Leto 1888. 93 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XIII. —- fzdan in razposlan dne 26. aprila 1888. 40. Mednarodni dogovor od 14. marcija 1884, v obrano podmorskih kablov. (Sklenen v Parizu dne 14. marcija 1884, po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjen na Dunaji dne 10. marcija 1885 in v pritrdilih izmenjan v Parizu dne 16. marcija 1885). Nos Franeiseus Josephus Primus, divina favente dementia Austriae Imperator; Apostolicus Rex Hungariae, Rex Bohemiae, Dalmatiae, Croatiae, Slavoniae, Daliciae, Lodomeriae et Illyriae; Archidux Anstriae; Magnus Dux Cracoviae; Dux Lotharingiae, Salisburgi, Styriae, Carinthiae, Carnioliae, Bucovinae, superioris et inferioris Silesiae; Magnus Princeps Transilvaniae; Marchio Moraviae ; Comes Habsburgi et Tirolis etc. etc. Notum testatumque omnibus et singulis quorum interest, tenoro praesentium facimus : Quum ad tuendas lineas telegraphicas in mare submersas inter Imperium Austro-Ilungaricum et reliquakegimina, quorum Plenipotentiarii Consiliis desuper habitis intorerant, conventio septemdecim articulis consistens Lutetiae Parisiorum 14. Martii 1884 inita et signata fuit, tenoris sequentis : (Izvirnik.) Convention. < 8a Majesté l’Empereur d’Allemagne, i de Prusse, Son Excellence le Président .,1^ Confédération Argentine, Sa Majesté Empereur d’Aulriche, Roi de Bohème, .u et Roi Apostolique de Hongrie, Sa Ma-Jesté io Roi des Belges, Sa Majesté l’Empe- (Prevod.) Dogovor. Njegovo Veličanstvo cesar nemški, kralj pruski, Njegova Prèvzvisenost prezi-dent argentinske zveze, Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogerski, Njegovo Veličanstvo kralj helgijanski, Njegovo Veličanstvo cesar hra- (tilovenisch.) 22 reur du Brésil, Son Excellence le Président de la République de Costa-Rica, Sa Majesté le Roi de Danemark, Son Excellence le Président de la République Dominicaine, Sa Majesté le Roi d’Espagne, Son Excellence le Président des Etats-Unis d’Amérique, Son Excellence le Président des États-Unis de Colombie, Son Excellence le Président de la République Française, Sa Ma jesté la Reine du Royaume-Uni de la Grande-Bretagne et d’Irlande, Impératrice des Indes, Son Excellence le Président de la République de Guatémala, Sa Majesté le Roi des Hellènes, Sa Majesté le lîoi d’Italie, Sa Majesté l’Empereur des Ottomans, Sa Majesté le ltoi des Pays-Bas, Grand-Duc de Luxembourg, Sa Majesté le Schab de Perse, Sa Majesté le Roi de Portugal et des Algar-ves, Sa Majesté le Roi de Roumanie, Sa Majesté l’Empereur de toutes les ltussies, Son Excellence le Président de la République de Salvador, Sa Majesté le Roi de Serbie, Sa Majesté le Roi de Suède et de Norvège et Son Excellence le Président de la République Orientale de l’Uruguay, Désirant assurer le maintien des communications télégraphiques qui ont lieu au moyen des câbles sous-marins, ont résolu de conclure une Convention à cet effet, et ont nommé pour leurs Plénipotentiaires, savoir: Sa Majesté l’Empereur d’Allemagne, Roi de Prusse: S. A.le Prince Chlod>vig-Charles-Victor de Hohenlohe-Schillingsfürst, Prince de Rati-bor et Corvey, Grand Chambellan de la Couronne de Bavière, Son Ambassadeur extraordinaire et Plénipotentiaire près le Gouvernement de la République Française, etc., etc., etc.; Son Excellence le Président de la Confédération Argentine: M. Balcarce, Envoyé extraordinaire et Ministre Plénipotentiaire de la Confédération à Paris, etc., etc., etc.; Sa Majesté l’Empereur d’Autriche, Roi de Bohème, etc., et Roi Apostolique de Ilongroie: S. Exc. M. le Comte Ladislas Hoyos, Conseiller intime actuel, Son Ambassadeur extraordinaire et Plénipotentiaire près le Gouvernement de la République Française etc., etc., etc.; Sa Majesté le Roi des Belges: M. le Baron Beyens, Son Envoyé extraordinaire et Ministre Plénipotentiaire à Paris, etc., etc., etc.; M. Léopold Orban, Envoyé extraordinaire et Ministre Plénipotentiaire, Directeur général de