Sv. Jakob v Slov. goricab. Zapustila nas je preblaga mamica Notburga Javšnik, bivša poBestnica na Zgornjem Hlapju. Pogreb se je vršil dine 12. septembra pod vodstvom domačega g. župnika Erhatiča. Domači pev&ki zbor jii je zapel pri hiiši žalosti, pri cerkvi in na pokopaliSču v srce segajoče žalostinke. Cerkveni ključar Rošker Anton se je v kratkih ter ganljivih besedah. poslovil ob odprtetn grotm od dobre mu sosede. Vzorno mater bodo pogrešali reveži, posebno pa nje-na najmlajša hči, v katere niši je bila mati prava luč. Dragi mamici bodi ohranjen trajen spomin! ' Stojnci prl Ptuju. Lepa slavnost se je vršila preiteklo nedeljo v Stojncih pri Ptuju. Blagoslovili so novo motorno brizgalko, ki jo je nabavila domača prostovoljna gasilska četa. Na evečanosti so bile vse gasilske čete iz bližnje okalice ter velika množica ljudi. Kumstvo sta prevzela zakonca Franc in Marjeta Zagoršek, posestnika v Prvencih. Cerkvene obrede je opravil vlč. g. župnik Groblar iz Sv. Marka, ki je imel pri tej priliki lep in globoko zasnovan govor, v katerem je naglašal človekoljubno in požrtvovalno delo gasiJcev. Pa blagoslovitvi nove moderne brizgalne se je vršil v prostorih gostilne g. Turka slavnostni banket, za tem pa prosta zabava. __ahonci pri Ivanjkovcih. Sredi novic, ki se vrstijo dan za dnem, se je vredno spomniti na umrlo Marijo Skuhala, ki je umrla stara komaj 20 let. Bila je vestna in pridna služkinja pri gospodarju Stanku Kosi. Neizprosna jetika, s katero se je borila tri leta, ji ni priEanesla kljub temu, da je iskala zdravja v b.lnišnici v Mariboru in v Ptuju. Pokopana je bila na pokopališču pri Sv. Tomažu, daleč od svojega očeta, ki je predlanskim podlegel istotako jetiki in je pokopan pri Sv. Križu na Murskem polju. Veržej. V nedeljo dne 30. t. m. bo naš farni patron sv. Mihael obhajal »svoje godovno«! In eicer v novi, lepi obleki. Glavni oltar namreč je bil do birme prav okusno popravljen in obnovljen po navodilu g. dr. Fr. Steleta. Delo pa je izvršil v splošno veliko zadovoljnost g. Fr. Zamuda, pozlatar od Sv. Križa. Pa ne le samo oltar, tudi cerkvena slikarija in cerkvena opretna je prav posrečeno prenovljena, tako da je sedaj naša župnijska cerkev kakor lepa rožica v šopku naiših cerkva! To delo pa sta z vel;ko Ijubeznijo vršila domačina g. Fr. Cmrekra, .bčinski predstojnik, in g. Jože Janežič. Omogočili so to delo farani in okoličani, ki so iz Ijubezni do Boga globoko zajemali, kadar bo prišli po zbirco tisti' za cerkev! Darovalcem in mojstrom bodi Bog obilen plačnik, sv. Mihael pa vodnik k Bogu! Letošnje žegnanje v obnovljeni cerkvi naj bo zato Bogu v veliko čast, našim dušam pa v veliko korist. Prvo sv. opravilo bo ta dan' opravil novomašnik iz Dokležovja g. Alojzij Kovačič, ki je bil te dni posvečen v mašnika. Pozno sv. opravilo pa g. dekan Josip Weixl. Molimo za dobrotnike naše cerkve, in da popravimo še stranske oltarje in prižnioo! Gornja Ponikva. Vsled razpusta Prosvetnega rlruštva že dolgo ni bilo mogoče prirerliti nobene predsrtave, katere dobiček bi se lahko porabil za nabavo knjig za župnijsko knjiž^ nico. Zato bo gostovalo na Gornji Ponikvi Bralno in kmetijsko društvo »Sloga« iz Sv. Petra v Savinjski dolini in bo vprizorilo dne 30. septembra popoldne ob treh igrro »Pri.e-: gam«. — Hmeljska kupoija je bila tukaj dokaj dobra za letos. Velika večina hmeljarjev, je imala lepo blago, zato so ga lahko in hitro prodali po 35 do 40 Din 1 kg. Nekateri so imeli slabše blago in so ga prodaH po niajih cenah, ali pa še čakajo ž njim. Okolica Gor-^ nja Ponikva ima veliko sadja. Druge okolice ga imajo pa malo in prav maJo. Zato kupujejo za hmeljski denar jabolka za jabolčnik. Sladka gora pri Šmarju. V petek dne 14. t. m. je naš srčno dobri g. župnik Ivan Ivanc še, maševal v domači cerkvi. Kmalu ga je prijelo, vendar je prepozno iskal pomoči v bolnišnici v Celju. Kamaj je prišel v bolnišnico, je že