodja komerciale v ptujski kmetijski zadrugi, ki je dodal, daje KZ Ptuj dejansko lastnik celotnega starejšega objekta, v katerem sta bili do nedavnega franšizna prodajalna in kmetijska trgovina, ki so jo zaprli že pred štirimi leti, ter gostilna Korantov Hram, kije zaprta že skoraj celo desetletje. Ko bodo stavbe v celoti porušene in odstranjene, bodo na tem mestu zgradili veliko sodobno prodajalno z živilskimi izdelki in špecerijo, ki bo imela okoli 300 kvadratnih metrov koristnih površin. Z gradnjo naj bi pričeli takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale, saj so pravočasno pridobili že vso potrebno gradbeno dokumentacijo. Če bo potekalo vse po načrtih, naj bi bil nov objekt dokončan koncem maja, ko naj bi pripravili tudi njegovo svečano odprtje. Za ta čas se je trgovina preselila na drugo lokacijo, tako da dela nemoteno. MO, PB Aktualno Novi izbirni predmet v osnovnih šolah ■-------------------------------------------------------- Po dolgoletnih prizadevanjih Gasilske zveze Slovenije (GZS) smo le dobili novi izbirni predmet za učence in učenke 7., 8. in 9. razreda v osnovnih šolah. Cilj učnega predmeta je osveščanje najmlajših v zaščito in samozaščito v primerih naravnih in drugih nesreč, ki jih je na žalost iz leta v leto več, prav tako pa so posledice vedno hujše. Tako je GZS skupaj z Ministrstvom za obrambo in Ministrstvom za šolstvo pripravila učni načrt, ki predvideva 35 oziroma 32 ur pouka letno za omenjene ciljne skupine. Pogoj za uvedbo izbirnega predmeta Varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v osnovne šole je, da ga ravnatelji sploh uvrstijo na seznam, da se prijavi najmanj petnajst učencev za ta predmet, potrebno pa je povedati, da tudi šole morajo imeti ustrezno izobražen kader. Zato bo Uprava za zaščito in reševanje organizirala enodnevni tečaj z delavnicami, na katerem bodo učitelje in šolske svetovalce seznanili z novim izbirnim predmetom. Ali bo uvedba novega izbirnega predmeta v osnovne šole prinesla želene rezultate, bomo šele lahko videli čez nekaj časa. Ideja je namreč prišla s strani gasilske organizacije zato, da bi se mladina, kasneje pa tudi odrasli lažje odločali za prostovoljno pomoč tistim, ki jih prizadenejo naravne in druge nesreče. Praksa kaže, da se v gasilske vrste vključuje vedno manj mladih, pa tudi pri starejših ni pretiranega zanimanja za to. Seveda pa je čisto drugače na nasprotni strani oziroma tisti, ki pa pomoč potrebujejo. Od prostovoljcev (gasilcev) zahtevajo vedno več, pa tudi nemogoče. Ta pojav opažamo že nekaj časa, še posebej pa je prišel do izraza leta 2008, ko smo na Ptuju doživeli ujmo s točo. Če bodo učitelji in vsi tisti, ki bodo z mladimi delali, znali ta predmet dobro predstaviti, potem se nadejamo v prihodnosti večjega zanimanja za prostovoljno gasilstvo, s tem pa bodo uporabniki storitev lahko računali na hitrejšo in kvalitetnejšo pomoč. Vendar pa je še nekaj bolj pomembno. Samopomoč namreč pomeni, da si v trenutku nesreče skušaš tudi sam pomagati in ne čakaš samo na pomoč, ki bo od nekod prišla. Ponovno se moramo vrniti na primere iz prakse, ko na primer ob velikem pomanjkanju lestev (toča 2008) pri prizadetih nismo mogli najti nobene lestve, nobenega kosa folije, lesa ali žeblja. Tako smo morali v teh primerih dobesedno vse prinesti s sabo. In mladi bodo o samopomoči podučeni. Tudi o tem, da je doma dobro imeti kakšen gasilni aparat, baterijo, kos PVC folije in še kaj, ki bi lahko prav prišlo ob naravni nesreči. Mladi si z veseljem radi večkrat ogledajo atraktivno gasilsko tehniko, še posebej gasilske avtomobile. Ne zavedajo pa se, daje delo gasilcev nevarno in odgovorno. Daje delo tudi garaško. Če pa gre še za prostovoljnost in hobi, paje boljše izbrati kakšno drugo dejavnost, ki od posameznika ne zahteva nobenega trdega dela in odgovornosti. Mi pa si želimo čim več požrtvovalnih in odgovornih gasilcev. JL Spoštovani župan! Leta pridejo in gredo. Nič ne obstoji v življenju, zato svoj čas izpolnite v zdravju, sreči in veselju. Vse najboljše ob vašem jubileju! Vaši sodelavci - občinski svet in občinska uprava Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih Občine Markovci (Uradni vestnik Radio Tednik Ptuj. št. 5/2000 in Ur. 1. RS št. 26/2004, Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/2008) Komisija za odlikovanja in priznanja objavlja RAZPIS za podelitev občinskih priznanj v letu 2010 - naziv »častni občan Občine Markovci« - plaketa občine Markovci - listina občine Markovci - pohvala občine Markovci I. Občina Markovci podeljuje priznanje: 1. Naziv »častni občan Občine Markovci« se podeli posamezniku, ki s svojim delovanjem in stvaritvami na posameznih področjih življenja in dela prispeva k izjemnemu razvoju in ugledu občine. 2. Plaketa občine Markovci se podeli posameznikom v občini za pomembno in uspešno nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja. Plaketa se podeli tudi pravnim osebam ali posameznikom za pomembne dosežke na gospodarskem in družbenem področju dela. 3. Listina občine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za pomembne dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate, s katerimi se organizacija izkaže in uspešno predstavlja občino. 4. Pohvala občine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam v letu, ko praznujejo okrogle jubileje svojega aktivnega delovanja (10., 20., 30. itd. obletnica). II. Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in združenju v občini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja. III. Pobude za podelitev priznanj Občine Markovci lahko dajo v pisni obliki družbe, politične stranke, zavodi, organizacije, skupnosti, društva in posamezniki. IV. Rok za oddajo predlogov za podelitev priznanj jedo vključno srede, 31. marca 2010 do 11. ure, ne glede na to, ali je predlog podan osebno ali preko pošte. Vloge - predloge je potrebno nasloviti na Komisijo za odlikovanja in priznanja Občine Markovci, Markovci 43,2281 Markovci. Priznanja bodo podeljena ob letošnjem občinskem prazniku. Franc KEKEC Župan Občine Markovci, s.r. Okolje in prostor Obvestilo o izvajanju del na območju komasacije Markovci jug ■ Kmetijstvo je pomembna gospodarska dejavnost z dolgotrajno tradicijo na celotnem Dravskem in Ptujskem polju. To območje je eno redkih intenzivnih kmetijskih področij v Sloveniji. Ob vseh drugih problemih je kmetovanje oteženo tudi zaradi velike razdrobljenosti parcel. Razdrobljenost seje na intenzivnejših kompleksih v zadnjih letih z uveljavljanjem lastniških sprememb (denacionalizacija) še povečala. Evropske smernice, državna strategija usmerjanja kmetijske proizvodnje ter regionalna razvojna politika za področje kmetijstva spodbujajo razvoj pridelave na primernih geografskih območjih. Navedeno območje je eno izmed najperspektivnejših območij intenzivnejše pridelave in ureditev zemljiške strukture j e gotovo temelj za uresničevanje zastavljenih ciljev. Osnovni cilj izvedbe komasacije je izboljšanje kmetijske proizvodnje na do sedaj razdrobljenih in razpršenih obdelovalnih površinah enega lastnika oziroma uporabnika. Zaradi razdrobljenosti in razpršenosti obdelovalnih površin je namreč ekonomska izraba precej nižja, saj taka razporeditev parcel povzroča dodatne stroške pri njihovi obdelavi. Z zložbo kmetijskih zemljišč se izboljša parcelna struktura in poveča po- vršina obdelovalnih parcel, oblikovani in urejeni so dostopi do parcel in posledično zmanjšali stroške kmetijske pridelave in s tem omogočili kmetijam, da z znižanimi pridelovalnimi stroški lahko konkurirajo na trgu. Občina Markovci se je v zadnjih letih uspešno vključila v program izvajanja komasacij kmetijskih zemljišč Na razpisu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, pod ukrep št. 1: komasacije in infrastrukture je občina Markovci pridobila nepovratna sredstva za izvedbo pripravljalnih del in komasacij na območju Markovci jug na površini 308 hektarjev. Konec leta 2009 je bila na terenu že vzpostavljena nova razdelitev zemljišč komasacijskega sklada in zamejničene nove parcele na celotnem komasacijskem območju, kot j e razvidno na sliki. Odločbo o novi razdelitvi zemljišč bo izdala Upravna enota Ptuj. Novo parcelno stanje je bilo pripravljeno za prijavo novih gerkov. V ta namen bodo uporabniki zemljišč na komasacijskem območju v prihodnjih dneh vabljeni na upravno enoto Ptuj - oddelek za kmetijstvo, da si na območju komasacije na novo uredijo svoje gerke. Prijava novih gerkov je nujna za uveljavljanje subvencij. Kmetje lahko na ta način nemoteno obdelujejo novo dodeljene parcele v komasaciji. V okviru komasacije so bile zamejničene tudi nove poti za dostope do parcel. Vse poti imajo dodeljene nove parcele v splošni rabi. Občina Markovci nadaljuje postopke pridobivanja sredstev za ureditev poti na območju komasacije. Zaradi predvidene spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih, sprememb v razpisu za dodelitev sredstev za ureditev poljskih poti (predvsem utrditev poti) ter pridobitev sredstev pa bo celovito utrditev poljskih poti možno izvesti vjeseni 2010. Do takrat bodo nove poljske poti v naravi urejene kot klasična poljska pot v neutrjeni obliki, ki pa omogočajo dostope za opravljanje dela na poljih. Občina Markovci nadaljuje tudi postopke za izvajanje komasacij na celotnem območju občine. Občinski svet je sprejel odločitev o pričetku priprav. V okviru priprav bodo imenovani komasacijski odbori in pripravljena dokumentacija za pričetek zbiranja izjav lastnikov zemljišč. Občinska uprava V naj večjo okoljsko akcijo v Sloveniji vključena tudi občina Markovci Očistimo Slovenijo 17. aprila 2010 bo v Sloveniji organizirana največja prostovoljna okoljska akcija v zgodovini Slovenije. Prostovoljci bodo do pomladi po vsej Sloveniji iskali divja odlagališča in jih locirali na zemljevidu, spomladi pa bodo s čistilno akcijo ta divja odlagališča tudi očistili komunalnih odpadkov. Poleg tega bodo očistili tudi okolice šol, vrtcev, naselij in sprehajalnih poti. Akcija se bo zaključila z zabavnimi dogodki v treh večjih mestnih središčih, namenjenimi vsem sodelujočim in širše. Cilji projekta: - 17. aprila 2010 združiti 200.000 prostovoljcev in izpeljati največjo okoljsko akcijo v Sloveniji doslej, - izdelati prvi digitalni register in nacionalni zemljevid z lokacijami čim večjega števila divjih odlagališč, - odstraniti najmanj 20.000 ton ilegalno odvrženih odpadkov, - združiti vse ekološke akcije, ki potekajo v spomladanskem času na en datum in s skupnim namenom, - ozaveščanje in izobraževanje o izboljšanju odnosa do ravnanja z odpadki. Zgled: Let's do it Estonia 2008 Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu! je narejen po zgledu projekta Lefs do it, Estonia!, kije v Estoniji potekal leta 2008. Na dan čistilne akcije, 3. maja 2008, seje v Estoniji zbralo 50.000 prostovoljcev (4 % prebivalstva), ki so odstranili 10.000 ton smeti v samo v petih urah (v običajnih okoliščinah bi država za to potrebovala tri leta in več kot 22 milijonov evrov). Zaključne zabave seje udeležilo 120.000 ljudi. Projekt se širi tudi na druge evropske države (Portugalska, Romunija). Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu! je neprofitne in nepolitične narave, pravno formalno pa deluje pod okriljem društva Društvo Ekologi brez meja, kije bilo ustanovljeno marca 2009 z namenom organizacije okoljskih projektov. Kontakt: infofa. očistimo,si Redni zbor članstva NSi in najava kandidatov za lokalne volitve Na rednem zboru članov občinskega odbora Nove Slovenije Markovci, kije potekal v petek, 26. februarja 2010 v Stojncih, so po pozdravnih besedah predsednika izvolili delovno predsedstvo občnega zbora ter se seznanili s poročili o delu odbora v letu 2009. Predsednik Franc Rožanc je v svojem poročilu pozitivno ocenil delo odbora in ekipe svetnikov Nove Slovenije. Med drugim je povedal: "Zavedam se odgovornosti, ki smo jo prevzeli in hkrati z zadovoljstvom ugotavljam, da smo zadani plan dela uresničili. Ob vašem zaupanju sem še bolj prepričan, da zagon in dinamiko, ki jo čutim v našem občinskem odboru NSi, usmerimo v nove naloge, vse z iskreno željo in jasnim ciljem delovanja v dobrobit naših občank in občanov." Tudi vodja svetniške skupine Stanislav Toplak je bi zadovoljen z delom svetnikov v preteklem letu. Svetniška skupina Nove Slovenije je sledila svoji začrtani poti, ki si jo je zadala ob izvolitvi. Sodelovanje z vaškimi odbori pri vseh odločitvah razvoja vasi, enakomeren razvoj vseh vasi in čim manj obremenjevati občane s prispevki (komunalni prispevek, priključnina na kanalizacijo, obvezne in izbirne gospodarske javne službe) so bila osnovna vodila pri odlo- čanju svetnikov Nove Slovenije. Na rednem zboru so tudi predstavili glavne programske smernice, ki bodo prevladovale ob volilni kampanji na letošnjih lokalnih volitvah. Nova Slovenija bo kandidirala s polno listo, torej s 11 kandidati za svetnike ter kandidatom za župana. Dober rezultat -izvolitev sedmih svetnikov, ki so ga kandidati dosegli pred štirimi leti je nov izziv za nove kandidate, ki bodo letos jeseni stopili s svojim programom pred občane. Občnega zbora so se poleg domačih članov in simpatizerjev udeležili tudi predstavnik tajništva in delegati sosednjih občinskih odborov Nove Slovenije. Prisotni so pri točki dnevnega reda "Beseda gostom" govorili o delu in problemih v domačih občinah ter pripravah na lokalne volitve. 40 dni brez alkohola V Novi Sloveniji podpiramo akcijo slovenske Karitas 40 dni brez alkohola in se ji pridružujemo. Vse članice in člane NSi ter ostale občane pozivamo, da se akciji pridružijo in tako opozorijo na problem prekomernega uživanja alkohola, ki lahko pusti hude posledice, ne le na zdravju posameznika, ampak tudi v odnosih v družini. Pristojne zdravstvene institucije in ministrstva bi morala k omenjenemu problemu pristopiti bolj celostno in državljane opozarjati na kulturo pitja alkohola. V Novi Sloveniji se zavedamo, daje vsak posameznik sam odgovoren za svoje zdravje in ravnanje. Kljub temu pa menimo, da lahko z opozarjanjem na to problematiko in s pozitivnimi ukrepi pripomoremo k večji osveščenosti prebivalstva pri zmanjševanju problemov alkoholizma. To seje v primeru omejevanja kajenja v javnih prostorih že izkazalo kot pozitiven ukrep. Alkohol predstavlja veliko težavo v marsikateri slovenski družini, saj smo Slovenci na vrhu evropskih lestvic po količini zaužitega alkohola na prebivalca. V Novi Sloveniji pozivamo vse pristojne organe in celotno slovensko politiko, da se akciji pridruži ter tako da dober zgled državljanom v boju proti alkoholizmu in v prizadevanjih ZA boljše odnose v družini. Darko Meznarič nova f “3^ P°iitika Občinski odbor Zares tudi v Markovcih Članice in elani Zares-nova politika so januarja v Sobetincih, na drugem rednem zboru, ustanovili občinski odbor. Predsednik odbora je postal Matjaž Ver-šič, zbora pa se je udeležil tudi poslance Zaresa Tadej Slapnik. Na prvem zboru članov, ki je potekal teden dni pred drugim, so članice in člani potrdili pravila o delovanju Občinskega odbora Markovci, razpisali volitve za predsednika in pričeli s postopki evidentiranja kandidatk in kandidatov za ostale funkcije vodstva odbora. Soglasno izvoljeni predsednik Matjaž Ver-šič je absolvent Ekonomsko - poslovne fakultete Univerze v Mariboru, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Sobetinci in predsednik Podravskega pokrajinskega odbora podmladka Zares-nova politika, Zares aktivni. Bilje tudi vodja iniciativne skupine za ustanovitev odbora. Za podpredsednika odbora j e bil izvoljen Dejan Kodrič, za člana kolegija Franci Strelec, za sekretarko odbora pa so izvolili Lolito Ljubeč. Po izvolitvi je Veršič predstavil smernice delovanja odbora, med katerimi je na prvo mesto postavil širitev obrtne cone v občini. »Pri projektu širitve obrtne cone smo odvisni od izgradnje hitre ceste Ptuj-Ormož. Če obrtna cona ne bo imela direktnega izvoza s ceste, se bojim, da cona za investitorje ne bo več aktraktivna zaradi slabih cestnih povezav,« je poudaril Veršič. Dodal je, da občina vse preveč podpira projekte, ki niso nikomur v korist, zato bo vztrajal pri tem, da se v vseh vaseh vzpostavi delovanje vaških odborov, saj so ti temelj želja in idej občank in občanov. Tako bo občina prišla do informacij, kakšne so potrebe ljudi. Odbor se zavzema tudi za dokončanje izgradnje kanalizacije in druge infrastrukture. »Mansardna šola ima popolnoma neprimerne prostore tako za otroke kot za profesorje,« je dodal Veršič in pozval občino, da v sodelovanju z ministrstvom najde primerno rešitev. Ob končuje odprl še težavo volilnega sistema, ki so ga spremenili kar lokalni občinski svetniki, le-ta pa je po mnenju občinskega odbora nepravičen. Odbor bo v svoje delo- vanje vključil občinska društva in ostale nevladne organizacije, saj po njihovem mnenju brez tega sodelovanja ne more priti do splošnega zadovoljstva v občini. Ustanovitve se je udeležil tudi Tadej Slapnik, poslanec Zares-nova politika. Slapnik je prisotnim zaželel uspešno delovanje in uspešen nastop na lokalnih volitvah. Želja, da na volitvah uspejo pridobiti vsaj en mandat, je po njegovem mnenju realna. Ob tem je predstavil delo poslanske skupine Zares v Državnem zboru in spregovoril o težavah v regiji. Matjaž Veršič N.Si Nova Slovenila Krščanska ljudska stranka Iz gasilske organizacije Sto let humanosti, tovarištva in nesebičnosti ■ V soboto, 16. januarja, smo se na jubilejnem, stotem občnem zboru zbrali članice in člani gasilskega društva Bukovci, ki je bilo ustanovljeno po tretjem hudem požaru leta 1910. Osrednja slovesnost ob visokem jubileju bo v soboto, 19. junija 2010, ko bomo izdali tudi jubilejno kroniko. Kot je v uvodnem nagovoru poudaril predsednik prostovoljnega gasilskega društva Milan Majer, ima gasilstvo v tej vasi lepo tradicijo. Po do sedaj zbranih podatkih je bil prvi večji zabeležen požar leta 1882, ko je v vasi zagorelo kar 48 hiš. Drugi zabeležen večji požar Tako je društvo delovalo vse do 1. svetovne vojne, zaradi katere pa seje članstvo popolnoma zreduciralo. Društvo je takrat skoraj zamrlo, vendar je nato po vojni že štelo 40 članov. Leta 1919 je društvo vstopilo v Gasilsko zvezo Ptuj, kije takrat štela 10 društev. Vse do leta 1927 se v društvu ni kaj bistvenega zgodilo. Potem so bile volitve in novo izvoljeno vodstvo je popolnoma preusmerilo delovanje. Pristopilo je veliko mladih članov, vršili so se redne vaje in tečaji, naročile pa so se tudi delovne obleke. Bili so zelo iznajdljivi in ustanovili so dramsko sekcijo, kije pripravljala po dve ali tri predstave na leto, k čemur je društvo pa je bojda bil 12. aprila leta 1895, ko je požar do tal uničil pol vasi. V tistih časih so domačini že začeli razmišljati o ustanovitvi društva, vendar jim vse tja do tretjega katastrofalnega požara v začetku leta 1910, kije upepelil pol vasi in zahteval tudi dve človeški življenji, ni uspelo sestaviti društva. Z veliko vnemo so nato dva meseca kasneje ustanovili društvo, katerega ustanovni občni zbor je bil 10. marca 1910. Gasilsko društvo Bukovci tako neprekinjeno in uspešno deluje še danes. V stotih letih njegovega delovanja seje zgodilo veliko pomembnih družbenih in političnih sprememb, a gasilci so ostali zvesti svojemu humanemu poslanstvu, saj so vsa ta leta ostali eno od osnovnih gibal na vasi. Vseh 32 ustanovnih članov je začelo delati z veliko vnemo in so še v istem letu zgradili gasilski dom in slovesno predali štirikolesno motorno brizgalno. Takratni gasilci so z gostujočimi društvi izvedli tudi praktično vajo. finančno pripomoglo. Tri leta kasneje so postavili 12 metrov visok leseni stolp, ki se je uporabljal za sušenje cevi. Z dobrimi deli so samo nadaljevali in v letih od 32 do 35 zgradili šest vodnih rezervoarjev za gasilno vodo. V drugi svetovni vojni je moralo društvo delovati kot pol vojaška formacija. Ko se je vojna končala, so vojaški kamion preuredili v avtomobil za potrebe gasilskega društva. Leta 1953 so s takratno Kmetijsko zadrugo Bukovci sporazumno pričeli z izgradnjo novega gasilskega doma z zidanim stolpom (bivšo poslopje Korantovega hrama). Dve leti kasneje so razvili še gasilski prapor. V naslednjih letih je društvo skrbelo predvsem za nabavo opreme. Več o novejši zgodovini pa ob jubileju v zapisu kronike. Pa se vrnimo nazaj na sam občni zbor. Posebej aktivni smo bili v minulem letu, ko se je na novo uredila fasada, dokončali so se kletni prostori s sanitarijami in mansardni prostori, sanirali smo tudi zatekanje vode ter uredili zunanjost gasilskega doma. Do letošnjega 19. junija, ko bomo proslavili 100. obletnico, pa želimo postoriti še vsa preostala manjša dela. Že do sedaj smo gasilci skupaj z vaščani v vse to vložili veliko prostovoljnega dela. Bukovski gasilci pa smo bili lani uspešni tudi na tekmovalnem področju, saj so pionirke in pionirji na regijskem tekmovanju dosegli odlično drugo in tretje mesto ter se s tem že petič zapovrstjo uvrstili na državno tekmovanje. Uspešni smo bili tudi na izobraževalnem področju, saj je lani pridobilo izobrazbo 21 članov, predvsem mladih gasilk in gasilcev. Skratka s svojo široko dejavnostjo dokazujemo, da nas ne povezujejo le gasilski domovi, vozila in druga oprema, ampak predvsem humano poslanstvo, solidarnost in srčna kultura. Spoštljiv pa j e tudi naš odnos do dediščine preteklosti, zato je naša 100-letnica trdno jamstvo, da gasilstvo v Bukovcih še dolgo ne bo izumrlo. Poveljnik gasilskega društva Janko Fišinger je ob številnih aktivnostih na operativnem področju izpostavil tudi uspešno sodelovanje z gasilci iz pobratenih društev DVD Lov-rečan-Dubrava v sosednji Hrvaški, iz avstrijskega Bad Valtersdorfa ter Korene. Sodobno gasilstvo, ki ima bistveno drugačen osnovni namen, kot pred dobrim stoletjem, pa je označil kot boj z vse večjimi in obsežnimi požari ter boj z vse hujšimi neurji in nevihtami. Da smo v društvu uspešno gospodarili tudi na finančnem področju, je potrdil blagajnik Jože Bezjak, kije povedal, da smo lani dosegli prek 112.000 evrov prihodkov, za kar smo hvaležni predvsem vsem krajanom in svetnikom občine Markovci, od občine pa pričakujemo finančno pomoč tudi letos, ko praznujemo visok jubilej, saj želimo dokončati mansardo gasilskega doma. Vsem gasilkam in gasilcem se je v imenu krajanov, ki so skupaj s številnimi gosti večnamensko dvorano v Bukovcih napolnili do zadnjega kotička, za požrtvovalno in humano delo zahvalil župan občine Markovci Franc Kekec ter nam zaželel tudi v letošnjem in prihodnjih letih veliko tekmovalnih in gospodarskih uspehov. Sodelovanje bu-kovskih gasilcev z Območno gasilsko zvezo Ptuj je pohvalil predsednik zveze Marjan Meglič, ki je ob čestitki izrazil upanje, da bodo sočasno s praznovanjem 100-letnice društva v Bukovcih