la politique au Département des Affaires étrangères de Belgique etc., etc., etc.; zilski, Njegova Prevzvišenost prezident republike Kosta-Rika, Njegovo Veličanstvo kralj danski, Njegova Prevzvišenost prezident republike San Domingo, Njegovo Veličanstvo kralj španski, Njegova Prevzvišenost prezident zedinjenih ameriških držav, Njegova Prevzvišenost prezident zedinjenih držav Kolumbije, Njegova Prevzvišenost prezident francoske republike, Njeno Veličanstvo kraljica zedinjene kraljevine veliko-britanske in irske, cesarica indijska, Njegova Prevzvišenost prezident republike Gvatemala, Njegovo Veličanstvo kralj helenski, Njegovo Veličanstvo kralj italijski, Njegovo Veličanstvo car otomanski, Njegovo Veličanstvo kralj nizozemski, veliki vojvoda luksemburški, Njegovo Veličanstvo šah perzijski, Njegovo Veličanstvo kralj portugalski iu algarvski, Njegovo Veličanstvo kralj romanski, Njegovo Veličanstvo cesar vseh Husij, Njegova Prevzvišenost prezident republike San Salvador, Njegovo Veličanstvo kralj srbski, Njegovo Veličanstvo kralj švedski in norveški in Njegova Prevzvišenost prezident republike urugvajske, želeč zagotoviti vzdržbo telegrafskih zvez, ki so napravljene s podmorskimi kabli (vrvmi), odločili so se za tega delj skleniti dogovor ter so imenovali za Svoje pooblaščence, namreč: Njegovo Veličanstvo cesar nemški, kralj pruski: Njegovo Visost kneza Klodviga Karla Viktorja Hohenlohe-Schillingsfürst, kneza Ratisbor-skega in Korveyskega, velikega komornika bavarske krone, Svojega izrednega poročnika in pooblaščenca pri vladi francoske republike itd. itd. itd. ; Njegova Prevzvišenost prezident argentinske zveze: gospoda Balcarce, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra zveznega v Parizu itd. itd. itd.; Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogerski Njegovo Prevzvišenost gospoda grofa Ladislava Hoyos, pravega skrivnega svetovalca, Svojega izred -nega in pooblaščenega poročnika pri vladi francoske republike itd. itd. itd.; Njegovo Veličanstvo kralj belgijanski: gospoda barona Beyens, Svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Parizu itd. itd.itd.; gospoda Leopolda Orbana, Svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra, glavnega ravnatelja politike v belgijskem oddelku vnanjih reči itd. itd. itd.; Sa Majesté l’Empereur du Brésil : M. d’Araujo, Baron d’Itajuba, Chargé d’affaires du Brésil à Paris, etc., etc., etc.; Son Excellence le Président de la Ité-publique de Costa-Rica: M. Léon Somzée, Secrétaire de la Légation de Costa-Rica à Paris, e‘c, etc,, etc.; Sa Majesté le Roi de Danemark: M. le Bomte de Moltke-Hvitfeldt, Son Envoyé extraordinaire et Ministre Plénipotentiaire à Paris, etc, etc, etc. ; Son Excellence le Président de la République Dominicaine: M. le Baron de Almeda, Ministre Plénipotentiaire de la Republique Dominicaine à Paris, etc, etc, etc; Sa Majesté le Roi d’Espagne: S. Exc. M. Manuel Silvela de le Vielleuse, Sénateur inamo-vible, Membre de l’Académie Espagnole, Son Ambassadeur extraordinäre et Plénipotentiaire près le Gouvernement de la République Française, etc, «te, etc.; Son Excellence le Président des Etats-l nis d’Amérique: M. L. P. Morton, Envoyé extraordinaire et Ministre Plénipotentiaire des Etats-Bnis d’Amérique à Paris, etc, etc, etc.; M. Vignaud, Secrétaire de la Légation des Etats-Unis d’Amérique à Paris, etc, etc, etc.; Son Excellence le Président des Etats-Unis de Colombie: M. le Docteur José G. Triana, Gonsul général des Etats-Unis de Colombie à Paris; Son Excellence le Président de la République Française: M. Jules Ferry, Député, Président du Conseil, Ministre des Affaires étrangères etc, etc, etc.; M. Adolphe Cochery, Député, Ministre des Postes et des Télégraphes etc, etc, etc.; Sa Majesté la Reine du Royaume-Uni J'e la Grande-Bretagne et d’Irlande, Impératrice des Indes: S. Excellence le Très Honorable rhehard Bickerton Pemell, Vicomte Lyons, Pair du B°yaume-Uni