iz-. dihnil svojo blago dušo. Prvotno je bilo v na-: črtu, da bo pogreb v Šmarju, ker pa je bila. želja vseh fa.ranov, na.j njihov duhovni pa3'' najde svoj poslednji dom tam, kjer je 15 !et delal za svoje ovčice, so zernske ostanke pokojnega pripeljali sem, kjer je dne 18. se-pt nastopil svojo zadnjo pot. Kako je bil naš g. župnik priljublj€n med svojimi farani, je priCal njegov veličastni pogreb, katerega, lahko r&čemo, se je udeležila vsa župnija. V cerkvi 6e je v lepih besedah poslovil od pokojnika g. čupnik Kolenc iz Št. Vida, ki je opisal rajnega kot vzglednega, vedno za vse dobro vnetega dušnega pastirja. Pogreba se je udeležila tudi čtevilna duhovščina iz domače in sosednih dekanij. Pogrebne obrede je opravil g. dekan Lom iz Šmarja. Pokojnika so nosili gasilci, ki 60 se tudi v večjem številu udeležili pogreba; v sprevodu je šla Marijina družba z zaBtavo, šolski otroci s Sladke gore in Lemberga pod vodstvom svojega učiteljstva. Pred župniščem in ob grobu so mu zapeli v slovo domači pevci, v kratkih besedah se je pa od rajnega poslovil g. dekan Lom. Sedaj počiva med svojimi ovčicami, katere je vedno ljubil in zanje vse storil. Naj mu Bog obilo poplača vse, kar je dobrega storil v svojem življenju! Iz zacrebške torbe. Zmiraj katero uganemo. Pa smo jo tudi v nedeljo. Takole smo pomislili, da je Zagrebško goro Bog za vse ustvaril. Zakaj se ne bi spustili nanjo tudi mi! Pa smo jo vrezali. Cela vojska nas je bila. Mahnili smo jo čez Cmrok na Šestine, v krasno nedeljsko jutro, ki ga je Bog dal kar gotovo prav nam. Pa kaj bi naprej na dolgo in široko raztezal zgodbo tega našega izleta. Stopili smo naMed.vedgrad k sv. Jakobu, kjer smo imeli sv. mašo in po naše lepo zapel1!, v kapelici na Slemenu bi nemara delali napotje! Potem pa še pičlo uro lahke hoje na Piiramido, kjer je Hrvaško planinsko društvo ta dan imelo svojo lepo svečanost: blagoslovitev temeljnega kamna Tomislavovega doma v pro_lavo 601etnice svojega obstoja. Ljudi je bilo gori, da je bila živa cela Medvednica. Pa ne mislite, da so prišli vsi peš. Bo vam hodila razvajena gospoda peš, kamor se lahko z avtom pelje! Tudi bi ne mogel kdo ce_o popoldne plesati, če bi vsi peš prišli gori celo pot, ki je za sredhjega pešca za tri ure dosti dolga! Naše večernice so bile v kapelici v Slemenu, pcrtem smo jo pa krerurti nazaj v dolino, tudi po božji besedi: s petjem in vriskanjem, da so menili drugi: »Tem Krajncem jih kar nikoli ne zmanj- ka!« In nam jih res ni zmanjtkalo vse do doma, pa smo se še po potu marsikje ustavili, da bi tako bolj do tal posegli v zakladnico naše narodne peemi, a nam še niso pošle. Takole si pomagamo, da nam je za Svetim Rokom manj dolg čas! — Vsi seveda nismo bili na Slemenu. Kako pa! V Zagrebu smo tudi športniki! Da se ne bi pozanimali, kaj bo<lo napravili naši, smo pustili doma nekaj »kibicev«, da so dajali poguma tisbim, ki gotovo niso mogli upati pftsebnih simpatij v tujam m.stu. Tudi ti so dobro odrezali. Klub Primorje se je dobro obnesel in dobil priznanje tudi od hrvaške javnosti. Pa pravimo mi, da je tudi navdušenje naših, s katerim so jih spodbujali, bilo nekaj vredno! — Še en dogodek, nekoliko zanimiv za slovensko javnost, se je odigral v Kostajnici, kjer j. bila v nedeljo odkrita spominska plošča Martinu Trstenjaku, ki je tam deloval kot učitelj. Slovencem je poznan kot pisatelj, med Hrvati _i je pridobil slavo odličnega »udripopovca«. Na njegovi slovesnosti so ga poveličevali kot genijalnega borca za svobodo, a ta njegova genijalnost je imela ^voje prave korenine v tem, k.r je prišel do osebnega spora z župnikoru v Kostajnici in. je po tem nasprotsvu postal »nečelen« nasprotnik svojega bivšega prija-: telja an »klerikalizma« in predsednik madžaronske prostozidarske lože. Iz letošnjih manevrov irancoske aruiade. Levo fežki franccski tank in desno; francoski maršal Petain pozdravlja na manevrih generale tujih držav.