izvedli tudi 14. dan gasilcev OGZ Ptuj. Čestitki seje pridružil tudi regijski poveljnik Janez Liponik, ki je ob tem opozoril tudi na nekatere novosti v gasilski organizaciji, besedam zahvale in čestitk pa so se pridružili tudi gasilci iz pobratenih gasilskih društev Lovrečan-Dubra-va, Bad Waltersdorfa ter Korene. Ob vsakoletnem srečanju se najzaslužnejšim članicam in članom podeljujejo priznanja. Ob jubileju smo se oddolžili z značkami za 10, 20. in 30-letno zvestobo društvu, posebno priznanje pa smo za 40-letno neprekinjeno članstvo v društvu podelili častnemu predsedniku društva Stanku Veseliču. Skupaj s predstavniki Območne gasilske zveze Ptuj smo izročili še potrdila o napredovanju ter državna gasilska odlikovanja, ob koncu pa smo javno pohvalili in se s skromnimi praktičnimi darili oddolžili uspešnim pionirkam in pionirjem PGD Bukovci, ki so dosegli drugo in tretje mesto na regijskem gasilskem prvenstvu in jim zaželeli čim več uspehov na letošnjem državnem gasilskem prvenstvu. Jubilejni stoti občni zbor pa smo bukovski gasilci zaokrožili s tradicionalno pogostitvijo vseh svojih gostov in z nepozabno gasilsko veselico, ki je trajala do zgodnjihjutranjih ur. Patricija Bezjak Bil je majhen človek z ♦Irt. * Vsak človek v življenju hrepeni po svojih ciljih. Nekateri jih dosežejo, spet drugi ne. Rada bi pisala ter govorila v spomin majhnega človeka, ki je imel skromne želje ter cilje. Predvsem pa naj bo spomin posvečen očetu, kije bil nekaj posebnega. Biti oče osmih otrok ni kar tako. Danes je skoraj posmeh, če ima kdo veliko družino. Najdemo le redke, ki so pripravljeni vso svojo ljubezen deliti v veliki družini. Rodil seje pred štiriinšestdesetimi leti v Bosni in Hercegovini kot Muharem Sali-hovič. Za nas, ki smo ga poznali, je bil Hari iz Zabovcev. Pa je njegova pot vodila po tujini veliko prej, kot je svoja sidra zasidral v Zabovcih. Ljubezen gaje pripeljala sem, med nas. Rad je delal, najraje je zidal. Ljudem je gradil domove. Ponosen je bil oziraje se nazaj po lepih domovih. Njegova največja ljubezen pa so bili otroci. velikim srcem Nikoli ni bil preutrujen, ko seje vrnil z dela, da ne bi pokramljal ali prisluhnil dogodiv-ščnam minulega dne. Prav veselje opazoval majhne glave ob mizi. S ponosom jih je spremljal in jim dajal nauke življenja. Vsem svojim, pa tudi tistim, ki so se igrali na njihovem dvorišču. Vse korake je vtkal v spomin, da jih ne bi nikoli pozabil. Radarjih ni bilo ob njem, jih je iskal ter spraševal, kdaj pridejo, kje so? Nič ni bilo težko, pa čeprav je bilo treba ponoči vstati in jih kam peljati, kam stopiti po njih. Najbolj pa je pomembno to, da jim je znal odpuščati. Znal je sprejemati napake mladih ter jih razumeti. Vedel je, da bo prišel dan, ko bodo tudi sami lahko šli po njegovih stopinjah, kajti tako jih je učil. Nikoli ni prebolel izgube otrok, a bil je pogumen in z ostalimi delil svoje veselje naprej. Hari seje počutil pravi Zabovčan. Dokaz za to je bila tudi njegova prizadevnost v domačem gasilskem društvu. Dolga leta je deloval kot gospodar. To je bil njegov drugi dom. Prenekatero delo je bilo izpod njegovih rok. Tudi tam ga bodo neizmerno pogrešali. Bolezen seje tiho prikradla v njegovo telo. Ni mu več dovolila, da si opomore. Tiho mu je dala zaspati. Ponosno sije oddahnil ob uspehih otrok, ob njihovih dosežkih, ob tem, da so postali dobri in pošteni ljudje. Veselo je objel svojo ženo ter seji zahvalil za otroke, ki mu jih je rodila, za čas, daje živela z njim. Smehljaje seje oziral po vseh nas, ki smo mu bili blizu. Kakor da bi vedel, da se poslavlja, nam je naročeval ter zapovedoval naše poslanstvo in delo, ki nas čaka. Tako je vedel, da bo pomirjen, ko bo stopil skozi nebeška vrata v objem svojih sinov. Nekako pa ni znal najti besed za vnuke. Vedel je, da so premajhni, da bi razumeli njegove besede. Zato jih je položil na srce svojih otrok, da jih bodo prenesli njegovim vnukom. In prav na koncu naj povem - dosegel je veliko uspehov. Ti ne bodo pisani na veliki tabli. Ostali pa bodo v srcih ljudi, ki jih je imel rad. Zatorej spoštujmo drug drugega, imejmo se radi, kajti le ljubezen ter razumevanje nas lahko pripeljeta v popolno srečo. Hvala za vse! Hedvika Rojko 87. redni letni občni zbor PGD Stojnci Kot vsako leto, smo tudi letos naredili pregled dela ter uspešnosti v lanskem letu. Tako smo 6. februarja pripravili redno letno konferenco. Po besedah predsednika PGD Stojnci Dejana Zemljariča ter poveljnika Marka Bezjaka smo lansko leto delovali zelo dobro. Na gospodarskem področju so bila izvedena vsa dela, ki smo si jih zadali leto poprej. Dela so večinoma opravljali domači člani sami, saj so tako privarčevali karnekaj denarja. Na operativnem področju pa se je v društvu nabavila dodatna oprema, izšolalo se je kar nekaj gasilcev, skozi leto pa so člani obiskovali tekmovanja, na katerih so dosegali visoke rezultate. Sam občni zbor smo ocenili zelo pozitivno, kar je velik plus za naše gasilsko društvo. Po končanem občnem zboru sta nam večer popestrila ansambel in vaška skupnost, saj so naš občni zbor izkoristili za izvolitev novega pustnega princa. Zabavajo bila pustno obarvana in polna prijetnih dogodkov. Hedvika Rojko Kultura KUD Markovski zvon: čaka nas delovno leto ■ Končuje se že drugi mesec leta 2010. Saj kar ne moremo verjeti ... Božični in novoletni prazniki so prehitro minili, pa čeprav je letošnjima prvima dvema dnevoma v letu sledil še cel vikend počivanja. Potrebno je bilo ponovno začeti - vsak v svojem delovnem okolju; otroci in dijaki v šolah, študentje na fakultetah, odrasli na delovnih mestih ... Ob vsem tem so se nam porajale misli nekaj dni, nekaj tednov nazaj. Kaj vse smo doživeli in preživeli konec lanskega leta člani KUD-a Markovski zvon, si lahko preberete v naslednjih vrsticah. Novembra in decembra smo konce tednov pevci vseh treh sekcij namenili predvsem pevskim vajam za božični koncert. Medtem smo zapeli tudi na občnem zboru Društva podeželskih žena naše občine (komorni zbor Kor) in na vsakoletnem miklavževanju v naši cerkvi. Vse bolj so se bližali božični prazniki, ko smo polni topline in neučakanosti zapeli Gruberjevo Sveto noč, blaženo noč. Tej je sledilo še mnogo prelepih božičnih melodij, ki smo jih združili v krono našega celoletnega dela, v 15. tradicionalni božični koncert na Štefanovo v naši cerkvi. Nekdo bi dejal, da po petnajstem koncertu pa res ni težko stopiti pred publiko in odpeti pesmi. Res je, da imamo po vseh teh letih 'prakso s koncerti', a je na vsak dogodek potrebno gledati, kot da je izveden prvič. Ponovno je bilo potrebno razmisliti o ideji in temi samega koncerta, o sceni in še o tisoč malenkostih, ki so bistvene za izpeljavo dobrega programa. Združili smo moči in postavili na noge že 15. koncert zapovrstjo, ki ga je tokrat povezoval domačin Alen Salihovič. Predstavile smo se tri pevske sekcije, CePZ Sv. Marko, OCPZ Zvonček in Komorni zbor Kor, na orglah se je predstavila Nina Štalekar. Zapeli smo pesmi, za katere so bile potrebne vaje, odrekanja in predvsem volja. Med seboj smo se spodbu- Občni zbor KD Bukovci Tudi člani Kulturnega društva (KD) Bukovci se vsako leto znova zberejo na rednem letnem občnem zboru. Tokrat je zaradi zasedenosti dvorane sicer potekal malo kasneje, a nič manj ni bilo veselo in zabavno. Tako kot je običaj na občnih zborih, se na kratko predstavijo dogajanja v preteklem letu s strani predsednika, računovodkinje in pa nadzornega odbora. Po razpravi poročil sledi še plan dela za letošnje leto, podal gaje predsednik društva Jože Bezjak. Izpostavil je predvsem prireditve, kijih kulturno društvo prireja skozi celo leto, kot na primer: fi- jali, si pomagali in tako prišli do cilja: zapeti nam za dušo in polepšati večer poslušalcem. Prepričani smo, da smo nalogo opravili resnično dobro. Nekaj dni po koncertu smo se CePZ in Zvončki odzvali še na povabilo organizatorja animacijskih programov v nakupovalnem centru Qlandia na Ptuju. Nastopili smo v samem centru, kjer so nam prisluhnili mimoidoči radovedneži in starši naših otrok. Izbrali smo najbolj 'udarne' skladbe in navdušili poslušalstvo. Z omenjenim nastopom se je leto 2009 za pevce resnično končalo, nadaljevali pa smo takoj v januarju. Na občnem zboru Obrtne zbornice Ptuj je zapel komorni zbor Kor, nikakor pa ne smemo pozabiti na koledovanje svetih treh kraljev iz našega društva, ki so letos oblikovali dve skupini. Dela nikoli ne zmanjka. Pred nami so območne revije tako odraslih kot otroških pevskih zborov in komornih zasedb. Vse tri sekcije se bomo omenjenega udeležile, saj so prav revije dober pokazatelj kvalitete petja. Tudi zanje že potekajo vaje. Poleg tega nas v prihajajočih mesecih čakajo velika noč, markovo, prvo sveto obhajilo ... Posebej velja v letošnjem letu izpostaviti še 50 let mašnikovanja ali zlato mašo duhovnika, gospoda Ivana Horvata, rojaka iz Zabovcev. K temu bo 10. obletnico praznovanja nove maše 'dodal' še naš Marko Veršič in tako se bomo v začetku julija ponovno spominjali in hkrati veselili teh dveh obletnic. Naj omenim še Markovo: že lansko leto smo sklenili, da bomo farno žegnanje skupaj, z ostalimi društvi iz naše občine poskušali narediti še bolj bogato in veselo - da bi prav vsak občan začutil, da praznik občine zares predstavlja veselje in daje žegnanje nekaj, kar se ne zgodi vsak dan. Samo pomislimo na julijsko Anino nedeljo ali na 15. avgust na Zavrču. Lani smo pripravo druženja na markovsko nedeljo že nekoliko izboljšali, letos v to ne dvomimo. Na občinskem dvorišču bi po slovesni sveti maši sledila zakuska za vse navzoče, ob tem pa bi zaigrali godbeniki, zapeli bi pevci, zaplesali bi kopjaši ... Te in še mnoge ideje se nam porajajo - potrebno j e le stopiti skupaj in jih realizirati. Potrudili se bomo, da bomo kar najbolj izpolnili cilje in s pesmijo polepšali mesece, ki so pred nami. Alenka Rožanc žolov večer, različne čistilne akcije, setev fižola in drugih poljščin, srečanje vinogradnikov, postavitev klopotca, vaške igre, pa vesela jesen in mnoge druge. »Čaka nas še veliko dela in samo složni bomo vse to lahko izpeljali,« je še dodal predsednik. Formalni del seje kar hitro zaključil in sledilo je druženje ob dobri hrani, z zanimivimi sogovorniki in dobrimi plesalci, kajti tudi za glasbo je bilo poskrbljeno. Ura se je hitro odvrtela in že smo morali zamenjati zabavo s kakšno uro spanca, saj je bila sobota za nekatere spet delovna. Resje bilo luštno in veselo. Sklenili smo, da se tudi naslednje leto zberemo v tako velikem številu in s toliko dobre volje. Neizmerno beži čas in že se približuje materinski dan, ko se bomo poklonili vsem dekletom, ženskam, mamicam, babicam ... Kulturniki ga več let zapovrstjo dobro izkoristimo za prijetno druženje. Naj vas ob tem povabim, saj nas bo letos zabaval ansambel Spev. Torej se vidimo v soboto, 20. marca, ob 18. uri v večnamenski dvorani v Bukovcih. S seboj pripeljite svoje dobre prijatelje in znance. Vse ostale informacije pa dobite pri Petri Ozmec (031/689-220). Vljudno vabljeni vaščani in vaši najboljši prijatelji. Patricija Bezjak Kultura Markovske orgle opravljajo svoje poslanstvo ■ V začetku leta 2007 smo bili priča postavitvi veličastnih orgel v markovsko cerkev. Na Markovo je bil slovesen dogodek blagoslova - od takrat pa vse do danes orgle res živijo. V župniji smo se odločili, da bodo orgle zraven spremljanja bogoslužja in drugih cerkvenih priložnosti uporabili tudi za izobraževanje novih organistov, predvsem pa je bila želja, da bi izvedli čim več orgelskih koncertov in drugih vokalno-instrumental-nih koncertov ob spremljavi orgel. V društvu KUD Markovski zvon zraven svoje osnovne dejavnosti, organizacije pevskih vaj, nastopov in koncertov za vse sekcije, upravljamo in vzdržujemo tudi nove orgle, ki so bile postavljene leta 2007 v cerkev sv. Marka. Zraven dobrega sodelovanja društva z župnijo in našim župnikom Janezom j e potrebno izpostaviti tudi sodelovanje z glasbenimi šolami na ptujskem in mariborskem območju. Tako izvajajo, oz. so izvajale svoj pouk orglanja naslednje glasbene šole: Glasbena šola Karol Pahor Ptuj, Nadškofijska orglarska šola Maribor in Zasebna glasbena šola, ki deluje v samostanu Petra in Pavla na Ptuju. Tako smo v preteklih letih skupaj z njimi organizirali kar osem orgelskih koncertov, na katerih so se zraven učencev predstavili tudi pravi koncertni mojstri na orglah. Že v času izdelave orgel ter po končanju del so potekali pogovori o tem, da bi bilo smiselno obogatiti uporabo novih orgel z vgradnjo dodatnih jezičniških piščali ter registrskega crescenda. Oboje ni bilo stvar izhodiščne ponudbe oz. sklenjene pogodbe o nakupu orgel. Že vseskozi je bila predvidena naknadna vgradnja piščali za jezičniški register na sapnici drugega manuala. V ponudbi za izdelavo novih orgel je bilo v dispoziciji določeno, da se v pozitivu na sapnici pripravi prostor za register Dulcian ali Oboa. Le-taje bil v skladu s ponudbo pri izdelavi sicer pri- pravljen, vendar j e pred vgradnjo piščali potrebno prostor v orglah ter samo sapnico še nekoliko prilagoditi. S strani izvajalca del - Orglarske delavnice Maribor - je bilo predlagano, da se zaradi vsestranske uporabnosti v orgle namesti register Oboa 8'. Gre za register s prijetnim in sorazmerno milim zvokom, kije uporaben predvsem za solistične namene, a tudi kot okrepitev zvoka pozitiva. V času izdelave orgel so se pojavila tudi razmišljanja, da bi orgle opremili s posebnim pedalom (stopalko) za tako imenovan registrski crescendo, ki se uporablja kot brezstopenjska stopalka za vklop oz. izklop določene kombinacije registrov. Uporabna je tako za solistično muziciranje kot tudi za spremljavo zbora. V sklopu teh del se bodo orgle tudi v celoti uglasile, prilagodila se bo elektronika registrske trakture, na zadnji strani ohišja glavnega piščalja pa se bodo namestili zapiralni pokrovi. Skupaj z orglarsko delavnico smo prišli do ugotovitve, da gre pri tem za posege, s katerimi bodo orgle v Markovcih veliko pridobile. Novosti bodo orglarski mojstri vgradili v orgle na letošnjo pomlad, tako da bodo ponovno v vsej veličini zadonele na veliko noč in na Markovo nedeljo. V času po blagoslovu orgel je bilo na koru dokončano kar nekaj delnih projektov: izdelana je bila omara za notno gradivo, 'po meri' so bile izdelane klopi za pevce, pohodne dele tal na koru in stopnišču pa smo zaš- čitili s tekstilnimi talnimi oblogami. Ob dokončanju vseh del želimo postaviti tudi razstavni pano s sestavnimi deli 'starih' Brandlovih orgel, ki jih še hranimo v ta namen. Razstavljeni deli bodo še mnoga leta pričali o bogati glasbeni kulturi v markovski fari. Prenovljene orgle bodo okronane s kvalitetnim orgelskim koncertom, ki se bo zgodil na velikonočni ponedeljek, 5. aprila 2010, ob 19. uri. Samostojni koncert bo izvedla Nina Štalekar, ki s tem koncertom dokončuje svoj magistrski študij na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu v Nemčiji. Nina sicer od leta 2007 poučuje orgle na Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, v šolskem letu 2008/09 pa tudi na nižji in srednji stopnji glasbene šole v Velenju. Z našim društvom je že večkrat sodelovala kot organistka in pianistka. Vsi se veselimo novih pridobitev na koru markovske cerkve, zato lepo vabljeni k nedeljskim mašam in na vse ostale slovesnosti ter koncerte, kjer boste slišal čudovit zvok markovskih orgel. Darko Meznarič Kulturni praznik - Prešernov dan Kulturno društvo Bukovci je v sodelovanju z občino Markovci in OS Markovci pripravilo osrednjo občinsko proslavo ob kulturnem prazniku, kjer smo se spomnili našega največjega poeta dr. Franceta Prešerna. Kljub temu, da so letošnji kulturni praznik skoraj povsem zasenčili pustovanje in vsakoletne priprave na fašenkovanje, nismo pozabili na kulturno udejstvovanje. Zbrali smo se v nedeljo, 7. februarja, v večnamenski dvorani v Bukovcih. V kulturnem programu, kije trajal slabo uro in so ga pripravili učitelji in učenci šole, so nas najprej pozdravili pevci Moškega pevskega zbora Markovci. Sledila je dobro premišljena igralska poteza, saj so skozi intervju velikega pesnika nazorno prikazali njegovo življenje in skozi recitale predstavili njegovo delo. Manjkalo ni niti glasbenih vložkov malih in velikih nadebudnih glasbenikov, ki jih v občini, kolikor je bilo videti, vsekakor ne manjka. V drugem sklopu programa pa so se predstavili učenci še s svojimi recitali in pa mladi folkloristi, ki so se pred kratkim predstavili tudi v oddaji Na zdravje!. Sledil je nagovor predsednika kul- turnega društva, ki je poudaril pomen praznika kulture kot izraza odnosa do vrednot kulturnega dela in narodovega ozaveščanja. Malo je narodov, ki bi dali tako velik poudarek kulturi, kot ga dajemo Slovenci. Na koncu seje obiskovalcem zahvalil za čas, ki so si ga vzeli za nas in za spomin na Prešerna. Ker pa se proslava ne konča z govorom, so na koncu še enkrat zapeli pevci moškega pevskega zbora Markovci. Patricija Bezjak Trikraljevsko koledovanje Dan, ko katoličani praznujemo Gospodovo razglašenje, pri nas bolj poznan kot praznik svetih treh kraljev, je kot zadnji, ki skupaj z božičem in novim letom tvori trojico svetih večerov. Koledniki s petjem po domovih zaželijo blagoslova in sreče, ki bo veljalo celo leto. V markovski fari se ta običaj obuja že vrsto let. Ker je tukaj prisotnih mnogo pevcev, se na trikraljevsko koledovanje odpravi kar nekaj skupin. Ponavadi so to štirje fantje ali možje, torej trije kralji - Gašper, Miha in Boltežar - ter oseba, kije odgovorna za zvezdo repatico. Ta je zelo pomembna, saj s svojo svetlobo trem kraljem kaže pravo pot čez dolgo noč, hkrati pa naznanja nekaj veselega in veličastnega. V KUD-u Markovski zvon se zavedamo poslanstva koledovanja treh kraljev, zato že kar nekaj let obiskujemo domove v naši fari in bližnji okolici. V preteklih letih smo ugotovili, da z eno skupino kraljev nismo uspeli opraviti vseh obiskov, zato smo letos organizirali dve. Obiskali smo predvsem domove naših sorodnikov in prijateljev ter članov našega društva. Obvezen protokol ob vsakem obisku sta seveda petje trikraljevske pesmi: "Mi smo prišli trije kralji..." in svetleča zvezda repatica. Pesem pojemo pred vrati, dve ali tri kitice, dokler ne pridejo domači odpret. Sledijo še voščilo in dobre želje ter obvezen napis nad vrati; letos je zapisano: 20 +G+M+B 10, kar pomeni, da so bili v letu 2010 na obisku trije kralji. Seveda so domači veseli obiska in nas ponavadi pričakajo z božičnimi dobrotami in dobro pijačo, čemur se kralji ne smejo odpovedati ... in tako je noč zelo dolga in naporna. Letos smo člani obeh skupin vztrajali celo noč - od pete ure popoldne pa do drugega jutra, natančneje do jutranje maše, ko smo se oboji združili in zapeli pred oltarjem v markovski cerkvi. Vsekakor je to lep običaj, ki se ga prav vsi veselimo. Z veseljem je peti in obiskovati domove, ko vidiš, da si kljub pozni ali pa rani uri še vedno zaželen, da ljudje še znajo ceniti poslanstvo treh kraljev. Mi bomo vztrajali, saj takšna tradicija mora ostati! Darko Meznarič V Markovcih bomo izdali pesniško zbirko nekdanje učiteljice Takoj po fašenku začnemo pričakovati naslednje praznike, se nanje pripravljati in se jih veseliti. Pri nas, v občini Markovci, imamo poleg vseh v marcu (tudi cvetna nedelja se je letos umestila že v ta mesec) in aprilu - velika noč, nekaj prav svojih praznovanj. Letos se bo v okviru praznika občine Markovci med 18. in 25. aprilom dogajalo tudi praznovanje dneva šole. Tokrat bo imelo jubilejno obeležje - spomnili se bomo 200-letnice šolstva v Markovcih, v njem pa se bosta povezali osnovna šola in občina Markovci. V šoli se že nekaj mesecev skrbno pripravljajo na kar tri dogodke. Izšel bo zbornik o minulih 200 letih, osrednja prireditev z zanimivo vsebino bo prav na dan šole 22. aprila, vse to pa bo spremljala tudi posebna razstava, ki bo gotovo prebudila mnoge spomine. Vsi, ki smo nekoliko povezani z dogodki, oziroma s pripravami nanje, pa smo hvalež- ni in veseli zaradi nekega posebnega dogodka. V počastitev praznika občine Markovci in 200-letnice šolstva v Markovcih bo izšla zbirka pesmi Ljudmile (Milke) Kafol, ki je kar mnogo svojih učiteljskih let in dela posvetila prav šolarjem v Markovcih. Mnogi starejši občani seje prav gotovo še dobro spominjajo, prav tako njenega moža Cirila Kafola, tudi nekaj let ravnatelja, sicer pa učitelja glasbe, zborovodja, videvali smo ga tudi v lovski opravi (po njem so celo nekaj časa imenovali lovski dom v Sobetincih Čirov - Cirilov dom). Samo njej oziroma njima najbližji pa so tudi vedeli, daje gospa Kafo-lova pisala pesmi. Na to skrivnost je gospa Daniela Feguš, častna občanka Markovcev, pred nekaj leti opozorila Danico Tement, našo prizadevno občanko, ki je potem storila vse, da smo od Minkinih potomcev prejeli mapo njenih pesmi in tudi mnogo markovskih fotografij. Kmalu so se Danica Tement, ravnatelj šole Ivan Štrafela in župan Franc Kekec dogovorili, da si pesmi za- služijo zagledati luč sveta. Po tem dogodku bomo vsi bogatejši za nekaj lepega, ki nas tudi vabi k dobremu, k bogastvu srca in duha. Zdaj, ko pomlad zares prihaja v Dobravo, se zelo veselim izida te pesniške zbirke. Za prvo srečanje naj svoj zapis končam prav z verzi iz pesmi Minke Kafol: Prišla je pomlad v Dobravo, pomladila je naravo, vse plotove preskočila, vsem enako svoje je darove razdelila. Potlej se je nasmejala in iskrivo je dejala: »Proč plotove med ljudmi, Saj je lepše, če jih ni!