de la Grande-Bretagne et d’Irlande, Membre du Conseil privé de Sa Majesté Britannique, ^on Ambassadeur extraordinaire et Plénipotentiaire Près le Gouvernement de la République Française e*c-, etc, etc.; Son Excellence le Président de la République de Guatémala: M. Crisanto Medina, 'Uvoyé extraordinaire et Ministre Plénipotentiaire e M République de Guatémala à Paris etc, etc, etc. ; p . Sa Majesté le Roi des Hellènes: M. le •Oce Maurocordato, Son Envoyé extraordinaire Ministre Plénipotentiaire à Paris etc, etc, etc.; Njegovo Veličanstvo cesar brazilski: M. gospoda d’Araujo, barona Itajubskega, brazilskega poslovnika v Parizu itd. itd. itd. ; Njegova Prevzvišenost prezident republike Kosta Rika: gospoda Leona Somzée, tajnika kostariške legacije v Parizu itd. itd. itd.; Njegovo Veličanstvo kralj danski: gospoda grofa Moltke-Hvitfeldt, Svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Parizu itd. itd. itd.; Njegova Prevzvisenost prezident republike San Domingo: gospoda barona de Almeda, pooblaščenega ministra republike San Domingo v Parizu itd. itd. itd. ; Njegovo Veličanstvo kralj španski: Njegovo Prevzvišenost gospoda Manuela Silvela de le Vielleuse, neodstavnega senatorja, člana španske akademije, Svojega izrednega poročnika in pooblaščenca pri vladi francoske republike itd. itd.itd.; Njegova Prevzvišenost prezident zedinjenih držav ameriških: gospoda L. P. Morton, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra zedinjenih držav ameriških v Parizu itd. itd. itd.; gospoda Vignaud, tajnika legacije zedinjenih držav ameriških v Parizu itd. itd. itd.; Njegova Prevzvišenost prezident zedinjenih držav Kolumbije: gospoda Dr. José G. Triana, glavnega konzula kolumbijskih zedinjenih držav v Parizu; Njegova Prevzvišenost prezident francoske republike: gospoda Jules Ferry, poslanca, ministerskega presidenta, ministra vnanjih reči itd. itd. itd.; gospoda Adolfa Cochery, poslanca, ministra za pošte in telegrafe itd. itd. itd. ; Njeno Veličanstvo kraljica zedinjene kraljevine velikobritanske in irske, cesarica indijska: Njegovo Prevzvišenost, prečestitega Riharda Bickerton Pemell, Vicomte Lyons, paira zedinjene kraljevine velikobritanske in irske, člana zasebnega sveta Njenega britanskega Veličanstva, Svojega izrednega poročnika in pooblaščenca pri vladi francoske republike itd. itd. itd.; Njegova Prevzvišenost prezident republike gvatemalske: gospoda Crisanto Medina, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra gvatemalske republike v Parizu itd. itd. itd. ; Njegovo Veličanstvo kralj helenski: gospoda kneza Maurokordato, Svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Parizu itd. itd. itd. ; Sil Majesté le Roi d’Italie: S. Excellence M. le Général Comte Menabrea, Marquis de Valdora, Son Ambassadeur extraordinaire et Plénipotentiaire près le Gouvernement de la République Française etc., etc., etc. ; Sa Majesté l’Empereur des Ottomans: S. Exc. Essad Pacha, Son Ambassadeur extraordinaire et Plénipotentiaire près le Gouvernement de la République Française etc.,etc.,etc.; Sa Majesté le Roi des Pa.vs-Ras, Grand-Duc de Luxembourg: M. le Baron de Zuylen de Nyevelt, Son Envoyé extraordinaire et Ministre Plénipotentiaire à Paris etc., etc., etc.; Sa Majesté le Schah de Perse: M. le Général Na/.are Aga, Son Envoyé extraordinaire et Ministre Plénipotentiaire à Paris etc., etc., etc.; Sa Majesté le Roi de Portugal et des Algarves: M. d’Azevedo, Chargé d’affaires do Portugal à Paris etc., etc., etc.; Sa Majesté le Roi de Roumanie: M. Odo-besco, Chargé d’affaires de Roumanie à Paris etc., etc., etc.; Sa Majesté l’Empereur de toutes les Russies: S. Excellence M. l’Aide de camp général Prince Nicolas Orloff Son Ambassadeur extraordinaire et Plénipotentiaire près le Gouvernement de la République Française, etc., etc., etc.; Son Excellence le Président de la République de Salvador: M. Torrés-Caïcedo, Envoyé extraordinaire et Ministre Plénipotentiaire de la République de Salvador à Paris, etc., etc., etc; Sa Majesté le Roi de Serbie: M. Marino-vitch, Son Envoyé extraordinaire et Ministre Plénipotentiaire à Paris etc., etc., etc.; Sa Majesté le Roi de Suède et de Norvège: M. Sibbern, Son Envoyé extraordinaire et Ministre Plénipotentiaire à Paris, etc., etc., etc.; Son Excellence le Président de la République Orientale de l’Uruguay: M. le Colonel Diaz, Envoyé extraordinaire et Ministre Plénipotentiaire de la République de l’Uruguay à Paris, etc. ; Lesquels, après avoir échangé leurs pleins pouvoirs, trouvés en bonne et due forme, sont convenus des articles suivants; Njegovo Veličanstvo kralj italijski: Njegovo Prevzvišenost gospoda generala grofa Menabrea, marquis de Valdora, Svojega izrednega poroönika in pooblaščenca pri vladi francoske republike itd. itd. itd. ; Njegovo Veličanstvo car otomanski: Njegovo Prevzvišenost Essad Paša, Svojega izrednega poročnika in pooblaščenca pri vladi francoske republike itd. itd. itd.; Njegovo Veličanstvo kralj nizozemski, veliki vojvoda luksemburški: gospoda barona de Zuylen de Nyevelt, Svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Parizu itd. itd. itd. ; Njegovo Veličanstvo šah perzijski: gospoda generala Nazare Aga, Svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Parizu itd. itd. itd. ; Njegovo Veličanstvo kralj portugalski in algarvski: gospoda d’Azevedo,; portugalskega poslovnika v Parizu itd. itd. itd. ; Njegovo Veličanstvo kralj ruinanski: gospoda Odobeseo, rumanskega poslovnika v Parizu itd. itd. itd.; Njegoro Veličanstvo cesar vseh liusij: Njegovo Prevzvišenost gospoda generaladjutanta, kneza Nikolaja Orlova, Svojega izrednega poročnika in pooblaščenca pri vladi francoske republike itd. itd. itd.; Njegova Prevzvišenost prezident republike Salvador: gospoda Torrés-Caïcedo, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra salvadorske republike v Parizu itd. itd. itd.; Njegovo Veličanstvo kralj srbski: gospoda Marinoviča, Svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Parizu itd. itd. itd. ; Njegovo Veličanstvo kralj švedski in norveški: gospoda Sibbern, Svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Parizu itd. itd. itd.; Njegova Prevzvišenost prezident republike urugvajske: gospoda polkovnika Diaz, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra republike urugvajske v Parizu itd. itd. itd. kateri so po izmenji svojih v dobri in pravšni obliki najdenih pooblastil dogovorili naslednje člene : Article premier. La présente Convention s’applique, en dehors des eaux territoriales, à tous les câbles sous-marins légalement établis et qui atterissent sur les territoires, colonies ou possessions de l’une ou de plusieurs des Hautes Parties contractantes. Art. 2. La rupture ou la détérioration d’un câble sous-marin, faite volontairement ou par négligence coupable, et qui pourrait avoir pour résultat d’inter-rompre ou d’entraver, en tout ou en partie, les communications télégraphiques est punissable, sans préjudice de l’action civile en dommages-intérêts. Cette disposition ne s’applique pas aux ruptures ou détériorations dont les auteurs n’auraient eu que le but légitime de protéger leur vie ou la sécurité de leurs bâtiments, après avoir pris toutes les précautions nécessaires pour éviter ces ruptures ou détériorations. Art. 3. Les Hautes Parties contractantes s’engagent a imposer, autant que possible, quand elles autoriseront l’atterisseinent d’un câble sous-marin, les conditions de sûreté convenables, tant sous le rapport du tracé que sous celui des dimensions du câble. Art. 4. Le propriétaire d’un câble qui, par la pose °u la réparation de ce câble, cause la rupture ou la détérioration d’un autre câble doit supporter les frais de réparation que cette rupture ou cette détérioration aura rendus nécessaires, sans préjudice, s il y a lieu, de l’application de l’article 2 de la présente Convention. Art. 5. