TRI NOČNE PESMI Lili No v y SOMRAK SonDrak je. Sence so kot plake srne prišle iz boste, ki temni. Nebo na topli strani se odgrne, nasad ozvezdja zacveti, a 'moja pot se ne obrne in lune mi. Ob robu neba gore, krute, orne, in dneva zadnja, gosta kri. Kam odjokale iso vode srebrne? Spomin poslednji val lovi, a moja pot se ne obrne in lune ni. Grmičevje prepleta bridko trnje, vse se boji in vse preži. Tiišina vsak šepet dreves zavrne, še ptičji vzdih ne upa k nji, a moja pot se ne obrne in lune ni. Goščava iisočrolka mi dkrne pogled in gib, mi dih stesni. Nič ne zazrem od kroga, ki se strne, kot votJlih zmeraj več oči, a moja pot se ne obrne in lune ni. — 31 Naša sodobnost 481 TIHOTNA URA Ti hotna ura kakor val pniplava, v brezčasno sanjo dvigne nočni kraj. Pod skoiraj polno' luiio spi inarava, oblaki soi pirozomi, zvezd je malo, v domači hiši je že vse' pospalo — in če ne spe več tam — kje spdjo' zdaj —? Na vrtu drevje dihati ne upa, le vrh stoletne lipe šelesti. Pod njo je senca kakor črna rupa — nevidna bitja hrepenijo k meni — kdo so —? Šepečejo mi: »Razodeni, kako je tistemu, ki še živi —?« Na beli klopi sama mesečina — in vendar znanih udov znani gib. V dolini Save živa srebrnina, skoiz mirak noči šumeča in bežeča, za njo gorovja veličastna gneča, v daljavi Triglav, bolj privid kot hrib. Tihotna ura kakor val odplava — morda je zginila že davnokdaj —. Pod skoraj polno luno spi narava, oblaki so proziOTni, zvead je malo. Je zdaj šele krog »mene vse zaspalo —? Kje sem bila —? Sem sama —"? Kje sem zdaj —? 482 TI SI TAM Ti si taan, kjer govoTijo sanje, kjer tolmnn spomina se svetli. Kar bilo je, to zdaj valovanje iztpremiinja, ziblje in blaži. Vse srečavanje, oddaljevanje teče, dviga se in se miri. Ti isi tam, kjer skoz temoto luna osvetljuje tajnosti tolmuna. Ti si tam, kjer dozori resnica. Skrivala kot roža strup je laž, zdaj dehti otned sence mi cvetlica te resnice, ki jo ti im^aš. Brez želja ista ti oko, desnica, vse, kar nisi ti, od sebe daš. Ti si tam, kjer nihče nič ne vzame, kjer se spor nikoli ne razvname. Ti si tam, kjer veže stvarstvo sprava, tam, kjer ni krvi, kjer ni solza. Moje isoltze je popila trava, zemlja kri iz tvojega srca. Moje žalosti, če tei srečava, tvoja čud že več ne prepozna. Ti si tam, kjer moje vzdihovanje tone v šepetanju tvoje sanje. — 31* 483