« Karolina Pičerko 90 let Neže Mikša ■--------------- V začetku januarja je svoj 90. rojstni dan praznovala »slovita« basistka zabovskih ljudskih pevk Neža Mikša iz Zabovcev. Kmečka ženska, ki je zraven ljubezni do svoje družine in rodovitne zemlje imela še eno veliko ljubezen, to je petje slovenske ljudske pesmi. Pesem jo je spremljala od malih nog, ko seje pelo na žitnih poljih in ob zimskih večerih, ko se je skubilo perje in luščile koscice ah lizol. Skoraj 40 let bo minilo, odkar j e legendama Terezija Maroh zbrala skupaj zabovske pevke in povabila zraven še markovske, ter ustanovila sekcijo Zabovskih ljudskih pevk, ki so delovale, oz. še delujejo v okviru folklornega društva naše občine. Imela sem čast, da sem se tudi sama nekaj let učila peti ljudske pesmi in tako spoznala »Jozlovo« teto Nežo pobliže. Njena bodrina in vedrina, kljub letom, meje vedno navdajala s posebno spoštljivostjo in občudovanjem. Ravno tako je bilo tudi tokrat, ko smo jo obiskale ljudske pevke ob njenem visokem jubileju. Ko vstopiš v hišo, te v hodniku na steni pozdravijo mnoge fotografije, ki prikazujejo neštete nastope ljudskih pevk po širši Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, v kuhinji pa nas iz fotografij pozdravljajo nasmejani Nežini pravnuki. Teta Neža ni mogla skriti solz radosti, ko nas je zagledala. Me, njene pevske prijateljice, pa seveda ravno tako ne. Ko smo ji pričele peti, je takoj pritegnila s svojim posebnim barvnim basom, ki ga danes v ljudskem petju malo katera ženska obvlada. V vseh teh letih je bilo zapetih na stotine pesmi. Kar nekaj jih je tudi posnetih, tako da bodo ostale našim zanamcem. Teta Neža nam j e zaupala, daje bila ob svojem jubileju zelo presenečena, saj so ji domači priredili praznovanje in bilo je prav veselo. Najbolj od vsega pa si seveda ob rojstnem dnevu želi zdravja in tega ji želimo tudi mi. Zbiranje zamaškov za fantka Žiga ■ Na osnovni šoli Markovci so otroci že v prejšnjem šolskem letu zbirali plastične zamaške in s tem nadaljujejo tudi to šolsko leto. Zanimalo nas je, za koga pravzaprav zbiramo zamaške vsi občani markovske občine, saj nas otroci opominjajo, da zamaške shranjujemo, da jih odnesejo v šolo, kjer jih zbirajo v vreče in se potem odpeljejo v predelavo. V stilu radijske oddaje »Povabilo na kavo« sem povabila družino Pinter domov na kavo in ob kavici so povedali več o sebi. »Smo tričlanska družina: ati Jože, mama Nataša in devetletni Žiga, doma pa smo iz Velenja. Kot ste videli, naš Žiga ne hodi, govori le nekaj besed, zelo dobro pa se odziva z očmi in včasih, ko je zelo dobro razpoložen, tudi veliko razume,« pove mama Nataša in nadaljuje: »Prvega otroka sva izgubila dva dni po rojstvu. Ko sva si z možem psihično malo opomogla, sva si zaželela, da imava otroka. Moja starša sta bila alkoholika in z osmimi leti sem šla v rejniško družino. Želja po urejeni družini je v mojem srcu bila zelo močna. Tako je 31. maja 2000 privekal na svet naš Žiga, vendar seje rodil zdaleč prezgodaj s šestimi meseci in 600 grami telesne teže. Si lahko predstavljate? Do enega leta starosti je bil nenehno na kisiku. Pri dveh letih so v rehabilitacijskem centru Soča v Ljubljani ugotovili težko obliko cerebralne paralize. Sočo obiskujeva še danes.« Žiga sedi na invalidskem vozičku in me globoko opazuje, saj me ne pozna, vendar je pomirjen, ker sta zraven ati in mami. Mamo Natašo vprašam, kako pravzaprav živijo. »Ko je bil Žiga manjši, sem morala delati štiri ure, potem sem si uredila, da ga oskrbujem sama in tako dobim oskrbnino. Možje zaposlen v Gorenju. Nekaj mesecev je že na bolniški, saj je imel tumor na slušnem živcu. Imel je izredno srečo, da se zdaj zelo dobro rehabilitira, čeprav na desno uho ne sliši. Kot vidite, se mu še zdaj pozna, ker mu desno stran lica še vedno vleče na stran.« Ati Jože mi pokaže operirano stran, potrdim njihovo zgodbo. Mamo Natašo prosim, da mi opiše njen dan z Žigo, saj si mi, ki imamo »normalne« otroke, tega ne znamo predstavljati. »Žiga se zbudi že okrog pol sedme ure zjutraj, v kopalnici imamo vse prirejeno tako, da se najprej umijeva in urediva, potem mu pripravim zajtrk. Hvala Bogu, Žiga že zna počasi žvečiti hrano, da mu ne rabim vsega pasirati. Včasih mu uspe tudi, da si sam zanese koščke hrane v usta. Potem sledi telovadba, saj morava izvajati fizioterapevtske vaje, da se mišice vsaj malo utrdijo. Tri- krat na teden po tri ali štiri ure ga vozim v šolo s prilagojenim programom, kjer je oddelek s petimi otroki s podobnimi diagnozami. Med tem časom pripravim kosilo in že hitim po Žiga. Po kosilu se navadno Žiga zelo rad igra s kockami, za to ima poseben stolček s pladnjem, na tleh ne more biti, ker ni stabilen in ne hodi in se bojim, da ne bi padel vznak. Prehitro je že večer in že se gremo tuširat in pripravljat za spanje.« Mama Nataša je s posebno nežnostjo opazovala Žigove kretnje, da niso bile premočne, saj je povedala, daje za Žiga to lahko nevarno. »Pri nas zbiramo zamaške za Žiga. Kaj konkretno imate namen narediti z zbranimi sredstvi, ko jih bo sicer dovolj?« povprašam. »Ja, Žiga je čedalje večji in težji, naš avto Seat Cordoba, pa ravno ni velik. Za zdaj še gre, saj imamo zadnji sedež prilagojen za Žiga. Drugo leto pa se nam že zna zgoditi, da bomo imeli težave, da Žiga ne bo imel prostora v avtomobilu. Sledili smo pobudi fanta Anžeta, njegovo zgodbo najbrž večina pozna, in smo letos maja začeli z zbiranjem zamaškov in nasploh zbiranjem donacijskih sredstev, da kupimo večji avtomobil, v mislih imamo Citroen Berlingo. Sicer pa za tono zamaškov prejmemo 300 evrov. V imenu Žiga in najinem imenu bi se rada iz srca zahvalila šolarjem in vsem, ki pomagajo zbirati zamaške in nam tako omogočate, da smo bližje nakupu avtomobila, saj je današnji dan zelo težko priti do tolikšne vsote denarja.« Žiga je postajal čedalje bolj nemiren in je vseskozi govoril: »Domu«. Tako sem ga tudi jaz razumela, da hoče domov. Mama ga je z nežnostjo pomirila in Žiga seje umiril. Poslovili so se, jaz pa sem jim dala obljubo, da jim bomo poskušali pomagati čim več, kolikor je v naši moči. Z Območno gasilsko zvezo Ptuj je dogovorjeno, da se večje količine zbranih zamaškov pri njih ob delavnikih lahko oddajo do 15. ure, ko je tam njihova čistilka in jih potem oni shranijo ter organizirajo prevoz. Če kdo zmore in želi donirati finančna sredstva, jih lahko nakaže na transakcijski račun: NKBM 04202-0000348846 sklic: zamaški Žiga; OORK Ptuj Natašina pot 1, 2250 Ptuj. Marija Prelog Marec 2010 Obiskali smo naše vaščane V Markovcih smo se letos odločili, da naše vaščane, ki štejejo več kot osemdeset let, obiščemo po novem letu. Kajti v prazničnih decembrskih dneh smo vsi radi v družinskem krogu. V sodelovanju z vaškim odborom, OORK in župnijsko Karitas smo s simboličnimi darili obiskali devet sovaščanov. Seveda prevladujejo ženske, saj sta le dva moška v vasi, ki s svojo vitalnostjo pri 83 in 87 letih dokazujeta, da so tudi nekateri moški krepkega zdravja. Oba pa priznavata, da imajo ženske večje potrpljenje in tudi za svoje zdravje boljše skrbijo kot moški, kljub vsemu, da imajo več dela v mlajših letih z družino in gospodinjstvom in tudi z možmi. Naša naj starejša Markovčanka Rozalija Slameršak, po domače »Matečo-va« Roza, iz predela vasi, ki ga imenujemo Siget, pa bo letos v mesecu avgustu napolnila 97 let. »Matečova tetica« nam je potožila, daje precej naglušna, drugače pa je še kar dobrega zdravja. Kot matije povila šest otrok, ki so si vsi ustvarili družine. Najmlajši Viktorje ostal na domačiji in največje veselje ji je, dajo snaha in obe vnukici še preveč »pedinijo«. Tudi ostali vnuki radi pridejo na obisk. Kako seje živelo pred 60 in več leti, je zgodovina, ki seje spominjamo z veseljem in z bridkostjo hkrati. »Živeli smo, kakor pač smo, nekaj smo pridelali na zemlji. Mož je bil brodar, otroci so bili skromni. Danes pa je vsega preveč in tudi to ni v redu,« je pripovedovala »Matečova tetica«, ki se naju je z vaškim predsednikom Markom Lepošo, ko svajo obiskala, prisrčno razveselila. Našim starejšim sovaščanom želimo še mnogo zdravih let, Rozaliji Sla- Predsednik vaškega odbora Markovci Marko Lepoša z najstarejšo Markovčanko Rozalijo Slameršak meršak pa seveda še posebna želja, da bi dočakala in praznovala 100. rojstni dan. Marija Prelog Predpustni čas v Prve Nekoč, v času naših dedkov in babic, je bilo življenje povsem drugačno in veliko bogatejše kot v današnjem hitrem, brezobzirnem tempu modernega življenja. Ko skoraj sosed več soseda ne pozna, kje pa je še kakšen čas za skupno druženje, kartanje, da bi ob večerih kakšno domačo zapeli, zaplesali, ali da bi imeli čas za obujanje spominov. Nekoč so ljudje v zimskih mesecih znali sesti skupaj in so se družili na večernih balih, ob skubljenju perja, luščenju fižola in še kakšnem domačem opravilu. Vse omenjeno pa se je pri nas v Prvencih v predpustnem času letos tudi dogajalo. V vaškem domu smo obudili stare običaje: cejzanje perja, luščenje fižola, kvačkanje raznih prtičkov-prtov, pletenje košar, izdelavo rož iz papirja in ročno slikanje. Prečudovite rože smo uporabili za izdelavo duhov. Rož je bilo toliko, da smo lahko popolnoma obnovili enajst duhov, ki smo jih obesili po vasi, daje bila za pust okrašena cela vas. Dvorana je bila polna različnih rokodelskih izdelkov. Mladi soji navdušeno opazovali. Slišala se je tudi domača pesem, ob zvokih domačega muzikanta seje vse zavrtelo. Pripovedovali in obujali smo spomine z raznimi šalami, kako j e to bilo nekoč in kaj vse seje dogajalo ob takšnih veselih večerih nekoč. Dnevov do pustne sobote je bilo še zelo malo, zato je ekipa naše vaške prosvetne povorke hitela s šivanjem in izdelavo kostumov za masko prvenski pajki. Poželi smo velike uspehe in pohvale za res dobro masko. Vloženega je bilo veliko truda v priprave. Posebej pa so se trudili Franc, Dragica, Brigita in še nekateri. Seveda pa brez sodelovanja in dobre volje vseh sodelujočih takšnega uspeha ne bi dosegli. Ivan Golob Masaža za telo in duha V Občinski organizaciji Rdečega križa (OORK) in župnijski Karitas smo letošnje prvo predavanje v januarju namenili masaži. V goste smo povabili našega domačina Janka Puca, ki se že nekaj let ukvarja z masažo. Predstavil nam je različne masažne tehnike, ki ne delujejo samo na fizično telo, ampak tudi na našo duhovno notranjost. Ko se odločimo, da si »privoščimo« masažo, se moramo povsem sprostiti, da maser občuti tonus naših mišic in kako se odzivajo na dotik maserjevih rok. Spoznali smo tudi pomen refleksnih con na stopalih in dlaneh. Na njih imamo točke, ki so povezane z vsemi našimi notranjimi organi in za njihovo boljše delovanje je potrebna temeljita vsakodnevna masaža, ki na ta način pospeši boljšo prekrvavitev. Pomembno je tudi poznati masažna olja v kombinaciji z eteričnimi olji, kajti ena poživ- ljajo, druga pomirjajo. Zato je priporočljiv pogovor z človekom, da ga znamo z masažo pomiriti in hkrati v njegovo telo in duha vnesti energijo in optimizem. Spoznali smo, da se pomena masaže za naše zdravje premalo zavedamo. Naš gost Janko Puc nam j e refleksne točke na dlaneh in stopalih tudi demonstriral in s svojim znanjem anatomije človeškega telesa nas je navdušil. Čeprav je četrtkov januarski večer močno snežilo in na našem predavanju ni bilo velikega obiska, smo udeleženci bili veseli, saj smo se seznanili z nasveti, kako si naj pomagamo ob kakšnih mišičnih bolečinah in mogoče ne bo potrebno k zdravniku. Večer smo zaključili z rekom: »Masaža ni zgolj gladenje ali gnetenje telesa. Je dotik, je nema govorica rok. Je dajanje in prejemanje. Dobra masaža seže prav v globino duše.« LIST IZ MARKOVCEV ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 11, št.1 - marec 2010 URADNE OBJAVE VSEBINA 01. ODLOK Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Markovci za leto 2009 02. ODLOK Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobra-ževalnega zavoda Osnovna šola Markovci 03. ODLOK Odlok o dopolnitvi Odloka o komunalnem pri spevku v Občini Markovci Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS 94/07-UPB2, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/08 in 49/09) in 16. člena statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/2006) je Občinski svet Občine Markovci na 25. seji, dne 18.2.2010 sprejel ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE MARKOVCI ZA LETO 2009 1. člen S tem odlokom se sprejme zaključni račun proračuna Občine Markovci za leto 2009, ki zajema vse prihodke in odhodke proračuna Občine Markovci. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Markovci za leto 2009 izkazuje: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV KONTO 1. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 5.231.092,67 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.940.004,80 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 2.406.550,62 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 1.969.787,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 315.216,63 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 121.546,99 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 1.533.454,18 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 1.425.960,36 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 1.116,05 712 DENARNE KAZNI 200,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STROITEV 0,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 106.177,77 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 139.085,32 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 25.323,94 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMET.SREDSTEV 113.761,38 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.152.002,55 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 135.142,36 741 PREJETA SREDSTVA IZ DR.PRORA.IZ SREDSTEV PRORAČUNA EU 1.016.860,19 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 4.606.842,70 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 843.868,95 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 177.954,25 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 27.583,59 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 638.331,1 1 409 SREDSTVA, IZLOČENA V REZERVE 0,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 1.137.419,74 410 SUBVENCIJE 51 .342,19 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 524.862,29 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 192.700,71 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 368.514,55 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 1.932.495,41 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 1.932.495,41 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 693.058,60 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PU 621.857,97 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 71.200,63 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 624.249,97 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 2.802,60 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 2.802,60 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0,00 440 DANA POSOJILA 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 2.802,60 C. RAČUN FINANCIRANJA 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 55 Vlil. ODPLAČILA DOLGA (550) 0,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 0,00 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH 627.052,57 (l.+IV.+VII.-ll.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE 0,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -624.249,97 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12.2009 2.213.718,02 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki proračuna Občine Markovci za leto 2009 v višini 627.052,57 € se prenese v proračun 2010. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0007/2010 Markovci, datum 18.2.2010 OBČINA MARKOVCI ŽUPAN: Franc KEKEC Na podlagi 3. in 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00-ZPDZC in 127/06-ZJZP), 40. in 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07-UPB5, 118/06-ZUOPP, 36/08, 58/09, 64/09-popr. in 65/09-popr.) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06) je Občinski svet Občine Markovci na 25. seji dne 18.2.2010 sprejel ODLOK o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Markovci I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom Občina Markovci (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj) ustanavlja na področju vzgoje in izobraževanja javni vzgojno-izobraževalni zavod Osnovna šola Markovci z enoto Vrtec (v nadaljnjem besedilu: zavod). 2. člen Zavod posluje pod imenom: Osnovna šola Markovci. Sedež zavoda: Markovci 33/d, 2281 Markovci. Skrajšano ime zavoda: OŠ Markovci. 3. člen (1) Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču na Ptuju, na registrskem vložku št. 1/00146/00. (2) Zavod je vpisan v razvid zavodov vzgoje in izobraževanja, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za šolstvo. 4. člen Zavod je ustanovljen za zadovoljevanje vzgojno-izobraževalnih potreb za šolski okoliš, ki obsega območje Občine Markovci, kamor spadajo naselja: Borovci, Bukovci, Markovci, Nova vas pri Markovcih, Prvenci, Sobetinci, Stojnci, Strelci in Zabovci. 5. člen (1) Zavod ima in uporablja svoj pečat okrogle oblike premera 35 mm, ki vsebuje ime in sedež zavoda. V sredini pečata je grb Republike Slovenije, na zunanjem obodu je izpisano: Osnovna šola Markovci, na notranjem obodu pa: Markovci 33/d, 2281 Markovci. (2) Zavod ima in uporablja tudi pečat okrogle oblike premera 20 mm z enako vsebino kot pečat iz prvega odstavka tega člena. (3) Pečat iz prvega odstavka tega člena uporablja zavod v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja organom, organizacijam, občanom, učencem in varovancem oziroma njihovim staršem. (4) Pečat iz drugega odstavka tega člena uporablja zavod predvsem za žigosanje finančne in knjigovodske dokumentacije. (5) Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničenja določi ravnatelj. II. DEJAVNOST ZAVODA 6. člen (1) Zavod kot osnovno dejavnost opravlja javno službo v javnem interesu na področju: P 85.100 Predšolska vzgoja P 85.200 Osnovnošolsko izobraževanje. (2) Druge dejavnosti, kijih zavod opravlja zaradi celovitega izvajanja javne službe iz prejšnjega odstavka, so: R 91.011 Dejavnost knjižnic R 93.110 Obratovanj e športnih obj ektov 1 56.290 Druga oskrba z jedmi L 68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi. (3) Dejavnost iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka se izvaja kot tržna dejavnost. 7. Člen Zavod opravlja javno veljavni izobraževalni program, kije sprejet na način in po postopku, določenim z zakonom. 8. Člen (1) Zavod izvaja program devet-letne osnovne šole in opravlja vzgojno-izobraževalno dejavnost od 1. do 9. razreda obvezne osnovne šole. (2) Enota vrtca pri OŠ Markovci izvaja vzgojno-varstveno delo za predšolske otroke od 11. meseca starosti do vstopa v osnovno šolo. (3) Zavod izdaja spričevala in zaključna spričevala, ki štejejo kot javne listine. (4) Zavod ne sme začeti opravljati nove dejavnosti ali spremeniti pogojev za opravljanje dejavnosti, dokler ustanovitelj ne da soglasja in dokler pristojni organ ne izda odločbe, da so izpolnjeni pogoji, predpisani za opravljanje dejavnosti glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji. (5) Za nove dejavnosti ne štejejo druge dejavnosti, kijih opravlja zavod v manjšem obsegu, s katerimi dopolnjuje in izboljšuje ponudbo vzgojno-izobraževalnega dela in s katerimi prispeva k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporabljajo za opravljanje vpisanih registriranih dejavnosti. 9. člen Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, kije vpisana v sodni register. III. ORGANI ZAVODA 1. Svet zavoda 10. člen (1) Organi zavoda so: - svet zavoda, - ravnatelj, - strokovni organi in - svet staršev. (2) Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda in predstavniki staršev. (3) Svet zavoda sestavlja enajst članov, in sicer: trije predstavniki ustanovitelja zavoda, pet predstavnikov delavcev zavoda (štirje predstavniki OŠ Markovci, en predstavnik enote vrtca OŠ Markovci) in trije predstavniki staršev (dva predstavnika OŠ Markovci, en predstavnik enote vrtca OŠ Markovci). (4) Predstavnike delavcev se voli: štiri predstavnike izmed strokovnih delavcev zavoda in en predstavnik izmed upravno-administrativnih in tehničnih delavcev. (5) Predstavnike zaposlenih izvolijo delavci zavoda neposredno na tajnih volitvah po postopku in na način, ki ga določa zakon in ta odlok. (6) Predstavnike ustanovitelja imenuje Občinski svet Občine Markovci izmed občanov posameznih naselij šolskega okoliša. (7) Predstavnike staršev izvolijo starši izmed članov sveta staršev. Za izvedbo volitev predstavnikov staršev se smiselno uporabljajo določbe tega odloka o volitvah predstavnikov delavcev v svet zavoda. (8) Na konstitutivni seji člani sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika. (9) Svet zavoda na sej ah velj avno odloča z večino glasov vseh članov. (10) Mandat članov sveta traja štiri leta. Za člana sveta zavoda je ista oseba lahko izvoljena le dvakrat zaporedoma. Mandat predstavnikov staršev v svetu zavoda je povezan s statusom njihovih otrok oziroma varovancev v zavodu. 11. člen Svet zavoda: imenuj e in razrešuj e ravnatelja, sprejema program razvoja zavoda, sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, obravnava poročila o izobraževalni in vzgojni problematiki, sprejme letno poročilo o samoevalvaciji šole, odloča o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in izobraževalnim delom v šoli, odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerj a, sprejema pravila in druge splošne akte zavoda, določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda, predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti, daje ustanovitelju in ravnatelju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih, razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda, sprej ema program razreševanj a presežnih delavcev, imenuje predstavnike zavoda v drugih asociacijah, v soglasju z ustanoviteljem odloča o povezovanju v skupnost zavodov za opravljanje skupnih administrativnih in računovodskih nalog in opravljanje drugih skupnih del in opravlj a druge z zakonom ter drugimi splošnimi akti zavoda določene naloge. 12. člen (1) Svet zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda v sklepom največ 90 in najmanj 60 dni pred iztekom mandatne dobe sveta zavoda. Volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred potekom mandata svetu zavoda. (2) S sklepom o razpisu volitev mora biti določen dan volitev in število članov sveta, ki se volijo iz posameznih enot zavoda. Sklep o razpisu volitev se mora javno objaviti v zavodu. (3) S sklepom o razpisu volitev se imenuje volilna komisija, ki jo sestavljajo predsednik, njegov namestnik in dva člana ter njuna namestnika. Član volilne komisije oziroma njegov namestnik ne more biti kandidat za predstavnika delavcev v svetu in mora imeti aktivno volilno pravico. Volilno komisijo se imenuje za dobo 4 let. 13. člen (1) Pravico predlagati kandidate za člane sveta zavoda ima najmanj desetina delavcev zavoda z aktivno volilno pravico ali sindikat. (2) Predlogi kandidatov za svet zavoda, ki se predložijo volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisa volitev, morajo biti pisni, s podpisi vseh predlagateljev in s priloženimi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih kandidatov. (3) Kandidati za predstavnike delavcev v svetu zavoda morajo imeti pasivno volilno pravico. (4) Oseba, ki opravlja funkcijo ravnatelja ali pomočnika ravnatelja v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu ali organizacijski enoti vzgojno-izobraževalnega zavoda, ne more voliti in biti izvoljena oziroma imenovana v svet zavoda. 14. člen (1) Glasovanj e na volišču vodi volilna komisij a. (2) Volitve morajo biti organizirane tako, daje zagotovljena tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi da se za delavce, ki bodo na dan volitev odsotni, zagotovi možnost predčasnih volitev. Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu priimkov z navedbo koliko kandidatov se voli izmed kandidatov strokovnih delavcev zavoda ter izmed kandidatov upravnih, administrativnih in tehničnih delavcev. Voli se tako, da se obkrožijo zaporedne številke pred imeni tistih kandidatov, za katere se želi glasovati. (3) Neizpolnjena glasovnica ali glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti volje volivca, sta neveljavni. Neveljavna je tudi glasovnica, če je volivec glasoval za več kandidatov kot jih je potrebno izvoliti. (4) Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polovica delavcev zavoda z aktivno volilno pravico. 15. člen (1) Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, je izvoljen tisti, ki ima dalj šo delovno dobo v zavodu. (2) O poteku volitev na voliščih se piše zapisnik, volilna komisija pa izdela poročilo o rezultatu volitev, ki ga objavi v roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja. 16. člen (1) Postopek za odpoklic predstavnika delavcev v svetu zavoda se začne na podlagi pisne zahteve najmanj 10 % delavcev zavoda z aktivno volilno pravico oziroma na zahtevo sindikata, če gre za člana sveta, ki ga je kandidiral sindikat. Zahtevi za odpoklic ki jo predložijo delavci, morajo biti priloženi podpisi delavcev, ki predlagajo odpoklic. (2) Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpoklic. (3) Zahteva se predloži volilni komisiji, ki preveri formalno pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic. (4) Če volilna komisija ne zavrne zahteve za odpoklic, v 30 dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu zavoda in določi dan glasovanja. (5) Predstavnik delavcev v svetu zavoda je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina delavcev zavoda, ki imajo aktivne volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu. (6) Za izvedbo glasovanja o odpoklicu delavcev v svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe tega odloka in zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju. 17. člen Za volitve in odpoklic predstavnikov delavcev v svet zavoda se, dokler ne bo sprejet zakon, ki bo urejal sodelovanje delavcev pri upravljanju zavodov, uporabljajo v zadevah, kijih ne ureja ta odlok, določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju. 2. Ravnatelj 18. člen (1) Pedagoški vodj a in poslovodni organ zavoda j e ravnatelj. (2) Ravnatelj organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. 19. člen Ravnatelj opravlja naslednje naloge: - organizira, načrtuje in vodi delo zavoda, pripravlja program razvoja zavoda, pripravlja predlog letnega delovnega načrta odgovarja za njegovo izvedbo, je odgovoren za uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti učencev, - vodi delo vzgojiteljskega in učiteljskega zbora, oblikuje predlog nadstandardnih programov, spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev, organizira mentorstvo za pripravnike, prisostvuje pri vzgoj no-izobraževalnem delu vzgojiteljev in učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje, predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive in odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede, spremlja delo svetovalne službe, skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja), obvešča starše o delu zavoda in o spremembah pravic otrok in obveznosti učencev, - odloča o vzgojnih ukrepih, - zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov, določa sistemizacijo delovnih mest, odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev, - imenuje in razrešuje svojega pomočnika in vodjo organizacijske enote, - skrbi za sodelovanje šole s šolsko zdravstveno službo, je odgovoren za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in pripravo letnega poročila o samo-evalvaciji zavoda in - opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi. 20. člen (1) Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor ima najmanj visokošolsko izobrazbo in izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca v zavodu, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor ter opravljen ravnateljski izpit. (2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena je lahko za ravnatelja imenovana tudi oseba, ki nima opravljenega ravnateljskega izpita, vendar ga mora opraviti najkasneje v enem letu po začetku mandata. (3) Ravnatelja imenuje in razrešuje svet zavoda v skladu z zakonom. (4) Mandat ravnatelja traja pet let. (5) Svet zavoda si mora pred odločitvijo o izbiri kandidata za ravnatelja o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, pridobiti mnenje vzgojiteljskega in učiteljskega zbora, občine ter mnenje sveta staršev. (6) Občina in svet staršev mnenje obrazložijo. Vzgojiteljski in učiteljski zbor o mnenju za imenovanje glasuje tajno. (7) Če občina in organi iz četrtega odstavka tega člena ne dajo mnenja v 20 dneh od dneva, ko so bili zanj naprošeni, lahko svet o izbiri odloči brez tega mnenja. (8) Ko svet izmed prijavljenih kandidatov izbere kandidata za ravnatelja, posreduje obrazložen predlog za imenovanje v mnenje ministru. (9) Če minister ne da mnenja v 30 dneh od dneva, ko je bil zanj naprošen, lahko svet odloči o imenovanju ravnatelja brez tega mnenja. (10) Po prejemu mnenja ministra oziroma po poteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena svet odloči o imenovanju ravnatelja s sklepom. O odločitvi obvesti vse prijavljene kandidate. Zoper odločitev sveta je možno sodno varstvo v skladu z zakonom, ki ureja zavode. 21. člen (1) Ravnatelju zavoda preneha mandat z iztekom dobe, za katero je bil imenovan. Po izteku mandata se opravi razpis prostega delovnega mesta na način in po postopku, določenim z zakonom. (2) Ravnatelju, ki ne opravi ravnateljskega izpita v roku iz drugega odstavka prejšnjega člena, preneha mandat po zakonu. 22. člen (1) Če ravnatelju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za ravnatelja ni imenovan, svet zavoda imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed strokovnih delavcev zavoda oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto. Ista oseba lahko v istem zavodu opravlja funkcijo vršilca dolžnosti ravnatelja največ dvakrat. (2) Če v 60 dneh po prenehanju mandata ravnatelju svet zavoda ne imenuje niti vršilca dolžnosti ravnatelja, imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja v naslednjih 8 dneh minister. (3) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena mora svet zavoda takoj začeti postopek za imenovanje ravnatelja. 23. člen (1) Zavod ima pomočnika ravnatelja. (2) Pomočnika ravnatelja imenuje ravnatelj izmed strokovnih delavcev zavoda in ga tudi razreši. Ravnatelj mora pomočnika, ki ga razreši, seznaniti tudi z razlogi za razrešitev. Pred razrešitvijo mora ravnatelj z razlogi za razrešitev seznaniti vzgojiteljski in učiteljski zbor. (3) Pomočnik ravnatelja opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj, in ga nadomešča v njegovi odsotnosti. 3. Strokovni organi 24. člen Strokovni organi v zavodu so - vzgoj itelj ski in učitelj ski zbor, - oddelčni učiteljski zbor, - razrednik in - strokovni aktivi. 25. člen (1) Vzgojiteljski in učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci zavoda. (2) Vzgojiteljski in učiteljski zbor: obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom, daje mnenje o letnem delovnem načrtu, - predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti, odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobraževanja in njihovi izvedbi v skladu s predpisi, daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja, daje pobude za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje o predlogih ravnatelja, - odloča o vzgojnih ukrepih in opravlja druge naloge v skladu z zakonom. 26. člen (1) Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v posameznem oddelku. (2) Oddelčni učiteljski zbor obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v oddelku, oblikuje program za delo z nadarjenimi učenci in s tistimi, ki težje napredujejo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. 27. člen Razrednik vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. 28. člen (1) Strokovne aktive v vrtcu sestavljajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev. Strokovni aktivi v vrtcu obravnavajo vzgojno delo, dajejo vzgojiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojnega dela, obravnavajo pripombe staršev ter opravljajo druge strokovne naloge, določene v letnem načrtu. (2) Strokovne aktive sestavljajo učitelji istega predmeta oziroma predmetnih področij. Strokovni aktiv šole obravnava problematiko predmeta oziroma predmetnega področja, usklajuje merila za ocenjevanje, daje učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela, obravnava pripombe staršev in učencev ter opravlja druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom. 4. Svet staršev 29. člen (1) Za organizirano uresničevanj e interesa staršev se v zavodu oblikuj e svet staršev zavoda. (2) Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka. Mandat članov sveta traja dve leti z možnostjo ponovnega imenovanja. (3) Prvi sklic sveta staršev opravi ravnatelj. (4) Svet staršev: predlaga nadstandardne programe, daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah, sodeluje pri nastajanju predloga programa razvoja zavoda, vzgojnega načrta, pri pravilih šolskega reda ter da mnenje o letnem delovnem načrtu, daje mnenje o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelje, razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki, obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom, voli predstavnike staršev v svet zavoda, lahko sprejme svoj program sodelovanja s šolo, zlasti glede vključevanja v lokalno okolje, opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi. IV. VIRI, NAČIN IN POGOJI PRIDOBIVANJA TER NAČIN RAZPOLAGANJA S SREDSTVI ZA DELO ZAVODA 30. člen (1) Ustanovitelj in država zagotavljata pogoje za delo zavoda. (2) Ustanovitelj zagotavlja zavodu sredstva in premoženje, s katerim je zavod upravljal do uveljavitve tega odloka. (3) Zavod samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v upravljanje, ne more pa s pravnimi posli odtujiti nepremičnega premoženja ali le-to obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni brez soglasja ustanovitelja. (4) Zaupravljanje premoženja je zavod odgovoren ustanovitelju. 31. člen Ustanovitelj v soglasju z ravnateljem zavoda in v skladu z zakonom s posebnim sklepom določi, za katere dejavnosti se lahko uporabljajo prostori in naprave zavoda. V sklepu določi tudi pogoje in način uporabe prostorov in naprav. 32. člen (1) Zavod pridobiva sredstva za delo izjavnih sredstev, sredstev ustanovitelja, prispevkov učencev, sredstev od prodaje storitev in izdelkov ter od donacij, prispevkov sponzorjev ter iz drugih virov. (2) Zavod se ne sme financirati iz sredstev političnih strank. 33. člen (1) Presežek prihodkov nad odhodki se uporabi za dejavnost zavoda, po predhodni potrditvi sveta zavoda. (2) Primanjkljaj prihodkov, ki v zavodu nastane pri izvajanju osnovne dejavnosti, upoštevajoč dogovorjena merila, kriterije ter normative in standarde, ki veljajo za področje dejavnosti, krije ustanovitelj in država. 34. člen Za nadstandardne storitve lahko zavod pridobiva sredstva tudi z dotacijami, sponzorstvom, prispevki staršev in drugimi viri, določenimi z zakonom. 35. člen (1) Zavod ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti posameznega oddelka, ki niso sestavina izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, za nakup nadstandardne opreme, za zviševanje standarda pouka in podobno. (2) Sklad iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in drugih virov. (3) Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, od katerih so najmanj trije predstavniki zavoda. Upravni odbor imenuje svet staršev. Predstavnike zavoda predlaga svet zavoda. (4) Za delovanje sklada lahko upravni odbor sprejme pravila. V. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZAVODA V PRAVNEM PROMETU 36. člen (1) Zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi v poslovanju in v pravnem prometu, kot jih določa zakon in ta odlok. (2) Zavod j e za svoj e obveznosti odgovoren s sredstvi, ki so v pravnem prometu. (3) Zavod je pravna oseba s popolno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, s katerim razpolaga. 37. člen (1) Zavod zastopa in predstavlj a ravnatelj. (2) Ravnatelj zavoda zastopa in predstavlja zavod brez omejitev. (3) Med začasno odsotnostjo nadomešča ravnatelja njegov pomočnik ali delavec zavoda, ki ga za nadomeščanje pooblasti ravnatelj. (4) Pomočnik ravnatelja ali pooblaščeni delavec zavoda ima v času nadomeščanja pooblastila ravnatelja. (5) Ravnatelj lahko za zastopanje ali predstavljanje zavoda v posameznih zadevah pooblasti druge osebe. 38. člen (1) Za zavod podpisujejo ravnatelj in delavci, ki so pooblaščeni za zastopanje, vsak v mejah pooblastil in poslov, kijih opravljajo. (2) V odnosih z Upravo Republike Slovenije za javna plačila in banko podpisujejo zavod ravnatelj, računovodja in podpisniki, ki jih določi ravnatelj, z deponiranimi podpisi pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila. VI. ODGOVORNOST USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI ZAVODA 39. člen Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda do višine proračunskih sredstev občine, ki so predvidena za opravljanje dejavnosti zavoda. VII. NADZOR 40. člen (1) Nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in aktov, ki urejajo organizacijo, financiranje, namensko porabo sredstev in opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja v zavodu, izvaja šolska inšpekcija. (2) Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda iz področij, ki niso navedena v prvem odstavku tega člena izvajajo institucije družbenega nadzora, določene z zakonom. 41. člen (1) Porabo javnih sredstev v zavodu nadzoruje Računsko sodišče Republike Slovenije. (2) Gospodarjenje z nepremičninami v lasti ustanovitelja nadzira ustanovitelj ali upravni odbor sklada, če je ustanovljen premoženjski sklad, v katerega so vključene nepremičnine v upravljanju zavoda. 42. člen Ustanovitelj ima pravico opravljati v zavodu nadzor nad namensko porabo sredstev, kijih daje zavodu za opravljanje dejavnosti. VIII. POSEBNE DOLOČBE 43. člen (1) Vzgojno-izobraževalno in drugo strokovno delo v zavodu opravljajo vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji, svetovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje zavoda. (2) Strokovni delavci izvajajo vzgojno-izobraževalno delo v skladu z zakonom in javno veljavnimi programi tako, da zagotavljajo objektivnost, kritičnost in pluralnost ter so pri tem strokovno avtonomni. (3) Strokovni delavci morajo obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo, določeno z zakonom in drugimi predpisi, ter opravljen strokovni izpit v skladu z zakonom. 44. člen (1) Zavod ima knj ižnico. (2) Knjižnica zbira knjižnično gradivo, ga strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacij sko-dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojno-izobraževalnega dela v zavodu. (3) Zavod ustanovi učbeniški sklad, čigar upravljanje določi minister. Učbeniški sklad vodi knjižničar. 45. člen (1) Ravnatelj in drugi delavci zavoda morajo varovati listine in podatke, do katerih pridejo oz. se z njimi seznanijo pri opravljanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti in so določeni za poslovno tajnost. (2) Osebe iz prejšnjega odstavka morajo varovati poslovno tajnost tudi po prenehanju delovnega razmerja. (3) O delu zavoda obvešča javnost ravnatelj ali oseba, ki jo pooblasti. 46. člen (1) Zavod organizira, v skladu z normativi in standardi, svetovalno službo, ki svetuje učencem in staršem ter sodeluje z učitelji in vodstvom zavoda pri načrtovanju, spremljanju in evalvaciji razvoja zavoda ter pri opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela in poklicno svetuje. (2) Pri opravljanju poklicnega svetovanja se svetovalna služba povezuje z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje. 47. člen (1) Zavod lahko ima pravila zavoda, kijih z dvotretjinsko večino sprejme svet zavoda. (2) Druge splošne akte sprejme svet zavoda ali ravnatelj v skladu z veljavnimi predpisi. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 48. člen Ravnatelj zavoda je dolžan priglasiti spremembe vpisa dejavnosti v sodni register najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka. 49. člen (1) Svet zavoda mora uskladiti svojo sestavo v skladu s tem odlokom najkasneje do 11.2. 2010 in sicer tako, da se izvolita dva dodatna predstavnika delavcev v svet zavoda. (2) Članoma sveta zavoda, ki bosta izvoljena v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, poteče mandat s potekom mandata sveta zavoda. 50. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Markovci (Uradni vestnik Radia Tednik Ptuj, št. 7/99 in 9/99 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/07,23/07-popr. in 25/07-popr.). 51. Člen Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007/0010/2007 Datum: 18.2.2010 Franc KEKEC, župan Občine Markovci Na podlagi 82. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07,70/08-ZVO-1B in 108/09), 7. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07), 2. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06) je Občinski svet Občine Markovci na 25 seji, dne 18.2.2010 sprejel ODLOK o dopolnitvi Odloka o komunalnem prispevku v Občini Markovci 1. člen V Odloku o komunalnem prispevku v Občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 35/07,5/08-popr., 11/09, 14/09 in 25/09-popr.) se v tretjem odstavku 10. člena pika nadomesti z vejico in se doda besedilo: »pri čemer lahko najnižji znesek obroka znaša 30 evrov.« 2. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0013/2007 Datum: 18.2.2010 Franc KEKEC, župan Občine Markovci Na podlagi Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2010 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 26/2009), Pravilnika o namenih in pogojih za dodeljevanje občinskih državnih pomoči namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Markovci (Uradni list RS št. 60/02) župan Občine Markovci objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE OBČINSKIH DRŽAVNIH POMOČI NAMENJENIH ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI MARKOVCI ZA LETO 2010 1. Vir: Razpoložljiva proračunska sredstva na postavki 1402101 Državne občinskepomoči v malem gospodarshm stroški plač za novo odprta delovna mesta izobraževanje zaposlenih v podjetjih subvencioniranje obrestne mere v gospodarstvu stroški izdelave investicijskih programov in projektne dokumentacije 2. Višina razpisanih proračunskih sredstev, ki se dodeljujejo v letu 2010, na podlagi tega javnega razpisa je zagotovljena na proračunski postavki 1402101 Državne-občinske pomoči v gospodarstvu in znaša 30.000,00 EUR. 3. Upravičenci za pridobitev nepovratnih sredstev Sredstva lahko pridobijo fizične in pravne osebe z registrirano dejavnostjo, ki bodo investirali sredstva na območju občine Markovci, imajo obratovalnico na območju Občine Markovci in sicer samostojni podjetniki in gospodarske družbe (majhna in srednjevelika podjetja) kot tudi občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma pri pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in predložili vse predpisane dokumente za ustanovitev družbe, pri čemer niso opravičeni do pomoči sektorji kmetijstva, ribištva in transporta. Do teh pomoči tudi niso opravičena podjetja v težavah. 4. Rok za oddajo prijav je 30. september 2010 na naslov Občinska uprava Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. Javni razpis s potrebnimi obrazci je objavljen tudi na spletni strani Občine Markovci www.markovci.si. 5. Pogoji pod katerimi se dodeljuje pomoč: Pomoč se dodeli le, če predstavlja spodbudo za izvedbo nameravanega projekta oziroma je zanj nujno potrebna, kar pomeni, da ni možno dodeliti pomoči za projekte, ki so že izvedeni oziroma se že izvajajo. Za odpiranje novih delovnih mest se bo dodeljevalo do 50 % stroškov plač za dveletno obdobje, za izobraževanje se bo dodelilo do 45 % upravičenih stroškov izobraževanja, za pokrivanje letne realne obrestne mere pri najetju kredita pri poslovnih bankah v višini do 5 % najetega kredita in za izdelavo investicijskih programov in projektne dokumentacije do 50 % stroškov izdelave posameznega programa oz. dokumentacije. Investicijski projekti in novo odprta delovna mesta pri začetnih investicijah morajo ostati v občini vsaj 5 let. Prosilec mora odobrena sredstva investirati na območju občine Markovci. Pri začetnih investicijah mora prejemnik pomoči prispevati najmanj 25 % vrednosti investicije. Pri dodelitvi pomoči se ne sme preseči zgornja meja intenzivnosti ne glede na to, iz katerih javnih virov (sredstva občinskega proračuna, državnega proračuna ali mednarodnih virov) je pomoč dodeljena. Sredstva za razvoj se bodo prednostno dodelila prosilcem, ki poleg ostalih pogojev, navedenih v tem razpisu v največji meri izpolnjujejo še naslednje kriterije: # opravljajo oz. bodo opravljali dejavnosti, ki v občini niso razvite, • razširjajo in odpirajo nova delovna mesta v obstoječih proizvodnih in storitvenih dejavnostih, e opravljajo oziroma bodo opravljali dejavnosti, ki zagotavljajo sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni proces. 6. Vlogo prijavne obrazce in vso zahtevano dokumentacijo je potrebno dostaviti v zaprti kuverti s pripisom »RAZVOJ GOSPODARSTVA« na naslov Občina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. 7. Osnovni podatki na vlogi: navedba vlagatelja, višina zaprošenih sredstev, namen pridobivanja sredstev in višina sredstev za izvedbo celotnega projekta ter številka tekočega oziroma transakcijskega računa. Dokumentacija: K vsem postavkam iz točke 1: - dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, - bilanca uspeha za preteklo leto, iz katere je razvidno, da podjetje ni v težavah - izjavo prosilca, da bo odobrena sredstva investiral na območju občine Markovci - izjavo prosilca o višini lastnih sredstev za isti namen - izjavo prosilca, da za projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov. K posameznim postavkam je potrebno priložiti še: za plače za novo odprta delovna mesta - dokazilo o zaposlitvi ljudi, ki še niso bili zaposleni oziroma so ostali brez zaposlitve, za nedoločen čas, pri čemer imajo prednost prosilci, ki zaposlujejo občana občine Markovci - dokazilo o celoletnem povprečju zaposlenih v podjetju v letu pred odprtjem delovnega mesta (kopija napovedi za odmero davka od dohodkov za preteklo leto) in prijava-odjava (obrazec M1-M2) za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - dokazilo o povprečni letni plači zaposlenega na novo odprtem delovnem mestu za izobraževanje: dokazilo o plačilu ali predračun stroškov posebnega izobraževanja in strokovnih ekskurzij (stroški inštruktorjev in tistih, ki se usposabljajo). Za posebno izobraževanje šteje pridobitev teoretičnega in praktičnega znanja uporabljivega na sedanjem oziroma bodočem delovnem mestu zaposlenega v podjetju, kije koristnik pomoči, pri čemer se ne upošteva izobraževanje za pridobitev stopnje izobrazbe. subvencioniranje obrestne mere: dokazilo o odobritvi kredita s strani izbrane poslovne banke za materialne investicije (zemljišča, zgradbe, oprema) in za nematerialne investicije (pridobitev standarda kakovosti, nakupa patenta, licence, know-how ali nepatentiranega tehničnega znanja), za odpiranje novih delovnih mest. - stroški izdelave investicijskih programov in projektne dokumentacije: dokazilo o plačilu ali predračun stroškov izdelave investicijskega programa oziroma projektne dokumentacije. 8. Dokumentacija oz. dokazila k vlogi morajo biti zložena v zaporednem redu, kot so navedena v točki 7. Vloge bo obravnaval Odbor za gospodarske dejavnosti. Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozivom na dopolnitev. Nepopolne vloge, kijih prijavitelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Brezplačne razpisne obrazce lahko zainteresirani dvignejo na Občini Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. Objavljeni so tudi na spletnih straneh Občine Markovci www.markovci.si. rubrikajavni razpisi. Proračunska sredstva bodo odobrena vlagateljem upravičencem, v odvisnosti od finančnih zmožnostih občinskega proračuna. Sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva bo sprejet najkasneje v roku 30 dni od poteka razpisnega roka oziroma popolne vloge upravičenca. Informacije: Občinska uprava Občine Markovci tel. 788-88-80. Franc KEKEC Župan Občine Markovci OBČINA MARKOVCI, Markovci 43, 2281 Markovci, objavlja na podlagi Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št.23/07) ter Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2010 (Uradno glasilo slovenskih občin, št 26/2009) RAZPIS o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Markovci I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za razvoj kmetijstva in podeželja na območju občine Markovci, po pravilih za »skupinske izjeme« in »de minimis«, za naslednje ukrepe: 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, 2. Pomoč pri plačilu zavarovalnih premij, 3. Pomoč pri spodbujanju kakovostnih kmetijskih proizvodov, 4. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu, 5. Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah pomoč de minimis 6. Naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij pomoč de minimis II. VIŠINA SREDSTEV Sredstva so zagotovljena v proračunu občine Markovci za leto 2010, proračunska postavka 1102201 Državne-občinske pomoči v kmetijstvu v višini 30.000,00 EUR. Glede na to, da so proračunska sredstva omejena, bo dejanska višina sredstev, kijih bo pridobil posamezni upravičenec, odvisna od skupne višine zahtevkov prosilcev, ki bodo izpolnjevali vse pogoje tega razpisa. O razdelitvi in višini finančnih sredstev odloči Odbor za gospodarske dejavnosti pri Občinskem svetu občine. A. DODELITEV POMOČI- SKUPINSKE IZJEME 1. POSODABLJANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV Pomoč se dodeli za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo. Upravičeni stroški za primarno kmetijsko proizvodnjo: Posodabljanje, adaptacija, gradnja zmogljivosti: stroški za nakup materiala za adaptacijo hlevov in ureditev izpustov, stroški graditve, prenove, adaptacije gospodarskih objektov kmetije, - stroški razširitve, posodobitve ter pridobivanje novih zmogljivosti v primarni kmetijski dejavnosti, - stroški za nakup materiala za gradnjo ali adaptacijo pomožnih živinorejskih objektov (ne sofinancira se adaptacija ali rekonstrukcija gnojnih jam ali gnojišč zaradi izpolnjevanja standarda »Nitratna direktiva«), Zemljišča: nakup kmetijskih zemljišč do 10% vrednosti naložbe v primeru izgradnje hleva in širitve kmetijske proizvodnje, Oprema: stroški za nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije, stroški za nakup opreme hlevov, - stroški naprave skladišč za krmo s pripadajočo opremo, - stroški nakupa in montaže rastlinjaka in opreme, Dokumentacija: stroški za pripravo načrta za novogradnjo in adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij, zaradi prilagajanja novouvedenim standardom, ki temeljijo na zakonodaji skupnosti, - splošni stroški na področju izdatkov (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov in licenc), Obresti kredita: stroški obresti za kredite za naložbe na kmetijskem gospodarstvu. Višino sofinanciranja obresti določi Odbor za gospodarske dejavnosti občine Markovci. Pogoji za pridobitev sredstev: zbirna vloga za neposredna plačila za leto 2010 Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ustrezna dovoljenja/projektna dokumentacija za izvedbo investicije, vsa dokumentacija v skladu z veljavno zakonodajo, - predračun-i (račun-i oziroma dokazila o plačilu stroškov za katere se uveljavlja pomoč, se morajo predložiti najkasneje do 1.12.2010), - dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča, - investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev. - drugi splošni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti. V primeru sofinanciranja obrestne mere kreditov za zgoraj navedene namene posodabljanja kmetijskih gospodarstev (posodabljanje, adaptacija, gradnja, nakup zemljišča v sklopu naložbe oziroma izgradnje, opreme) je potrebno poleg zahtevanih dokazil predložiti tudi kreditno pogodbo, izračun obresti, potrdilo o plačilu obresti, poslovni načrt in dokazilo o upravičenosti investicije s strani pristojne kmetijske institucije. Upravičenci do pomoči: fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v uporabi kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine oziroma tisti upravičenci kmetijskih gospodarstev, ki imajo svojo KMG- MID številko in so s tem vpisani v register kmetijskih gospodarstev, Bruto intenzivnost pomoči: do 50 % stroškov na območj ih z omej enimi dej avniki, - do 40% upravičenih stroškov za ostala območja, - do 50% upravičenih stroškov, če naložbe izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva in je naložba opredeljena v poslovnem načrtu, - do 50 % stroškov obresti kreditov za naložbe na kmetijskem gospodarstvu, za vrednost kredita do 40% vrednosti celotne naložbe oziroma do 25 % vrednosti naložbe na območjih z omejenimi možnostmi, - Najmanjši skupni znesek pomoči na kmetijsko gospodarstvo je 250 €, naj višji skupni znesek pa do 2.000 € na kmetijsko gospodarstvo. 2. POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ Predmet podpore je plačilo ali doplačilo upravičenih stroškov zavarovalnih premij za zavarovanje živali za primer bolezni, kot to določa nacionalni predpis o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto. Upravičeni stroški: Sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje izgube, kijih povzročijo bolezni živalii: sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij za kritje izgub pri živalih, kijih povzročijo bolezni, Pogoji za pridobitev sredstev: zbirna vloga za neposredna plačila za leto 2010 Agencij e za kmetij ske trge in razvoj podeželj a, veljavna zavarovalna polica za tekoče leto 2010 z dokazilom o plačilu, Upravičenci do pomoči: Upravičenci so kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo kmetijske površine in sedež na območju občine Markovci. Bruto intenzivnost pomoči: podpora občine za kritje izgub pri živalih znaša razliko do 50 % upravičenih stroškov obračunane zavarovalne premije. - skupaj s sredstvi sofinanciranimi s strani države, pomoč ne sme preseči 50% stroškov zavarovalne premije. Najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 20 €. 3. POMOČ ZASPODBUJANJE KAKOVOSTNIH KMETIJSKIH PROIZVODOV Upravičeni stroški: Pomoč se lahko odobri za pokritje stroškov naslednjih dejavnosti, če so v zvezi z izboljšanjem kakovosti kmetijskih proizvodov: stroški za uvedbo sistemov zagotavljanja kakovosti po standardih ISO 9000 in 14000, - stroški za uvedbo sistemov na temelju analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP), - stroški za uvedbo sistemov sledljivosti, - stroški za uvedbo sistemov za zagotavljanje upoštevanja pristnosti in tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje. Pogoji za pridobitev sredstev: dokazila o izvedbi storitve, dokazila o plačilu stroškov, dokazila o vključenosti pravnih oziroma fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine. Upravičenci do pomoči: Upravičenci do dodelitve sofinanciranja spodbujanja proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov so izvajalci, ki opravijo storitev iz tega ukrepa. Bruto intenzivnost pomoči: pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem, - sofinancira se do 100 % stroškov, minimalni znesek pomoči je 100 €, najvišji znesek pomoči ne sme presegati 1.000 €. 4. ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSKEM SEKTORJU V okviru zagotavljanja tehnične podpore v kmetijskem sektorju se lahko izvajajo državne pomoči za: Organiziranje in izvedbo izobraževalno-strokovnih programov s področja kmetijstva, - Svetovalne storitve, kijih opravijo tretje strani, - Organizacija forumov, tekmovanj, razstav in sejmov, - Širjenje znanstvenih dogajanj, - Izdelava publikacij, katalogov, spletišč. Upravičeni stroški: 1. Na področju organiziranja in izvedbe izobraževalno-strokovnih programov s področja kmetijstva. Upravičeni stroški so stroški organiziranja programov usposabljanja, po predhodni odobritvi programa na Odboru za gospodarske dejavnosti. 2. Na področju svetovalnih storitev, kijih opravijo tretje strani: - honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje. 3. Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih: - stroški udeležbe, - potni stroški, - stroški izdaje publikacij, - najemnine, - simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 50 6 na nagrado in zmagovalca. 4. Stroški na področju širjenja znanstvenih dogajanj (prikazi in demostracijski poskusi, delavnice, forumi in predavanja za širšo javnost) pod pogojem, da posamezna podjetja, znamke ali poreklo, razen za proizvode iz Uredbe Sveta (ES) št.510/2006), niso imenovani. 5. Stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani,....). Pogoji za pridobitev sredstev: potrdilo in seznam udeležencev izobraževanja, tečaja, - dokazila / dokumentacija izvedbe tehnične podpore, dokazila o plačilu stroškov, dokazila o vključenosti pravnih oziroma fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine Markovci. Upravičenci do pomoči: registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva,organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine Markovci ali regije, ter zagotavljajo, daje pomoč dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na območju občine na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Članstvo v takih skupinah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. - nosilci kmetijskih gospodarstev in njihovi družinski člani, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo kmetijske površine na območju občine Markovci. Bruto intenzivnost pomoči: pomoč se lahko krije do 50% upravičenih stroškov, pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem. B. DODELITEV POMOČI DE MINIMIS Po pravilu de minimis se državne pomoči dodeljujejo za naslednja ukrepa: naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah, naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij, 5. NALOŽBE ZA OPRAVLJANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH Z ukrepom želimo ustvariti pogoje in možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest ter realizacijo poslovnih idej članov kmečkega gospodinjstva. Namenjen je naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in modernizacijo že obstoječe dopolnilne dejavnosti.Predmet sofinanciranja so naložbe: predelava kmetijskih proizvodov, - turizem na kmetiji, dejavnost (storitve in izdelki), povezani s tradicionalnimi znanji na kmetiji, - pridobivanje in prodaj a energije iz obnovljivih virov na kmetiji, - kompostiranje organskih snovi, - žaganje lesa. Upravičeni stroški: vsi stroški v zvezi z izgradnj o ali obnovo obj ekta, nakup nove opreme, promocija, - splošni stroški. Pogoji za pridobitev sredstev: - potrdilo o registraciji dopolnilne oziroma nekmetijske dejavnosti ali - v kolikor kandidira upravičenec, ki še nima registrirane dejavnosti, j o mora registrirati v dveh letih od prejema pomoči ali - odločba o vpisu dejavnosti v davčni register, dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 2 leti po zaključeni naložbi, - poslovni načrt, projektna dokumentacija naložbe, račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč, z datumom opravljene storitve od 1.1.2010 do 30.10.2010, upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu inpogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji, dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji. Upravičenci do pomoči: Nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmečkega gospodinjstva, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, kije vpisano v register kmetijskih gospodarstev, ima KMG-MID, ter ima sedež in kmetijske površine na območju občine Markovci. Bruto intenzivnost pomoči: do 5 0% upravičenih stroškov, - najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 500 €, naj večji pa do 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto, skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli upravičencu, ne sme presegati 200.000 € bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let. 6. NALOŽBE V OPRAVLJANJE STORITEV IN TRŽENJE PROIZVODOV IN STORITEV S KMETIJ Predmet sofinanciranj a so naložbe za naslednj e vrste namenov: neposredna prodaj a kmetij skih proizvodov na kmetij ah, - neposredna prodaja kmetijskih proizvodov izven kmetije, - storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le teh v najem, - izobraževanje na kmetij ah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Upravičeni stroški: - vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta, - nakup nove opreme, - promocija, - ostali splošni stroški. Pogoji za pridobitev sredstev: potrdilo o registraciji dopolnilne oziroma nekmetijske dejavnosti ali odločba o vpisu dejavnosti v davčni register, račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč, z datumom opravljene storitve od 1.1.2010 do 30.10.2010, upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu inpogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji, dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji. Upravičenci do pomoči: Nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmečkega gospodinjstva, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, kije vpisano v register kmetijskih gospodarstev, ima KMG-MID, ter ima sedež in kmetijske površine na območju občine Markovci. Bruto intenzivnost pomoči do 50% upravičenih stroškov, - najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 500 €, največji pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto, - skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200.000 € bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let. IV. ROK IN NAČIN PRIJAVE Rok za oddajo vlog za posamezne ukrepe je 02.11.2010: Upravičencem bo izdan sklep o višini odobrenih sredstev za posamezen ukrep. V obrazložitvi sklepa se opredelijo nameni ter opravičljivi stroški, za katere so bila sredstva namenjena. Pomoč se dodeljuje za aktivnosti, izvedene v tekočem lem 2010. O morebitnem podaljšanju roka odloči odbor z objavo sklepa o podaljšanju. Upravičenci lahko uveljavljajo pomoč za stroške iz obdobja od 1.1.2010 do 30.10. 2010. Dokazila o plačilu oziroma plačani računi za izvedene aktivnosti morajo biti z datumom iz tega obdobja in morajo biti skupaj z vlogo predloženi najkasneje do 2.11.2010. Upravičena sredstva bodo izplačana v 15 dneh po podpisu pogodbe. Vloge prijavne obrazce za vse ukrepe in vso zahtevano dokumentacijo je potrebno dostaviti v zaprti kuverti s pripisom »RAZVOJ PODEŽELJA«, na naslov Občina Markovci, Markovci 43,2281 Markovci. Vloge bo obravnaval odbor za gospodarske dejavnosti. Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozivom na dopolnitev. Nepopolne vloge, kijih prijavitelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Brezplačne razpisne obrazce lahko zainteresirani dvignejo na Občini Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. Objavljeni so tudi na spletnih straneh Občine Markovci www.markovci.si. rubrika javni razpisi. Župan občine Markovci, Franc KEKEC Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. 1. RS št. 96/02), 5. člena Pravilnika o postopku za izbiro kulturnih programov (Ur. 1.9/99), ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Markovci, Odloka o proračunu občine Markovci za leto 2010 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 26/2009) in na podlagi sprejetega Letnega programa kulture občine Markovci za leto 2010, župan občine Markovci objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za sofinanciranje kulturnih programov, ki jih bo v letu 2010 Občina Markovci sofinancirala iz občinskega proračuna I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA: Predmet javnega razpisa so programi, ki sodijo v okvir izvajanja kulturnih dejavnosti. Občina Markovci zagotavlja za uresničevanje javnega interesa na področju kulture sredstva iz proračuna oz. proračunske postavke 1804100 Kulturne dejavnosti v višini 36.910,94 EUR skladno s programi za naslednje namene: - za varstvo naravne in kulturne dediščine - za izvajanje kulturnih programov, ki obsegajo sredstva za plače, avtorske honorarje in materialne stroške za izvedbo programov - za vzpostavljanje umetniške ustvarjalnosti in za nagrade na področju kulture. Prednost imajo programi, ki spodbujajo povezovanje vseh delov občine. PREDLAGATELJI: II. Za kulturne dejavnosti po zakonu štejejo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih vrednot na področju književne, glasbene, plesne, gledališke, likovne, filmske in videa dejavnosti, varstva kulturne in naravne dediščine, razstavne in knjižnične dejavnosti ter založništva, kinematografije, radia, televizije in drugih področij. Predloge programov lahko pošljejo vse pravne osebe, registrirane za opravljanje kulturno umetniških dejavnosti in posredovanje kulturnih vrednot, samostojni ustvarjalci na področju kulture, kulturno umetniška in druga društva, ki imajo v svojih ustanovnih aktih določeno opravljanje kulturne dejavnosti in imajo sedež na območju Občine Markovci. III. NAČIN PRIJAVE PROGRAMOV: Programi morajo vsebovati natančen opis programa v skladu z razpisno dokumentacijo, kije skupaj z podrobnejšimi navodili na voljo v papirnati ali elektronski obliki. Programi morajo biti finančno ovrednoteni in navedeni viri sofinanciranja. Predlagatelji morajo predložiti tudi finančno poročilo za leto 2009 in navesti aktivnosti ter druge projekte, ki sojih izvedli v letu 2009. Rok za prijavo na javni razpis je do vključno srede, 31. marca 2010 do 12. ure, ne glede na to, ali je vloga oddana osebno ali preko pošte. Razpisna dokumentacija: Interesenti lahko razpisno dokumentacijo dvignejo (papirnata ali elektronska oblika) na sedežu Občinske uprave Občine Markovci, v Markovcih 43 v času uradnih ur v sprejemni pisarni ali na spletni strani Občine Markovci www.markovci.si. Informacije v zvezi z razpisom dobijo na telefonski številki: 02/788-88-80. Prijave je potrebno poslati na naslov: OBČINA MARKOVCI, Občinska uprava, Markovci 43, 2281 Markovci v pisni obliki in v elektronski obliki v PDF formatu na e-naslov: tajnistvo@markovci.si. V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu s pravilnikom in merili za izračun dotacij iz proračuna občine, namenjenih za redno dejavnost kulturnih društev. Izbrani izvajalci bodo prejeli sklepe o izboru in sofinanciranju programov v 14-ih dneh po poteku roka za prijavo na javni razpis. Franc KEKEC Župan Občine Markovci Občina Markovci na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. 1. RS št. 22/98) in Pravilnika o sofinanciranju letnih programov športa v Občini Markovci (Uradni list RS št. 25/05), Odloka o proračunu občine Markovci za leto 2010 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 26/2009) ter sprej etega Letnega programa športa v občini Markovci za leto 2010 obj avlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA ZA LETO 2010, KI JIH BO OBČINA MARKOVCI SOFINANCIRALA IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA Občina Markovci v skladu s sprejetim letnim programom športa občine Markovci razpisuje sofinanciranje športnih programov za leto 2010 v skupni višini 65.078,37 € iz proračunske postavke 1805100 športne dejavnosti po razpisu in sicer: 1. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok in mladine, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega strokovnega izobraževalnega programa 2.160,00 2. Programi športa otrok (od 6. do 15. leta) in mladine (od 15. do 20. leta) usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 16.200,00 3. Športna rekreacija in prireditve 4.860,00 4. Kakovostni in vrhunski šport 28.620.00 5. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu 2.160,00 6. Vrednotenje pretekle tekmovalne sezone v programih kakovostnega športa 11.078,37 a) Pogoji in merila za prijavo Na razpisu lahko sodelujejo športna društva in klubi, zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa in ki izpolnjujejo pogoje Pravilnika o sofinanciranju letnih programov športa v Občini Markovci in sicer: imajo sedež v občini, imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnostih, imajo organizirano redno dejavnost ali vadbo in so se registrirala vsaj v preteklem letu, imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini, v kolikor so organizirani v skladu z zakonom o društvih, občini redno dostavljajo poročila o realizaciji programov ter druge zahtevane podatke poročilo o finančni realizaciji programa za preteklo leto morajo dostaviti najkasneje ob prijavi na ta razpis. Športna društva, klubi in vzgojno izobraževalni zavodi imajo pod enakimi pogoji prednost na razpisu pred ostalimi izvajalci programov športa v občini. Vloge morajo vsebovati: Izpolnjen obrazec (razpisna dokumentacija občine Markovci) dokazila o izpolnjevanju pogojev, navedenih v tem razpisu druge zahtevane priloge, razvidne na prijavnem obrazcu b) Razpisna dokumentacija Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani izvajalci prevzamejo v tajništvu občine Markovci, Markovci 43 ali na spletni strani občine Markovci www.markovci.si. Informacije v zvezi z razpisom dobijo v tajništvu občinske uprave tel. št. 02/788-88-80. c) Rok in način prijave Zainteresirani izvajalci vlogo oddajo v pisni obliki na predpisanih obrazcih za sofinanciranje programov športa, osebno ali po pošti, vendar morajo prispeti najkasneje do 31. marca 2010, do 12.00 ure, v zaprti kuverti s pripisom: »Razpis šport 2010« na naslov: Občina Markovci, Markovci 43,22281 Markovci. Vloge za sredstva za dosežke - vrednotenje pretekle tekmovalne sezone j e potrebno oddati do 21. junija 2010 do 12.00 ure, v zaprti kuverti s pripisom: »Razpis šport 2010-uspeh tekmovalne sezone« na naslov: Občina Markovci, Markovci 43,22281 Markovci. d) Obravnava vlog in rok, v katerem bodo izvajalci obveščeni o izidu javnega razpisa Pravočasno prispele in popolne prijave bodo ovrednotene po Pravilniku in merilih za sofinanciranje športnih programov v Občini Markovci in Letnega programa športa v Občini Markovci za leto 2010. Sredstva na postavki Vrednotenje pretekle tekmovalne sezone v programih kakovostnega športa bodo ovrednotena po končani tekmovalni sezoni na podlagi pravilnika in meril, z upoštevanjem posameznih uvrstitev v tekmovalni sezoni. Izbrani izvajalci bodo sklep o izboru in sofinanciranju športnih programov prejeli v 14 dneh po roku, do katerega morajo podati prijave na javni razpis. Z izbranimi izvajalci bo župan Občine Markovci sklenil pogodbe o sofinanciranju športnih programov. Franc KEKEC Župan Občine Markovci Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 114/07-ZIPRS0809, 61/08 in 99/09-ZIPRS1011) in Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2010 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/09) Občina Markovci objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev, ki niso predmet drugih razpisov v Občini Markovci za leto 2010 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA za sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev, ki niso predmet drugih razpisov v Občini Markovci za leto 2010 (v nadaljevanju: razpis) je sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev za sklope, ki niso zajeti v programih drugih razpisov Občine Markovci, kot so programi varovanja in krepitve znanja, skupni projekti na področju izobraževanja in druge splošne in posebne prireditve ter dejavnosti, ki pomenijo prispevek kzadovoljevanjujavnih potreb in prepoznavnosti Občine Markovci in drugo. Razpisana sredstva so namenjena sofinanciranju programov društev, neprofitnih organizacij in gibanj ter zavodov (za programe, ki niso del njihove redne dejavnosti) in drugih. Do dodelitve proračunskih sredstev po tem razpisu ni upravičen prijavitelj, ki so mu za isti namen že odobrena sredstva iz drugih postavk proračuna Občine Markovci v tekočem proračunskem letu. 2. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV za sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev, ki niso predmet drugih razpisov v Občini Markovci, znaša po sklopih: SKLOP A: Programi varovanja in krepitve zdravja (seminarji, predstavitve oziroma predavanja s področja problematike zdravja, programi varovanja in krepitve zdravja ipd.) 1706101 Aktivnosti promocije zdravja 2.000 EUR; SKLOP B: Skupni projekti na področju izobraževanja in druge splošne in posebne prireditve ter dejavnosti, ki pomenijo prispevek k zadovoljevanju javnih potreb in prepoznavnosti Občine Markovci in drugo 15.717,78 EUR, od tega: 1102208 Razvoj gospodinjstev na podeželju 2.000 EUR, 1403202 Projekt izbire najbolj urejene domačije 1.417,24 EUR, 1403206 Prikaz filma na prostem 983,28 EUR, 1403207 Izobraževanje za potrebe turizma 664,70 EUR, 1403208 Projekti na razvoju turizma 5.000 EUR, 1403209 75 let čebelarjenja 3.000 EUR, 1803302 Žetev Prvenci 886,28 EUR, 1803303 KošnjaNovavas 886,28 EUR, 1803305 Martinovanje Bukovci 880 EUR. 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Na razpis se lahko prijavijo prijavitelji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo stalno prebivališče oziroma sedež na območju Občine Markovci, - oziroma izvajajo programe in projekte, ki se nanašajo ali se odvijajo na območju Občine Markovci, - ali neposredno prispevajo k zadovoljevanju interesov lokalnega prebivalstva, - da omogočajo članstvo občanom s področja Občine Markovci, - da so vlogi priložili program dejavnosti, načrt projekta oziroma program prireditve, - da so vlogi priložili vsa potrebna dokazila, na podlagi katerih bo mogoče ugotavljati izpolnjevanje meril, ki so določena v razpisni dokumentaciji. 4. NAČIN DOLOČANJA DELEŽA SOFINANCIRANJA: Višina sofinanciranja določenega programa dejavnosti, projekta oziroma prireditve bo odvisna od izpolnjevanja meril. Največji možni odstotek financiranja znaša do največ 75 % od vrednosti celotnega programa dejavnosti, projekta oziroma prireditve. V primeru neporabljenih sredstev se lahko sredstva razdelijo vsem prijaviteljem, ki izpolnjujejo pogoje, ne glede na število doseženih točk in sicer v višini največ 75 % od vrednosti celotnega programa dejavnosti, projekta oziroma prireditve. V primeru, če je vlog več, kot je na razpolago sredstev po tem razpisu, se sredstva razdelijo sorazmerno glede na število doseženih točk. 5. MERILA 5.1. MERILA SKLOPA: Programi varovanja in krepitve zdravja 1. stalno prebivališče / sedež: -v občini 10 točk - izven občine 0 točk 2. interes izvajalec s svojim projektom ali programom koristi interesom lokalne skupnosti: - velik (za samo občino) 15 točk - srednji (za samo občino) 10 točk - lokalni (za posamezno naselje) 5 točk - ožji (interes prirediteljev) 2 točki 3. sodelovanje izvajalci sodelujejo pri aktivnostih, katerih organizatorje Občina Markovci: - dva ali večkrat 10 točk - enkrat 5 točk - ne sodelujejo 0 točk 4. kvaliteta, realnost, preglednost - ocenjuje se vsebina programa, projekta oziroma dejavnosti, izvedljivost, cilji in namen programa so jasno opredeljeni: -v celoti 10 točk - delno 5 točk - ne 0 točk 5. promocija program spodbuja k zdravemu načinu življenja: - občanov 10 točk - ne 0 točk 6. problematika projekta, programa oziroma dejavnosti: - aktualna 5 točk - ne 0 točk Največje možno število točk: 60. Sofinancirani bodo programi dejavnosti, ki bodo pri točkovanju dosegli najmanj 30 točk. 5.2. MERILA SKLOP B: Skupni projekti na področju izobraževanja in druge splošne in posebne prireditve ter dejavnosti, ki pomenijo prispevek k zadovoljevanju javnih potreb in prepoznavnosti Občine Markovci in drugo 1. stalno prebivališče / sedež: -v občini 10 točk - izven občine 0 točk 2. interes izvajalec s svojim projektom ali prireditvijo prispeva in koristi interesom lokalne skupnosti: - velik (za samo občino) 15 točk - srednji (za samo občino) 10 točk - lokalni (za posamezno naselje) 5 točk - ožji (interes prirediteljev) 2 točki 3. sodelovanje izvajalci sodelujejo pri aktivnostih, katerih organizatorje Občina Markovci: - dva ali večkrat 10 točk - enkrat 5 točk - ne sodelujejo 0 točk 4. projekti in prireditve prispevajo k prepoznavnosti Občine Markovci: - mednarodni 5 točk - državni 4 točk -regijski 3 točk -občinski 2 točk - krajevni 1 točk 5. kvaliteta ocenjuje se vsebina, predstavitev, okolju prijazno, kulturna identiteta: -v celoti 10 točk - delno 5 točk - ne 0 točk 6. preglednost cilji ter nameni projektov in prireditev so jasno opredeljeni: -v celoti 10 točk - delno 5 točk - ne 0 točk 7. izobraževanje v okviru prijavitelja: - v korist promocij e občine in razvoja podeželja 10 točk - v korist občanov 5 točk -v korist prijavitelja 1 točka 8. realnost ocenjuje se izvedljivost glede na finančno konstrukcijo: - 25 % in več lastnih sredstev 10 točk - 21 % - 24 % lastnih sredstev 5 točk -16 % - 20 % lastnih sredstev 4 točke -11 % -15 % lastnih sredstev 3 točke - 6 % -10 % lastnih sredstev 2 točki - 0 % - 5 % lastnih sredstev 1 točka Največje možno število točk: 80. Sofinancirani bodo projekti in prireditve, ki bodo pri točkovanju dosegli najmanj 40 točk. 6. ROK IZVEDBE projektov mora biti do konca novembra 2010. Zadnji zahtevek za sofinanciranje skupaj z dokazili o porabi sredstev mora biti vložen do 10.12.2010. 7. VSEBINA PRIJAVE: Prijava mora biti oddana na predpisanem obrazcu in mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila. V kolikor prijavitelj prijavlja več programov, mora za vsak posamični program izpolniti ločen obrazec. Tako izdelana prijava bo obravnavana kot popolna. 8. ROK ZAODDAJO PRIJAV IN NAČIN ODDAJE Rok za oddajo prijav je 12. april 2010. Prijavitelji lahko razpisne obrazce dobijo na spletni strani Občine Markovci www.markovci.si ali v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Markovci. Vlogo, izpolnjeno na obrazcu, z vsemi zahtevanimi prilogami dostavite v sprejemno pisarno ali oddajte po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Markovci, Markovci 43,2281 Markovci, z oznako: "NE ODPIRAJ PRIJAVA NA RAZPIS SKLOP A/B" (navedba sklopa, na katerega se prijavlja prijavitelj). Na hrbtni strani ovitka mora biti naveden vlagatelj. Nepravilno označene vloge ne bodo obravnavane in bodo vrnjene pošiljatelju. 9. DATUM ODPIRANJA Odpiranje pravočasno prispelih in pravilno označenih vlog bo strokovna komisija opravila v roku 8 dni od roka za dostavo vlog. Zaradi večjega števila razpisanih programov ter zainteresiranih vlagateljev odpiranje vlog na podlagi tretjega odstavka 222. člena Pravilnika o izvrševanju proračuna Republike Slovenije ne bo javno. Odpirajo se samo v roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene kuverte, ki vsebujejo vloge in sicer v vrstnem redu, v katerem so bile predložene. 10. IZID RAZPISA Na podlagi preverjanja izpolnjevanja razpisanih pogojev, meril in kriterijev bo strokovna komisija pripravila predlog razdelitve sredstev in ga predložila v odločitev občinski upravi, ki bo izbranim vlagateljem izdala sklepe na podlagi pripravljenega predloga in odločitve strokovne komisije ter hkrati pozvala k podpisu pogodbe o sofinanciranju, v kateri bodo opredeljene medsebojne pravice in obveznosti, v roku 8 dni od prejema poziva. Če se prejemnik poziva v roku 8 dni od njegovega prejema nanj ne bo odzval, se bo štelo, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev, razen, če zoper sklep o sofinanciranju pravočasno vloži pritožbo. O izidu razpisa bodo prijavitelji, ki niso bili izbrani, pisno obveščeni v 15 dneh po odpiranju vlog. Vsi vlagatelji, ki ne bodo izpolnjevali pogojev, ne bodo izbrani ali z odločitvijo ne bodo zadovoljni, lahko vložijo pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa oziroma obvestila pri organu, kije izdal sklep oziroma obvestilo. Izbrani prijavitelji morajo do 31 .januarja 2011 Občini Markovci dostaviti poročila o izvedbi programov. 11. Za morebitne podrobnejše podatke v zvezi z izvedbo javnega razpisa se obrnite na Marinko Bezjak Kolenko, Občina Markovci, Markovci 43,2281 Markovci, tel. 02/788-88-87, e-pošta: marinka.kolenko@markovci.si. Franc KEKEC, Župan Občine Markovci Uspešni smo bili na različnih tekmovanjih ■ TEKMOVANJE IZ ZNANJA KEMIJE ZA BRONASTA PREGLOVA PRIZNANJA je bilo organizirano 25. 1.2010. Tekmovalo je 12 učencev iz osmih razredov in 18 učencev iz devetih razredov. Bronasto Preglovo priznanje dobijo učenci: Eva Vidovič, Taja Žnidarič, Monika Fišinger, Aljaž Mislovič, Špela Kukec, Tamara Galun in Staša Meglič iz osmega razreda ter Alen Bezjak iz devetega razreda. Na državno tekmovanje so se uvrstili: Aljaž Mislovič, Špela Kukec, Tamara Galun, Staša Meglič in Alen Bezj ak. REGIJSKO TEKMOVANJE IZ ANGLEŠČINE Na regijskem tekmovanju iz angleščine, ki je potekalo konec januarja na OŠ Kidričevo, je Peter Vesenjak iz 9. a razreda dosegel srebrno priznanje in se uvrstil na državno tekmovanje. DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ NEMŠČINE Na državnem tekmovanju iz nemščine, kije bilo 29. januarja v Mariboru, je sedem učencev doseglo srebrno priznanje, in sicer: Jan Pihler, Peter Vesenjak, Monika Mernik, Barbara Šmi-goc, Alen Bezjak, Danijel Strauss in David Vertič. Planinski izlet na Hum nad Laškim V soboto zjutraj, 23. januarja, smo se vsi zbrali na železniški postaji Ptuj. Pričakali smo vlak, da nas je odpeljal na izlet na Hum nad Laškim. Vozili smo se eno uro in pol. Na vlaku smo imeli prvo malico. Ko smo prispeli tja, smo se fotografirali s starim vlakom. Vaditelj nam je povedal, če bomo pridni, se bomo sankali. Povzpeli smo se na Hum, kije bil zelo visok, pot je bila ozka in strma. Ko smo prišli do polovice, smo imeli lep razgled na mesto. Velikokrat smo se morali ustaviti, saj so nas bolele noge. Ko smo prišli do vrha, je bil zgoraj križ. Bili smo lačni in žejni, zato smo imeli malico. Ko je voditelj rekel, da gremo nazaj dol, smo se postavili v kolono in šli počasi dol. Vsi smo vsaj enkrat padli, če ne še večkrat. Zraven je bil laški grad, kije zelo lep, v njem j e gostilna. Povabili so nas na čaj. Sedli smo in popili topel čaj. Ker smo bili pridni, smo se lahko šli sankat. Naenkrat je bila ura toliko, da smo se morali odpraviti na vlak. Na ptujski železniški postaji so nas pričakali starši in skupaj smo se odpravili domov. Čeprav sem še nekaj časa čutila bolečine v nogah, je bil to čudovit dan. Bernarda Topolovec, 5.a Počitnice so mimo Zimske počitnice so spet prišle in hitro odšle. Med počitnicami se mi je zgodilo veliko lepega. Najprej smo v četrtek, 11.2., šli »na Čuke«. Tam sem srečal bratranca Nejca in sošolca Alena. Lovili smo se, dokler nismo vsi odšli domov. Naslednji dan pa smo v šolo prišli namaskirani. Prvo uro smo imeli predavanje, kjer sem ugotovil, da je bilo nekoč med maskami največ kurentov in hudičev. Drugo in tretjo uro smo imeli pouk, nato zadnjo uro ples v maskah. V soboto pa sem šel v šolsko povorko, kjer smo bili srčki: Bil sem moker do kolen. V nedeljo, na ptujski povorki, pa so se moje počitnice končale, saj sem zbolel. Komaj čakam na naslednje počitnice. Žan Tinko, 5. a Med počitnicami sem doživela veliko lepih in zanimivih stvari. V soboto je bila povorka, kjer sem nastopila kot srček. Pred občino smo se slikali. V nedeljo pa smo se šli sankat z mojo prijateljico Nino. V Kidričevem v gramozni jami je bilo vse ledeno, zato je dobro letelo. Z Nino in Lucijo smo se v ponedeljek odpravile po vasi, našemljene v ciganke. Z denarjem, ki smo ga zaslužile, smo šle v luna park in na pice. Ko je mama prišla iz službe, je s sabo pripeljala presenečenje, bilje najin prijatelj Nejc. Prespal je pri nama. Ves dan smo se igrali. V petek sva bila z bratom pri njem in šli smo se sankat. Zadnji dan počitnic smo se sprehodili po haloški poti. Med potjo pa smo gledali lep sončen zahod. Katarina Tement, J. a Med počitnicami, ki sem jih nestrpno pričakovala, seje dogajalo veliko zanimivega. Ker j e bil pust, sem si prve tri dni z veseljem na povorkah ogledala pustne maske. Vse so bile po svoje lepe. V Markovcih so mi v povorki bili najbolj všeč vrteški otroci, ki so bili jagode. Na Ptuju so mi bile najbolj všeč maske iz Makedonije. Tudi sama sem bila letos našemljena, bila sem piratka. Po pustu smo za dva dni obiskale sorodnike. Prvi dan smo obiskale toplice v Moravcih, kjer smo z veseljem skočile v bazene. Čas v toplicah je prehitro minil. Prve sočne žarke smo z družino izkoristili za sprehod v naravo. In tako so se končale zimske počitnice. Nicolette Strelec, 5. a Šola nekoč Bilo je drugače. Nekoč so se učilnice v šoli ogrevale z lončenimi pečmi, v šolo smo hodili revno oblečeni, oblačila so bila velikokrat tudi zakrpana... Imeli smo osemletko, v razredu je bilo veliko učencev. Torb nismo imeli, namesto njih smo zvezke zvezali v staro ruto - culo. Imeli smo dvojne zvezke, v domače smo pisali s svinčnikom, v šolske pa s peresom in črnilom. V te zvezke smo pisali teste. Za brisanje smo uporabljali radirko, vendar seje vse mazalo. Matematika, takrat smo jo imenovali računica, je bila na umiku vsak dan. Predmet, katerega današnji dan ni več v šoli, pa je bil predmet šolska maša. Določenih pet ali šest otrok, med njimi tudi jaz, je moralo pri tem predmetu vedno peti. Nekoč smo bili učenci vedno v enem razredu, učitelji pa so se pre- seljevali iz razreda v razred. Kazen za neopravljeno domačo nalogo ali porednost pa je bila zaprtost v učilnici po pouku. Pri tej kazni so dečki velikokrat ušli iz učilnice skozi okno domov. Po šoli se nismo imeli časa učiti in delati domačih nalog, ker smo morali »gnati« krave na pašo, kar pa ni bilo lahko, saj sem jih morala hkrati pasti po sedem ali osem na vrvi. Najbolj se spomnim, ko smo bili v razredu, je enkrat zunaj močno »zružlo«, učitelj je odprl vrata in videli smo, kako je odpadel strop. Zaradi tega je nadaljnji pouk odpadel. Jaz sem v šolo zelo rada hodila, verjetno zato, ker sem morala velikokrat ostati doma in pomagati pri delu, saj nismo imeli očeta in sem bila naj starejša od otrok. Po pripovedovanju Neže Galun zapisala ________________________________________________Jessica Strelec, 8. a Z očetom o šoli Moj oče je v šolske klopi sedel pred štiridesetimi leti, leta 1970. Že ko sem pregledovala slike iz njegovih šolskih časov, sem se včasih nasmejala stilu oblačenja in frizuram. Zanimalo meje tudi, kako pa je takrat potekal pouk, ki je bil precej drugačen od današnjega. Šolo si obiskoval še v stari občinski stavbi. Kakšne so bile učilnice in prostori v stari šoli? Učilnice so bile velike, po navadi zelo hladne. Spodnje učilnice so bile zaradi dotrajanosti podprte s tramovi. Ogrevali so jih s pečmi, ki so bile v vsaki učilnici. Zjutraj je zakuril hišnik, med poukom pa so kurili de- Šola žumi učenci. Ko so pripeljali premog, smo ga tudi učenci, predvsem dečki, pomagali spravljati. Kje pa ste jedli in kaj je bilo ponavadi na jedilniku? Jedilnica je bila v kletnih prostorih. Velikokrat smo jedli juhe, enolončnice, krompirjevo solato s klobaso, kasneje pa smo dobili že tudi jogurte. Kako pa je potekal pouk, ali so bili urniki kaj drugačni? Pouk je potekal v dveh izmenah, eni so hodili v šolo zjutraj, drugi popoldan. Zanimivo je tudi, daje v drugem razredu pouk vedno Dvesto let nazaj potekal v posojilnici, kjer imajo danes svoj sedež upokojenci. Predmeti in umiki pa so bili precej podobni današnjim. Takrat nismo imeli angleščine, imeli smo le nemščino. Učili pa smo se tudi marksizem in srbohrvaščino in poznali smo cirilico, česar vi danes ne. Kaj pa ti je najbolj ostalo v spominu? Ja, veliko je bilo zanimivih dogodivščin. Ampak najbolj se spomnim, da je bil pred šolo nekoč majhen ribnik in ob njem studenec. Pozimi, ko je poledenel, se je večkrat zgodilo, da je kdo padel v vodo. Tistemu verjetno ni bilo prijetno, mi pa smo se nasmejali. _________________________Eva Zupanič, 9. a Moja torba Šolska ura tika taka, učiteljica po razredu koraka. Dvesto let se tu uči, že v naši šoli Markovci. Trideset let nazaj, bil je pravi direndaj. Šolo novo so zgradili, jo z veseljem o tvorili. Mi zdaj s prijatelji tu sedimo in pri pouku včasih spimo, a vseeno vam lahko rečemo, da pridni učenci smo! Eva Vidovič, 8. a Markovci že dvesto let nazaj, so postali učenosti kraj. Kasneje so šolo zgradili, a zdaj iz nje so občino naredili. Zdaj v šoli tu sedimo, a že čez leti dve jo zapustimo. Ker kar devet let v njej sedimo, je nikoli ne pozabimo. Tu se veselimo, se jezimo, se prepiramo, ali pa smejimo. Čeprav nekoč te bomo zapustili, iz spomina te ne bomo izpustili. Jessica Strelec, 8. a V moji torbi je nemir, ker knjige rade vzganjajo prepir. Ko svinčnik se zbudi, že peresnica nori. Kje naj mapa še leži, če tu dovolj prostora ni? Domače naloge več ni, le kdo naj zdaj j o naredi? V penkalu zamenjam vložek in kmalu dobim pravi zmnožek. Lucija Vincek, 7. b Življenje mačk Pozdravljeni! Danes vam bom predstavil življenje mačk. Za zdravje vaših ljubljenčkov je potrebna redna skrb. Da bi bili zdravi, veseli in razigrani, potrebujejo vsakodnevno nego kožuščka, veliko vode ter dobro in uravnoteženo prehrano, polno beljakovin in mineralov. Tako kot mi, imajo tudi vaše štirinožne prijateljice rade crkljanje, saj jih to pomirja in jim daje vedeti, da jih imate radi. Tiste z bolj košatimi kožuščki morate tudi razče-savati. Mačke so po naravi zelo čiste, saj redno prav zgledno skrbijo za umivanje svojega kožuščka in tačk, za kar pa uporabljajo svoj hrapav jeziček. Zelo nerade se kopajo in zelo dobro znajo povedati, da ste se še kako zmotili, če mislite, daje kopel potrebna. Prijazno pozdravljanje: mačka priteče k vam s pokončnim repom, se podrgne ob vaše noge ali vam nastavi glavo, ko jo pobožate. Pri tem s pomočjo vonja označuje svoje ljudi. Dobro počutje: mačka prede in se prestopa v vašem naročju. Celotna drža Radi imamo svojo domovino, njene lepote, običaje ... Slovenija Lepi so tvoji rečni toki, ko v dolinah tečejo potoki. Ta pesem je le zate, Slovenci smo zelo ponosni nate! Ti si moja domovina, Majhna po velikosti, po srcu velika, ti, ki si tako fina! pokrajin vseh si raznolika! Zdaj se sklanjam k tvojim tlom, saj ti si moj edini dom. Imaš gore in doline, Angelika Lajh, 7. b bregove in nižine! Valentinovo je lep dan Moje srce si te želi in ti govori, ljubezen moja si. Valentinovo je lep dan, ko govorim, da rad te imam. V mislih z drugo sem sam, ti pa misliš, da rad te imam. V resnici te varam in te ne maram. Tega ti ne bom povedal, ne bom te v obraz pogledal. Ker kričati boš začela, ker bi me za moža rada imela. Nekoč si bila kot moja žena, zdaj pa si kot muca zapuščena. V resnici sem hotel le tvoj denar, da lahko bil bi z drugo par. Blaž Vidovič, 7. b Ljubezen Največja mora je ljubezen nora. Punca seje zaljubila, nadzor nad sabo je zgubila. Testi se nabirajo, fantje za punco umirajo. A ona nima časa zanje, ljubezen srečna - to so le sanje. Ko ljubezen se prikaže Januar se že poslavlja, februar pa Valentinovo proslavlja. Odeto vse je v rdečo, ljubezen pričara sladko srečo. Spet veselje se povrne, ko travnik svoj prt pogrne. Tam se ljubezen spet prikaže, nihče nikomur se ne laže. Amadeja Jurič, 7. b telesa je pri tem sproščena. Nekatere mačke med ritmičnim prestopanjem celo zaprejo oči od čistega užitka. Vsaka mačka nagonsko poskuša zaščititi svojo občutljivo spodnjo stran pred poškodbami, na primer v boju z vrstniki. Če vam pokaže svoj trebuh, je to vedno izraz velikega zaupanja. Lahko pomeni tudi spodbudo k igri ali čohanju. Obramba: med božanjem mačka trza z repom. Morda ste seje dotaknili na občutljivem mestu. Prenehajte. Če signal spregledate, lahko čutite zelo boleče posledice: morda bo roko odrinila z zadnjimi nogami, s sunkom s tačko ali z ugrizom. Lizanje: ko božate svojo mačko, vam včasih skuša vrniti izraz naklonjenosti. Takrat liže vašo roko ali obraz, kar pomeni - rada te imam, zato božam tudi jaz tebe. Negotovost: žival se izogiba stika z očmi z vami, se umika, ko seji približate in na splošno deluje potrto. Življenjska doba mačke je 20 let. Tilen Milošič, 4. b Domovina Šima polja in ravnine, visoke gore in planine, lepota dežele, ki nikoli ne mine. Potoki šumeči, slapovi drveči, mirna jezera, gozdovi dišeči, lepota dežele, ki obuja spomine. Čeprav majhna dežela si, na svetu naj lepša si. Lepota dežele, ki ljubi spomine. Povsod je lepo, doma j e naj lepše, to pojejo pesmi slovenske. Lepota dežele, pesmi vesele. Iva Botič, 7. b Domovina, na svidenje Popotnik pride čez goro, je od doma vzel slovo. In kamor se oko zazre, tam nov se svet odpre. Tudi tukaj sonce gre okrog, dolino vidim, hrib in log. Pa sonce tu se bolj blešči, ali le se ljub spomin na dom budi? Dežela ti si rajska, o, pokrajina moja majska. V tebi spet že vse cveti, le kje si moja domovina ti? Ljub vedno mi domači kraj, se v mislih vračaš ti nazaj. Koderkoli po svetu bom zahajal, lep spomin bom nate vzgajal. Iva Botič, 7. b Valentinovo Ko te zagledam v obraz, mi v srce postane mraz. Ne vem, kaj naj rečem, si nasmešek v obrazu pečem. Ko gledam levo, vidim »avte«, reke, ptice, ko gledam desno, vidim tovarne in gorske »špice«. Ko gledam naprej, vidim samo tebe, tebe in poleg tebe tudi sebe. Takšna je pač resnica, vedno nekdo nekoga žica. Tadej Pihler, 7. b Markovčani na čelu velike 150. tradicionalne povorke po mestu Singen V organizaciji Turističnega društva (TD) občine Markovci je 29. januarja v ranih jutranjih urah odšla na približno 800 km dolgo pot skupina pustnih likov iz Markovcev. Skupino 43 članov so sestavljali člani TD občine Markovci ter člani etnografskih društev Korant Markovci in Tradicija Borovci. Na povabilo mesta Singen smo se udeležili velike povorke ob 150-letnici njihovega združenja Poppele Zunft 1860. Po naporni, skoraj 10-umi, vožnji v slabih razmerah (skoraj celo pot nas je spremljal sneg) smo pred sabo zagledali veliko vodno površino in vedeli smo, da nismo več daleč od našega cilja. Bodensko jezero je velika vodna površina, saj pokriva skoraj 540 km2 površine in po dolžini meri 64 km. Od mesta Singen je oddaljeno okrog 25 km. Singen (Hohentvviel) je industrijsko mesto s 40.000 prebivalci in leži na jugu Baden Wiirttenberga na jugu Nemčije, severno od nemško-švicarske meje. Mesto je partnersko mesto z našim Celjem in preko partnerjev v Celju smo prišli do tega gostovanja. Naša prijateljica Sonja iz Celja nas je na tej poti tudi spremljala in vodila, za kar seji iz tega mesta lepo zahvalimo. Pred približno letom in pol smo dobili prvo povabilo za skupino korantov, ki bi se lahko udeležila njihovih slovesnosti ob častitljivem jubile- ju. Kontakti so potekali, v novembru 2009je delegacija njihove skupine obiskala Markovce in nam predstavila celotni projekt, ki se nam j e zdel zanimiv in dogovorili smo se za sodelovanje s skupino korantov in pice-kov ter standardno spremljevalno ekipo (zastavonoša, narodna nošnja, muzikant). Ko smo prispeli v Singen, sta nas sprejela Manfred Fluck in Walter Moll, direktor Stadthalle Singen, kije bil ves čas v kontaktu z nami, tudi prej preko elektronske pošte, telefona in pisno. Po nastanitvi v lepo urejenem mladinskem domu so nas gostitelji popeljali na sprejem k našim novim prijateljem iz Poppelle Zunft. Sprejeli so nas v garaži nj ihovega člana z vzdevkom »Muki«. Po toplem okrepčilu in pozdravnih besedah predstavnikov skupine, njihovega župana in veselem sprejemu smo se odpravili v njihovo mestno hišo, kjer je bil vse dni tudi njihov tiskovni center, kije bil odprt vsako noč do 4. ure zjutraj in kjer si lahko dobil vse podatke in navodila, ki sijih želel. V centru je delovalo veliko članov, ki so bili ves čas zelo prijazni tako z besedami kot s ponudbo toplih in hladnih napitkov. Tudi kavo si tam lahko dobil ob vsakem času. V mestni hiši je bila tudi naša garderoba, kjer smo imeli korantije in ostale rekvizite. Naš prvi nastop je bil predviden že ob 19. uri in kljub strašni snežni nevihti so se naši koranti odločili, da se skupina pojavi v po- vorki, čeprav je naš osrednji nastop sledil šele v nedeljo, ko je bila njihova osrednja prireditev. V večernem nastopu smo nastopili s skupino korantov, picekov in našim pokačem. Na čelu naše skupine sta bila zastava in napis Koranti, Markovci, Slovenija. Večerno prireditev si je kljub zelo slabemu vremenu ogledalo več tisoč gledalcev in tako je bil že naš prvi nastop odmeven. Po tako uspešnem nastopu se seveda nikomur ni mudilo spat, saj nas je čakalo kar osem prireditvenih dvoran oziroma prireditvenih šotorov. Za koncertno dogajanje pa so v času pustovanja namenili tudi garažno hišo v samem centru mesta. Sobota, kije bila za nas prosti dan, je za nekatere, ki so bedeli do jutra, bila bolj naporna. Gostitelji so nam s ponosom pokazali njihovo fontano, ki so jo slavnostno odprli pred nekaj dnevi. Res je čudovita že sedaj pozimi, ko je samo še enkraten pogled na skupino kipov v naravni velikosti, ki prikazujejo njihovo pustno zgodbo. Poleti, ko bo bogat vodomet, bo še lepša. Gostitelji so nam omogočili tudi ogled znanega prestižnega avto salona, kjer je vsak izmed nas imel možnost ogledati si in se tudi fotografirati zraven naj dražjih avtomobilov na svetu - naj dražji model je imel ceno 1,8 milijona€! Sledil j e ogled mesta Konstanz, kije od Sin-gena oddaljen nekaj več kot 30 km. s • *„»»*»• H** ' Konstanz je znano univerzitetno mesto, veliko pristanišče in vhod v velik del Bodenskega jezera z ogromnim kipom Imperie na samem vhodu v pristanišče in številnimi kulturnimi znamenitostmi. Slovenski večer in sprejem pri županu V vili Poppele, ki je ogromna in lepo urejena, leži pa v strogem centru ter je v lasti združenja, imajo naši gostitelji urejene delavnice, skladišča za kostume, garaže za vozila, pisarne in veliko lepo urejeno kongresno dvorano, ki jo lahko brezplačno uporabljajo za razne slovesnosti. V omenjeni vili smo pripravili slovenski večer, prikazali video projekcijo našega fašenka ob spremljavi slovenske narodne glasbe in ob poku-šanju naše kulinarike ter vin. Presenečenje je uspelo do popolnosti, učili smo jih tudi naših plesov in pesmi ter se veseli ponovno odpravili v prireditveni šotor, kjer so godli različne pihalne godbe in tolkalci z izredno uglašeno glasbo, ki nikogar ni pustila ravnodušnega. Toda pred nami je bil glavni del našega poslanstva. Sodelovanje na velikem 150. Nah-renumzugu (povorki) nas je čakalo naslednji dan, še prej pa slavnostni sprejem za predstavnike vseh nekaj več kot 60 skupin ter velika proslava ob 150-letnici. Župan mesta in vodja povorke Stefan Glunk sta sprejem pripravila v poročni dvorani v mestni hiši. Prireditev je bila na visokem nivoju, udeležili so seje tudi pomembnejši ljudje iz politike, gospodarstva in kulture. Za vsako skupino so namenili kratek trenutek pozornosti, velika čast je doletela našo skupino, ki so ji naklonili posebno pozornost in nas predstavili kot skupino, ki bo odprla veliko povorko ob 150. letnici delovanja. Res, bila je to velika čast za vse prisotne. Nastop na osrednji povorki Zunaj je divjal pravi snežni metež, mi pa smo se pripravljali na veliko povorko. Strah prirediteljev, da se koranti ne bi oblekli zaradi meteža, je bil odveč. Sklenili smo, da gremo. Pisane trakove iz krep papirja so si nekateri odstranili iz korantovih kap. Kape picekov pa so bile že poškodovane v veliki meri od petka. Točno ob 13. uri seje povorka začela in po celem mestu je več kot 60.000 ljudi začelo vzklikati. Povorka, na čelu katere sta bila Zunftmeister Stefan in naš pokač Vlado seje kljub snežni nevihti pomikala po mestu. Ko je skupina korantov prispela pred mestno hišo, je sledilo veliko veselje obis- kovalcev, prirediteljev in nas vseh, ki smo tako ali drugače pričakovali ta nastopa skoraj dve leti. Uspel nam je še en nastop, še eno gostovanje, še eno prijetno druženje vseh, ki smo sodelovali tako ali drugače. Ponosni smo lahko tudi na to, da so si prireditelji našo skupino poleg številnih drugih tujih skupin izbrali za tisto, ki je odprla njihov že 150. Narrentreffen 2010. Vsi, ki smo ga v Singnu doživeli, nikoli ne bomo pozabili teh nepozabnih dni, ki smo jih preživeli z našimi gostitelji. Vsa zahvala gre vsem korantom in picekom, ki so kljub močnemu snegu šli v povorko. Nekateri so s tem tudi dali svoje korantije na preizkušnjo in si jih tako tudi poškodovali. Hvala OS Markovci, ki nam je odstopila kostume za piceke in seveda občini Markovci, ki nam je omogočila izvedbo gostovanja. Še posebej se zahvaljujemo za gostoljubje gostiteljem in seveda Sonji Veber iz Celja, ki je bila nekako tudi naš vodič tega gostovanja. Vsi pa se že veselimo našega srečanja v Markovcih. Morda se snidemo že letos poleti. Franc Brodnjak Markovčani - filmski igralci V četrtek, 11. februarja, je v ptujskem kinu bila predvajana projekcija celovečernega igranega filma z naslovom Praznovanje pomladi iz leta 1978. Večer je bil organiziran s strani Zgodovinskega arhiva na Ptuju v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri arhivu Republike Slovenije. V filmu so igrali številni nastopajoči, med drugim Ptujčanka Zvezdana Mlakar in, kar je za nas najpomembnejše, člani FD Anton-Jože Štrafela iz Markovcev. To so bili predvsem kurenti, piceki in ruše iz omenjenega društva, ki jih v filmu ni bilo malo. Tematika seje približala boju med kurenti in vojaki cesarice Terezije (dogajanje je bilo postavljeno v čas njenega vladanja), ki so želeli na zahtevo opata preprečiti tradicionalno kurentovanje. Kurenti so se temu seveda odločno uprli in tako smo bili priča dogajanju, kije v nas vzbudil strah in zadovoljstvo obenem. Film je bil sneman v mrzli zimi leta 1978 na Ljubljanskem Barju, kjer so za sceno postavili panonsko vas. Med navzočimi v dvorani so se v filmu prepoznali naši trije domačini, Ivan Štrafela, Dragan Mikša in Slavko Črešnik, ki so ob koncu s prisotnimi izmenjali tudi nekaj besed. Vsi trije so bili takrat še osnovnošolci; njih in še nekaj sošolcev so daljnega leta 1978 tako rekoč iz včeraj na danes obvestili, da gredo v Ljubljano snemat film. To je za otroke takratnih generacij seveda pomenilo nepopisno veselje. Kot so povedali, so bili pet dni nastanjeni v hotelu Lev, kar spet ni bila vsakdanja reč. Bivati v hotelu - danes nekaj povsem vsakdanjega, za takratni čas pa nekaj nepredstavljivega - še posebej za otroke. Najbolje se spominjajo dvigala v hotelu, kije - spet - predstavljalo redkost tistega časa. "Uporabljali smo ga ure in ure ... Gorindol ..."sopovedali. Že kot otroci so torej izkusili kamere in večkratno ponavljanje enakih kadrov - tega sprva nikakor niso razumeli -zakaj tolikokrat ponavljati eno in isto stvar (kljuvanje picekov). Snemanja se z veseljem spominjajo, saj so si takrat lahko privoščili ugodnosti, ki so jim jih ponudili organizatorj i filmskega sklada. Ponosno smo zaploskali vsem, ki so ustvarili film, posebej še našim Markovčanom. Veseli nas, da se kljub sodobnemu ptujskemu kurentovanju, ki je z leti postalo vse bolj komercialne narave, še vedno ohranja in ostaja v zavesti ljudi osnovna značilnost oz. 'temelj' pustovanja na Ptujskem polju. To je nedvomno dejstvo, daje korant doma v Markovcih. Brez rožljanja zvoncev pač ne bi šlo. Alenka Rožanc Čas fašenka in maske na območju občine Markovci ■ »Že štirinajst dni pred pustom si eden ali drugi fant v vesi priveže na palico kos vrvi, na katero splete nekatere niti svile. S tem bičem zamahuje v večernem mraku z veliko silo in pok, kateri nastane, se razlega daleč čez domačo ves. To je tako imenovano »pokanje fašenka«. Sicer se vidi sem ter tj e že na pustni ponedeljek kaj o fašenku, a glavna slavnost se obhaja v torek, kateri se slavi kot naroden praznik« (Slekovec, 1895, str. 15). Tako kronist in župnik pri svetem Marku Matej Slekovec v župnijski kroniki začne opisovati dogodke okrog fašenka, na koncu 19. stoletja. Mnogo mask se je od tistih časov vizualno spremenilo, vendar namen slednjih ostaja isti. Po zapisih, ki se nahajajo v župnijski kroniki, so tudi od »mrtvih obudili t.i. starega koranta«, ki bi se naj pojavljal le do začetka 1. svetovne vojne. Stari korant je imel kapo, ki je bila od zadaj kosmata, obrazni del pa je bil izdelan iz starega usnja. Kapa bi naj imela rogove iz usnja ali pa iz klobučevine, na koncu rogov pa še je bilo gosje pero. Oblečen je bil v narobe obrnjen ovčji kožuh, na hrbtu pa je imel privezan kravji zvonec. Korant kot najbolj poznana maska s Ptujskega polja, če že ne Slovenije, vsako leto znova in znova preganja zimo iz dežele, kot to veleva ljudsko izročilo. Obraz korantove kape je narejen iz usnja, na sredini kape je pritrjen nos, ki močno spominja na svinjski rilec, pod nosom mu za brke služijo sirkove vejice, pod njimi pa so na vrvico nanizana semena belega oz. temnega fižola, ki bi naj predstavljala zobe. Iz ust korantu visi dolg rdeč jezik. Ob strani kape so namesto ušes pritrjena gosja oz. puranja peresa. Vrh kape pa koranta krasijo razni živo pisani trakovi in rože izdelane iz »krep« papirja. Korant ima oblečen kožuh iz ovčje kože. Okoli pasu pa ima na verigi privezane kravje zvonce, s katerimi pozvanja in tako plaši staro in mlado. Za obrambo v rokah nosi palico, na kateri je na koncu pribita ježeva koža, torej ježevko. Korant je obut v volnene, doma spletene rdeče ali zelene nogavice - gamaše, na njih pa še ima nataknjene črne čevlje. Koranti ponavadi hodijo od hiše do hiše v skupini, spremljajih hudič, za darove pa pobirajo svilene robce, včasih pa dobijo tudi kakšno klobaso. Orači so po mnenju mnogih ena izmed »lepših« mask na območju občine Markovci. Sestavljajo jih osem »konjev«, pokač, pobi-rač in korant. Osem mladih fantov oz. konjev ima na sebi črne hlače, bele srajce, modre predpasnike in črne škornje. Na ramenih jim izpod telovnika gledajo konci rut. Klobuk na glavi imajo prekrit z rutami različnih barv, ki jim prekriva obraz. Za sabo vlečejo majhen lesen plug, na katerem je v barvne trakove okrašena smrečica. Za plugom hodi korant, ki p luži. Pokač je prav tako oblečen kot konji, skrbi pa za to, da preden pridejo orači na dvorišče, naznani njihov prihod s pokanjem. Pobirač, ki orače spremlja in pobira darove, je navadno oblečen v stare cunje, v rokah pa nosi grablje in košaro, v kateri ima seme za debelo repo-pleve. Orači na dvorišču med petjem zaorjejo, pobirač pa poseje pleve. V dar dobijo jajca in pa kakšno klobaso. Kopaj a: »Ako se v tistem pustu ni nobena deklina iz vasi omožila, privlečejo v ženske oblečeni fantje velik ploh (korito) ter se grozno jokajo. Ako se pa noben fant ni oženil, vrši se običaj v moški obleki«. (Slekovec, 1895, str. 17) Fantje, ki sodeluje pri tem običaju, iz slame naredijo lutko, ki jo posadijo na voziček, včasih pa so se tudi ustavljali pri hišah, kjer so imeli sinove godne za ženitev, ter tako ponujali oz. prodajali to nevesto. Ob fašenku v Markovcih tudi srečamo medvede. Danes sta nam znani dve različici te maske. Prva ima hlače in jopič narejen iz vrečevine, natlačene s senom. Na glavi ima prav tako masko iz vrečevine in zajčje kože. Drugi medvedi pa imajo narejen kožuh iz ovčje kože, na glavi pa nosijo masko, kije na las podobna medvedovi glavi. Medved je ponavadi nemiren, skače, pleše in spušča »čudne glasove« - godrnja. Medvedi hodijo v skupinah, spremljajo pa jih gonjači, ki so običajno oblečeni v cigane. »Rusa je človek, ki ima čez glavo vrženo rjuho, v rokah pa drži ovito palico z glavo, kakor pri gambeli. Razloček med obema je ta, daje v ruši le eden človek v gambeli pa dva«. (Slekovec, 1895, str. 18) Danes imata ti dve živalski maski, ki bi naj vplivali na zdravje in plodnost konj, narejeno ogrodje, ki ga nosi eden oz. dva fanta, pokrito pa je z vrečevino. Glava je izdelana iz lesa, tako daje spodnja čeljust gibljiva, ki jo tisti, ki nosi masko, lahko premika s pomočjo vrvice. Na zadku ima rep spleten iz slame, pod njim pa visi napihnjeni svinjski mehur. Rusa oz. gambela je ena izmed zelo razposajenih oz. divjih mask, ki skače, brca in hlasta okoli sebe. »Novost so tudi vile, ki hodijo rajat in pet pred vsak hišni prag, za kar jih obdarujejo. Sest majhnih, belo oblečenih deklic stopa v krogu okoli večje deklice, kraljice, ki stoji sredi kroga. Neka učiteljica je okoli 1930 leta uprizorila z otroki neko pravljično igro z vilami. Le-te so se pozneje samovoljno pridružile korantovanju, da so se lahko postavile fantovskim vrstnikom ob stran«...( Kuret, 1984, str. 205-206) V piceka se našemi fantič, ki si obleče belo krilo, ki mu pokriva noge, prav tako pa mu zgornji del telesa pokriva še eno krilo, ki je speto okoli vratu. Na glavi ima stožčasto kapo, kije narejena iz kartona, pokrivajo pa jo raznovrstni pisani trakovi. Ficek jaha leseno palico, ki ima na enem koncu iz lesa narejeno kokošjo glavo, na drugem koncu pa mu za rep služi šop kurjih peres. Piceke spremlja pobirač, ki pri hiši dobi v dar predvsem jajca, saj maska simbolizira nesnost kokoši in zdravje malih piščancev. Kokoš ali v markovskem narečju »kura«, predstavlja ptičjo masko, ki podobno kot piceki, želi zdravja in dobre nesnosti pri perutnini. Maska ima ogrodje valjaste oblike, ki je pokrito s papirjem, oblepljeno pa je s kokošjim perjem. Spredaj ima pritrjeno kokošjo glavo, zadaj pa ima rep iz perja. Na spodjem delu maske je odprtina, čez katero se povleče človek, ki nosi masko, tako da so vidne samo njegove noge. Kuro spremlja pobirač. Kopjaši so na našem območju tipična že-nitovanjska maska, na porokah oz. gostovanju imajo podobno vlogo, kot v Prekmurju pozvačin. Nekoč, ko so se še mladi bolj poročali kot danes, seje v cerkvi zbralo tudi do 10 mladih parov, seveda pa je vsak mladi par spremljal en kopjaš, ki bi naj bil od ženina najboljši prijatelj. Če je bilo 10 poročnih parov, je to tudi pomenilo, daje bilo 10 kop- jašev, ki so običajno pred cerkvijo zaplesali ples, kije značilen samo za kopjaše. Kopjaši so že od nekdaj bili voditelji gostij, pa mogoče tudi kakšnih drugih ceremonij, tako tudi danes na čelu karnevala na Ptuju, v Markovcih, v Bukovcih..., plešejo kopjaši. To so fantje v črni obleki, beli srajci s kravato, obute pa imajo visoke črne čevlje. Za klobukom imajo šopek s tribarvnim svilenim trakom, preko desnega ramena na levi bok pa si pripnejo trobojnico. V rokah imajo kopje s številnimi pisanimi trakovi. Kjerkoli kopjaši plešejo svoj ples, mečejo kopja visoko v zrak in velika sramota za kopjaša je, če kopja ne ulovi in mu pade na tla. Vse opisane maske imajo neko zgodovino in svoj pomen ob fašenku v Markovcih. Danes pa si fašenka ne moremo predstavljati brez različni karnevalskih skupin iz vasi naše in okoliških občin. In prav je tako, saj je potrebno, da se ljudje maskiramo in naš fašenk peljemo naprej, pa čeprav se nekatere stvari z leti spreminjajo. Vendar je pomembno, da ne poskušamo spremeniti nečesa, kar daje dušo vsemu fašenskemu dogajanju. Matjaž Mlinarič Fašenk v Stojncih Kot je v navadi, smo sc Stojnčani tudi letos ponovno maskirali v pet pustnih skupin, ki našo vas predstavljajo na domala vseh povorkah v okolici naše občine, seveda pa tudi na fašenku v Markovcih. Vrhunec vseh štirih pustnih dni doživi fašenk v torek, ko v organizaciji Vaškega odbora in Prostovoljnega gasilskega društva organiziramo 'stojnsko povorko', ki se prične na koncu naše vasi pri Šiimenvih in zaključi v središču vasi, pri trgovini. Namen sprevoda mask je predvsem predstavitev skupin tudi tistim, ki jih morda v treh dneh še niso videli. Z leti opažamo, da nas obišče tudi vse več ljudi od drugod. Tega smo zelo veseli. Lahko rečemo, da se enako zgodi tudi za Anino mesecajulija, ko pridejo v Stojnce ljudje od blizu in daleč; med drugim pridejo domov tudi tisti, ki živijo, ali so na začasnem delu v tujini. Podobno se zgodi na fašenk. Pravzaprav so ti ljudje na ta dan v Stojncih zelo 'funkcionalni' - zakaj? Vzrok je preprost: pet skupin namreč združuje skoraj tri četrtine vseh Stojnčanov, in kdo bi nas gledal, če teh obiskovalcev ne bi bilo? Še vedno je v navadi, da vsako gospodinjstvo pred hišo postavi dobrote in pijačo, da se maske okrepčajo. S tem pokažemo podporo vsem nastopajočim in oblikujemo povezanost celotne vasi. Eni poskrbijo za eno, drugi za drugo stvar in tako se razvija povorka, kije letos v Stojncih bila že 13. po vrsti. Poudariti moramo, da v tem sprevodu nihče ne tekmuje za nobene nagrade, kar je značilnost ostalih povork. Gre povsem za dru- ženje in rajanje na dan, ko je dovoljeno vse in ko ima vsak pravico biti nekdo drug. Radi se pokažemo tudi starejšim Stojnčanom, ki prav tako pozdravijo maske in se jim nasmejijo. Pet skupin, kije letos predstavljalo našo vas, so sestavljali: Angelsko kraljestvo iz 'Go-renšine', Metulji iz 'stujnskega Sigeta', Veselih 50 iz Jame, 80-ta leta, ki jih je predstavljala stojnska mladina in skupina Na zdravje iz 'Dolenšine'. Prav iz tega dela vasi je letos bil izbran tudi stojnski princ, ki je nosil naziv princ Don Dida Janko 2. Spremljala ga je petčlanska straža in voznik prevoznega sredstva, ki je bilo izdelano posebej za to priložnost. Ne smemo pozabiti omeniti tudi prve dame - prinčeve žene Marice. Na povorki so se zraven že omenjenih skupin predstavili še godbeniki Fuš sekcije, obiskala sta nas kralj in kraljica gradu Bori, čebelja družina, nepogrešljiva Ciccolina ... Zelo smo veseli, da so nas obiskali tudi dor-navski cigani, ki nam vsako leto vrnejo obisk. Seveda tudi brez kurentov ni šlo - nastopili so ob koncu sprevoda. Skupine so se skozi vas predstavile množici ljudi, nastop pa zaključile na Gmajni. Zatem je sledilo rajanje v gasilskem domu, na katerega so vsako leto povabljeni prav vsi - tako maske kot obiskovalci. Med njimi je bilo srečati Aleša Gačnika, znanega slovenskega etnologa in pisca mnogih knjig o kurento-vanju na Ptuju, ter Stašo Cafuta, prav tako znano fotografinjo in občudovalko pustnih mask. Veseli smo, da je fašenk tisto, ob čemer se sprostimo, se poveselimo in se vsaj za en dan v letu preoblečemo v nekoga drugega; morda v tisto osebo, o kateri smo vedno sanjali, da bi bili. Poudariti želimo, da fašenk v Stojncih pomeni razvedrilo, umik od vsakdanjih skrbi in predvsem druženje celotne vasi. Nobena nagrada in denar ne pomeni toliko kot druženje, veseljačenje in povezovanje vaščanov v skupnost. Naj živi fašenk! Alenka Rožanc Kurent, korent, kor ant? Slovenija. Dežela, ki ji je lega na stičišču različnih držav, kultur in jezikov dala bogato zbirko šeg in običajev. Slovensko leto je od januarja, pa vse do zmrzljivega decembra slikovito zapolnjeno s praznovanji, pa najsi bodo ta povezana s katerimkoli zgodovinskim obdobjem našega naroda. Posebno čast med vsemi temi velja pripisati tistim najstarejšim, tistim, ki so se ohranila pokači, piceki, ruša, korant - nekatera poimenovanja pa bi naše pero morda spisalo kar samo od sebe. Domača so nam; tako po videzu kot po imenu. Že dedje so nam pripovedovali o njih, in njim so o tem pripovedovali njihovi dedje, zatojihpomnimo že od malih nog. Tako pust, kot pustne šeme so prastari; tako stari, da njihove točne starosti ne vemo. Lahko le krmarimo med različnimi teorijami in skušamo ugotoviti, katera je najbolj še iz poganskih časov naših pradedov, tistim, ki so svoji starosti navkljub, med ljudmi še vedno poznana in priljubljena. In po priljubljenosti v sam vrh prav gotovo sodi tudi pust, kije, vsaj v spodnjem Podravju, tisti čas v letu, ki pokaže, da seje staro leto dokončno poslovilo ter da se začenja novo obdobje; obdobje daljših in toplejših dni. Prihod pustnega časa že vrsto desetletij zapored s svojim vihravim prihodom sproža vprašanja, ki vse do danes še niso dobila končnega odgovora. Pust, korant, kurent-zaplete se že pri sami izbiri imena, vprašanjem in teorijam okoli njegovega izvora pa sploh ne moremo priti do dna; ali je bil Pust/ Korant/ Kurent poosebitev pustnega rajanja ali lejunak v ljudskem slovstvu? Dobre vile, Pike Nogavičke, klovni, cigani, čarovnice... Dolg je seznam, ki bi ga sestavili, če bi se odločili narediti popis šem na pustnem karnevalu in kar pošteno bi se morali potruditi s poimenovanjem vseh. Orači, verjetna. Prednice pustnih šem so vsekakor bile maske, ki so sijih moški nadeli, ko so se odpravili na lov. Človek je to lovsko ukano uporabljal že v časih, ko je bil lov še primarna gospodarska dejavnost. Da lahko o starosti mask govorimo spoštlj ivo, nam priča naj starejša upodobitev živalske maske - Čarovnika, v francoskih Pirenejih, ki je stara vsaj dvajset tisoč let. Nadalje sledi več primerov, ki nazorno kažejo prisotnost maskiranja v preteklosti; od kipcev, risb in celo zapisov-najstarejši so ohranjeni iz antike. Vendar pa skozi zgodovino ne govorimo le o živalskih maskah. Mnoge stare kulture so poznale na primer tudi mrliške ali obredne maske, stari Grki tudi maske, ki sojih uporabljali za zakrivanje obraza med dramsko predstavo- tragedijo, komedijo. Domnevno so obredne maske tiste, ki so se kasneje, skozi stoletja, razvile oziroma so postale pustne. Sprva so zamaskirane! pred- stavljali duhove ali duše pokojnih, vendar se je tokom časa to dejstvo spremenilo. Na spremembe je odločilno vplival tudi razvoj drugih gospodarskih dejavnosti, ki so s časom tudi postale pomembne - gojenje različnih kultur. Tako je v ospredje vedno bolj stopal čas, ko so ljudje lažje preživeli zaradi boljših naravnih pogojev; čas ko so bili dnevi daljši in ko j e sonce močneje ogrevalo zemeljsko površje. Ljudje so pričeli praznovati, ko je po dolgi in mrzli zimi, ko so bili dnevi kratki in noči neprimerno daljše, nastopil čas, ko seje situacija obrnila in je vse potekalo hitreje. »Čas j e umiral in se spet rojeval. Toda moral seje do konca preroditi.« (Kuret, 1984, str. 58) In končni faktor, kije času pomagal, da se dokončno prerodi, j e bil človek, ki pa seje višjim silam, ki so uravnavale, kar seje dogajalo, upal približati le zamaskiran. Gnal gaje strah. Strah, da se čas ne bo prerodil. Praznovanje ob preporodu seje po navadi začelo okoli dvaindvajsetega decembra, ko nastopi solsticij. Ta del praznovanja uvrščamo v sredozimski čas (čas sredi zime), ki predstavlja le en del vsega rajanja. Drugi čas, za katerega je značilno rajanje, imenujemo pustni čas, katerega glavni del zajema tri dni: nedeljo, ponedeljek in torek- pustni torek. Slednji se določa vsako leto znova in je odvisen od datuma velike noči, ki se določi glede na položaj lune. Velika noč se namreč praznuje prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Štirideset dni pred veliko nočjo je pepelnica, dan zapovedanega strogega posta in dan pred pepelnico j e pustni torek. Tako to počnemo danes. Nekoč pa je pustno rajanje trajalo več dni skupaj, ponekod seje celo zlivalo s sredozimskim. Ker pa je ta čas omejen ravno na dni, ko kristjani praznujejo enega izmed večjih krščanskih praznikov -božič, je bila cerkev v času pokristjanjevanja trdno odločena to navado izkoreniniti. V nasprotju s pustnim časom, kije hkrati z rajanjem pomenil tudi mastne pojedine še zadnje dni, preden se prične čas odpovedi -post, je sredozimsko rajanje danes skorajda popolnoma potonilo v pozabo. Beseda pust je danes dobro poznana vsakemu Slovencu, pa naj bo zaveden kristjan ali ne. Praznik ni več sporen, zaradi svojih poganskih korenin, saj smo ga vsi tako rekoč vzeli za svojega. Čeprav smo ga posvojili, pa za nas osebno nima več tako velikega pomena, kot gaje imel za posameznike v preteklosti. Težimo k ohranjanju tradicije, medtem pa večina izmed nas ne ve, čemu so to počeli njegovi predniki in zakaj je izročilo vredno prenašati. V kolikor pa smo informirani o izvoru šemljenja, nam j e najbolj poznana legenda o Kurentu, staroslovanskem bogu razuzdanega veselja. Legenda o Kurentu je le ena izmed mnogih možnih teorij, od kod izvira množično maskiranje in praznovanje. Večina legend, tako kot ta, enači celotni pustni čas, s šem-ljenjem in praznovanjem vred, s pustnimi patroni. Pri nas je ta prav Kurent, vendar z različnimi poimenovanji: Kurant/ Korant, Pust, Pašnik in predstavlja poosebljen pustni čas. Izvor čaščenja Kurenta/ Koranta vse do danes ostaja zavit v celo zbirko legend, ki pojasnjujejo, kdo je bil. Ali je bil Kurent/ Korant lep mladenič, ki so ga mladenke kar obletavale in se jih ni mogel znebiti? Odšel jev puščavo in tam prosil Boga, da mu skazi 13. bukovski fašenk Letošnjo pustovanje je po vseh občinah in vaseh pustilo velik pečat. Spomnimo, da je na Ptuju potekalo že petdesetič in da so po mnenju organizatorjev in obiskovalcev presegli sami sebe - kot jim je zapovedal tudi letošnji slogan »Boljše ne ja gre«. Tako, kot minulih dvanajst let, smo se v Bukovcih tudi letos zbrali na pustni torek. Člani kulturnega društva smo v sodelovanju z domačimi gasilci in vaškim odborom pripravili letos že 13. fašenk po Bukovsko. Vreme nam je bilo naklonjeno, kar se je poznalo pri številu nastopajočih in pa pri obiskovalcih, saj naj bi si fašenk ogledalo okrog 3000 obiskovalcev od blizu in daleč. Živo pisana fašenska povorka je tudi letos krenila po že znani trasi. Pričetek pri Zmazkov! domačiji, pa skozi spodnji del vasi in predstavitev skupin pri ruševinah Korantovega hrama ter nato odhod v večnamensko dvorano. Kot se spodobi, in kar nas zelo veseli, so na čelu povorke zaplesali svoj svatbeni ples domači kopjaši v spremstvu hišnega ansambla. Za njimi seje predstavilo okrog 200 koran-tov, številni pokači, orači, piceki, kurike in ruše, manjkali pa niso niti naši vsakoletni obiskovalci Cigani iz Dornave. Za etnografskim delom so se predstavile motorizirane skupine. Kar 21 jih je bilo, med njimi naj naštejem največje: pavi in lovci na mamuta iz Male vasi, pajki iz Prvencev-Strelcev, Čebelica Maja (Soviče Dravci), Zlata pra(li)-sicaizCirkulan, samostan svete Mažorete iz Dornave, Rimljani iz Spuhlje ter od domačih skupin Labodje jezero in Hiša daril. Zelo nas veseli, da so se tudi na Ptuju končno odločili maskirati, in sicer v Napoleonove vojščake. Prvič v teh letih seje namreč zgodilo, da smo imeli skupino tudi iz Ptuja. Kot je povedal cesar Napoleon, so se odločili, da bodo obiskali vse pustne province in ker na sam pustni torek ni več veliko časa, saj pusta ob polnoči pokopljemo, so se odločili prav za Bukovce. Prav tako je povedal, daje to, da so nas obiskali, vsaj mala obraz. Bog je njegovo prošnjo uslišal in na glavi so mu zrasli rogovi. Tako je končno dobil svoj tako želeni mir, mladenke pa so v spomin na lepega mladeniča pričele praznovati pustni torek. Morda j e bil pa revež, ki je bil zelo dobrega srca, zato mu j e Bog poklonil mošnjo v kateri ni nikoli zmanjkalo zlata, puško, kije vedno zadela, tudi če nisi ciljal in gosli, ki so tako lepo igrale, da so vsakogar pripravile k plesu. Z veseljačenjem po svetu je ukanil Smrt, Hudiča in ne nazadnje tudi Svetega Petra, ko se mu je zmuznil skozi vrata v nebesa in tam v kotu sedel na kapo. To sta le dve izmed mnogih pripovedk. Tradicija pustovanja se je skozi stoletja močno spreminjala. Od prvotnega plesa na čast bogovom, pred katerimi smo imeli tolikšno strahospoštovanje, da smo se pred njimi morali zakriti, smo danes pristali pri množičnem pijančevanju gumijastih in plastičnih mask. Kurentovanje se je dandanes »spremenilo v komercialno folklorno prireditev« (Ovsec, 1992, str. 104), čeprav pa brez dvoma obstajajo organizacije in ljudje, ki skušajo tradicijo ohraniti takšno, kot je bila. Matjaž Mlinarič zahvala vsem našim pustnim skupinam, ki so se vsako leto udeležile in se še udeležujejo pustne povorke na Ptuju. Kot je v navadi, udeležence povorke pospremimo v večnamensko dvorano, kjer jih nagradimo in pogostimo. Če se seveda nastopajoči ne okrepčajo že med potjo, saj se naši vaščani, ki ob poti postavijo številne “okrepčevalnice”, da se mize kar šibijo od vseh dobrot, pri tem zelo izkažejo. Vsem za pogostitev iskrena hvala. Ostali smo med nagradami. Naj pojasnim, da so se letošnji organizatorji odločili, da skupin ne bodo več ocenjevali, ampak jim bodo podelili praktične nagrade. Vsem enake seveda, da med njimi ne bo oporekanja. Kot pravijo organizatorji, ni namen skupin ocenjevati, kajti to delajo že na Ptuju in v okolici, pač pa je namen fašenka to, da se ljudje družimo in smo dobre volje, ne pa, da nas preganja tekmovalnost in še to na zadnji dan pusta. Vsem skupinam smo tako podelili praktična darila. Posebno darilo smo podarili tudi našemu županu Francu Kekcu, ki je prav ta dan praznoval 70. rojstni dan. Prav tako so nas na fašenku v Bukovcih obiskali oba podžupana ter nekaj svetnikov iz različnih vasi, da so se skupaj z maskami pozabavali ob zvokih ansambla Koštruni. Je že tako, da se vse, kar je lepo, hitro konča. Tako seje končal tudi letošnji fašenk. Sedaj se gledamo na posnetkih različnih snemalcev na različnih TV-programih in si skušamo urediti misli in vtise. Poslušamo tudi različne komentarje od negativnih do pohvalnih, vsakdo ima pač pravico, da na stvar gleda po svoje ter to tudi na glas pove, če seveda želi. Čenepa ... se vidimo prihodnje leto, ko bo pust trajal kar dobrih trideset dni. Mi pa se torej vidimo 8. marca 2011 ob 14. uri na že znani lokaciji. Pa ne pozabite se maskirati, saj je nori pustni čas edini čas v letu, kadar se lahko oblečemo, ali spremenimo v nekaj ali nekoga, kar se drugače ne smemo. Patricija Bezjak Zapisano na list, zapisano v srce ... Sreda, 3. februar Po tem, ko sem sinoči, na svečnico, namenoma bedela dolgo v noč ter zato pričakala pokanje bičev in rožljanje korantovih zvoncev, tam nekje od daleč in blizu obenem, sem danes v spomin na naše fašenke pričakala prelep popoldan. Odzvala sem se vabilu vnukinj, ki so sodelovale na osrednji prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega praznika v osnovni šoli in občini Gorišnica. Četrtek, 4. februar Pripravim si nekaj predmetov, ki jih vzamem s seboj, ko me odpeljejo v ptujski vrtec, enota Marjetica. Tu me namreč že pričakujejo otroci, petletniki, s svojimi vzgojiteljicami, saj sem se odzvala vabilu, da jim v živo predstavim nekaj naših pustnih otroških likov. Po odzivu otrok se mi zdi, da mi je kar uspelo približati jim naše piceke, vile, tudi male gostovajnce, pa tudi korante in obenem naša dogajanja na vsakoletnem fašenku v Markovcih. Za počitek doma je potem prav malo časa, saj me je vabilo z natisnjeno Zdravljico iz OŠ Markovci zapeljalo na Kulturni maraton v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Na prireditvi sem uživala skozi vsa dogajanja, saj so otroci, učenci vseh razredov, pripravili bogat program, ki je prepletal skoraj vse umetniške zvrsti: poezijo oziroma sploh besedno umetnost, glasbo, ples, petje, likovno umetnost ... Koncert šolskega pevskega zbora je popestril še nastop otroškega pevskega zbora iz OŠ Gorišnica, zaključku prireditve pa so postavile »piko na i« mlade glasbenice devetega razreda, ki že sanjajo o bodočem življenju. Petek, 5. februar Dopoldan še kar podoživljam včerajšnje dogodke, dan pa zaključim nadvse prijetno v Amfiteatm gimnazije Ptuj ter se navdušim nad koncertom Živalski karneval (Arsana 2009/2010). Vesela sem tudi, ko vidim, kako naši mali družinski glasbeniki zamaknjeno strmijo v dogajanje tam spodaj in prav tako zamaknjeno sledijo čarobni glasbi. Sobota, 6. februar Na Ptuju smo se s hčerko Slavico in vnukinjo Elo udeležile dveh zanimivih in že tradicionalnih prireditev. Najprej kar tako skozi Obarijado 2010, potem pa nadaljevale po ptujskih ulicah, kjer seje odvijal mimohod ob otvoritvi kurentovanja. Da, vem, že 50., torej zlati jubilej. In spet sem ponosna ob zavedanju, da so vse od začetkov do danes na kurentovanjih vseprisotni liki iz Markovcev ter vse bolj tudi karnevalske skupine iz vseh naših vasi. Uganete, kateri liki so nas tokrat spet najbolj prevzeli? Koranti seveda! Nedelja, 7. februar Z družino obiščemo zanimivo prireditev Srečanje godb na pihala in mažoretnih skupin Slovenije. Najprej skozi središče Ptuja, kjer se nam nekatere bolj lahko oblečene deklice kar malo zasmilijo, občudujemo pa prav vse godbene skupine v izvirnih oblačilih. Med markovskimi »palčki« opazimo tudi »palčka Urbana« z bobnom, vsem skupaj pa nato sledimo na stadion. S tribun spremljamo edinstveni dogodek, prvo tako državno srečanje. Pozneje-tudi vse naslednje dni pa sem razočarana nad neodzivnostjo medijev o tem dogodku, predvsem televizije. Po umirjajočem popoldnevu v toplini doma pričakam še proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, izvem za Prešernova nagrajenca in vse druge. Prevzamejo me nekateri lepi verzi iz slovenske ljubezenske poezije, pa tudi razmišljanja govornika Mirana Zupaniča o položaju današnje kulture. Ponedeljek, 8. februar Tudi na tak praznični dan je treba spet ski-dati sneg, nato pa po gostoti dogodkov v minulem tednu tudi malo polenariti ob kakšni knjigi, časopisu, tudi na TV pokukam. Sem kar pomirjena ob miru in tišini okrog sebe. Sicer mi j e malo žal, da filma Cvetje v jeseni nisem gledala od začetka, a sem dala prednost oddaji naše kabelske TV in prikazu nekega lepega večera v Prvencih, kjer se je dogajalo mnogo starega in novega. Marta pa je vse to lepo pospremila z lepo besedo. Film sem potem gledala nekje od polovice do konca in spet občudovala pisatelja Tavčarja zaradi zgodbe in ustvarjalce filma, ki so vse to znali prenesti na film. Torek, 9. februar Z Danico Tement in županom Francem Kekcem se dogovorimo o nadaljnjih dejanjih v zvezi z izdajo pesniške zbirke Milke Kafol. Sreda, 10. februar Na Ptuju se srečam s prijateljico Minko, potem obiščem knjižnico, kjer si naložim kar štiri knjige. Srečam še nekaj prijaznih ljudi, s katerimi se pogovarjamo o tem, kar se je dogajalo nekoč v Markovcih in se še dogaja in se bo tudi poslej. Četrtek, 11. februar Dan v odsotnosti od doma, kjer sem sicer najraje, pogosto sama, pogosto pa tudi z obema družinama mojih hčerk. Namenila sem ga druženju s poklicnimi kolegi, nekdanjimi učiteljicami in učitelji, ki smo zbrani v Društvu upokojenih prosvetnih delavcev, enota Ptuj. Petek, 12. februar Zjutraj smo se naša družina in drugi svojci zbrali v cerkvi sv. Marka, kjer smo s služenjem maše posvetili spomin na moža, očeta in dedija Janeza. Popoldan smo se v cerkvi sv. Marjete zbrali ob maši prve obletnice smrti dedija Ivana Hunjeta. Obisk obeh grobov je naše spomine in hvaležnost še potrdil. Sobota, 13. februar Dvorišče okrasim z nekaj pisanimi trakovi, potem nadaljujem s kuhanjem, da lahko družina že ob 11.30 sede k mizi k tradicionalnemu skupnemu fašenkovemu kosilu. Danes je to juha, kislo zelje, pečenice in krompir, kar nam vsem zelo tekne. V krasnem sončnem, pa vendar zimskem dnevu, se potem, večinoma našemljeni, odpravimo v Markovce na »domače« dvorišče, kjer se razveselimo vseh sorodnikov in že zunaj obložene mize. Nato pa od 13. ure dalje vsega, kar se odvija pred nami. V dogajanje tudi sami posežemo. In skoraj vsi tam zbrani vemo, da ima naš markovski fašenk več desetletij zgodovine. Z orači in še kom tudi zapojemo, vile nam zaplešejo. Zabava in navdušuje nas domiselnost karnevalskih skupin iz Prvencev, Bukovcev, Stojncev in vseh drugih. Potem se zberemo v topli kuhinji in ne skrivamo zadovoljstva in hvaležnosti, da smo v tem popoldnevu spet doživeli pristni fašenk in pristno gostoljubje ... Nedelja, 14. februar Menda tudi Valentinovo? Da, pa saj sem tudi jaz že včeraj prejela lep tulipanov cvet od naše Eme in prav nič ne škodi, če z malo pozornostjo vsak dan povemo, da se imamo radi. To, da so ga imeli radi in ga bodo imeli tudi poslej, so povedali svojci svojemu pokojniku, očetu, možu in dediju H arij u. Za-bovčani smo že vse te dni vedeli za smrt svojega spoštovanega sokrajana, ob tem pa smo se mnogi spomnili, da je smrt večkrat posegla med bližnje tudi že v minulih letih prav v dneh fašenka. Medtem, ko spremljam obred pogreba v cerkvi sv. Marka v sprevodu in na pokopališču, se spomnim brata Janeza, kije pred 14 leti omahnil v prezgodnjo smrt in smo ga pokopali na pustni ponedeljek. Pred šestimi leti seje v takih dneh poslovila draga Treza Maroh in pred dvema letoma tudi Martin Mikša, naš kopjaš, prvi predsednik, vodja in gonilna sila mnogih fašenkov, pa tudi kurentovanj. Morda prav zaradi vseh teh spominov in dogodkov sploh ne pomislim na 50. kurentovanje na Ptuju. Nanj me živahno z glasbo spomnijo vozila s skupinami iz že omenjenih naših vasi, ki se valijo proti Ptuju. Ob vračanju zvečer pa jih niti več ne zaznam. Sledi večer spominov. Med nje uvrstim tudi že čisto nove. Med njimi besede o poteh - dobrih in slabih, ki se vedno končajo, le pota ljubezni ostajajo. Ponedeljek, 15. februar Že včeraj sem eni od svojih družin zaželela srečno pot na smučanje in seveda mnogo snežnih radosti. V drugi družini se bodo šele popoldan odpravili po zanimivih dogajanjih. Zato me Slavica dopoldan samo zapelje do Ptuja, kjer opravim vse drugo prav do 10. ure, ko se na Ptuju zgodi še ena prijetna pustna prireditev - povorka otrok iz približno 50 vrtcev po Sloveniji. Otroci se kot marjetice, vijolice, tulipani, pa tudi vrtnarčki in čebelice sprehodijo po ulicah in trgih v veselje vseh zbranih, a tudi v svoje in svojih vzgojiteljic ter staršev. Mnogo jih je prišlo kar od daleč. Hvala vsem tudi za to lepo mlado doživetje. Kmalu po tem sem že doma, zamesim še zadnje kvašene flancate (oliipe) za to pustno sezono, obenem pa ugotovim in obžalujem, da se na lastnem dvorišču letos nisem srečala z nobeno rušo, piceki, mehko, orači... Po sledeh (pleve) bi sicer lahko rekla, da so bili tukaj, a kaj ko mene ni bilo doma. Pa srečno vsi, ki ste zaželeli srečo tu in drugje. Torek, 16. februar Pravili smo mu tudi vejki fašenk, a zdaj ježe nekaj časa tako, da prav ta dan postaja najbolj reven v dogajanju. To se mi potrdi dopoldan, ko se lahko spet s kolesom zapeljem skozi Markovce po svojih običajnih poteh. Svakinjo Anico najdem pri oblikovanju še zadnjih, a mnogih krapčičev. Vmes se že spominjava minule sobote, a še preden krap-čiči nakipnejo, se poslovim hvaležna za vse, kar sem v teh dneh doživela in delila z drugimi. Popoldan, predvečer, večer ... Zadnje ure tega pustnega časa, ki pa ne vzbudijo več tiste nekdanje otroške otožnosti. Danes vem, da se je mogoče razveseliti prav vsakega dneva, v vsakem najti kaj lepega, vrednega, dobrega. Gotovo bo tudi jutri, na pepelnico, tako. Če bom le pripravljena videti tudi v čisto preprostih rečeh tisto nekaj več. Preden se mi to zgodi še nocoj, poberem po dvorišču vse trakove, po stanovanju vse pustno okrasje, v vrečko spominkov s fa-šenkov dodam še nekaj letošnjih. In ko se potem potrudim pogledati polurno oddajo ob 50. kurentovanju (TV SLO), sem vesela, ko najbolje o tem spregovorita prav naša dva - Markovčan Rado Plohl in Zoki iz Budine, sicer tudi kopjaš in eden od princev kurento vanj a. Da, prav imaš Rado! Res so bili lepi tisti časi, ko v Markovcih za mali in vejki fašenk nismo imeli šole. Šolo smo imeli, pouka pa zaresne. In zdaj že mislim na marec z vsemi prazniki, pa na april, cvetno nedeljo, veliko noč ... Karolina Pičerko 50 kopjašev v Markovcih in na 50. ptujskem kurent o vanju Letošnje jubilejno 50. ptujsko kurento-vanje je vsekakor obveljalo za zgodovinsko prelomnico v tradiciji pustovanja na Ptujskem in v okolici. Organizatorji pustnega abrahamovca so se potrudili izvesti številne prireditve, ki so spremljale ku-rentovanje celih 14 dni. Poleg tega so veličastnih 50 let želeli izraziti na najrazličnejše načine, ki so bili zelo izvirne narave. V dvotedenskem dogajanju je nastopilo 50 slovenskih pihalnih godb, v nedeljo, ko je dogajanje bilo na vrhuncu, je bilo nad Ptujem videti 50 balonov ... , 50 pa je bilo tudi naših kopjašev, ki so se za letošnjo priložnost zbrali v tej okrogli številki. Večina teh je bila seveda iz naše občine. Imeli so pomembno funkcijo, saj so na ptujskem karnevalu bili na čelu celotnega sprevoda - celo pred samim princem ptujskega karnevala. Vsi Markovčani smo lahko zelo ponosni nanje, saj so edinstven lik našega kraja, ki ponašajo naše ime daleč v svet. Marko Forštnerič, vodja kopjašev, ki delujejo v okviru Folklornega društva Anton-Jože Štrafela, je za to priložnost zbral kar 50 mladih in malo manj mladih plesalcev, ki so z ubranim korakom in metanjem kopij v zrak ponovno navdušili vse zbrane. Med letošnjimi plesalci velja izpostaviti dva člana, saj sta sodelovala tudi na 1. kurento vanju na Ptuju, daljnega leta 1960. To sta klarinetist Rado Plohl in plesalec Konrad Kodrič. Tudi ansambel je kopjaše spremljal v skoraj popolni sestavi kot pred 50. leti - to so bili Veseli batači iz Markovcev. Združili so moči in dokazali, da se kljub letom še ne dajo. Nastop petdesetih kopjašev na čelu z Veselimi batači je bil resnično veličasten, saj so se 'muzikantje' pripeljali na paruču, ki so ga vlekli Kekčevi konji iz Nove vasi. Kot se za to stvar spodobi, so bili tudi primerno okrašeni; tako konji kot sam paruč. Glasba, ki tako veličastno spremlja plesalce, v nas resnično vzbudi občutek veselja in ponosa, saj so kopjaši vendar edinstven in unikaten lik, ki ga je moč srečati le pri nas doma, v Markovcih. Bodimo ponosni nanje in še dolgo ohranjajmo tradicijo naših prednikov. Alenka Rožanc Tako so pustovali v OŠ Markovci Pust Fašenk Spet je leto naokrog, pust prišel je bosih nog. Mi se pusta veselimo, saj polno krofov dobimo. Bič iz daljnih krajev že šumi, da koranta iz spanja prebudi. Junak iz korantije, vstani ti, da Markovčan pomlad nazaj dobi! Takšne ali drugačne maske Nejc Kukovec, 7. b imajo velike okraske, ko pa pusta konec je, lepa se pomlad začne. Angelika Lajh, 7. b BLIŽA SE r—1 l S fotografijo skozi 19. Markovski fašenk Foto: MZ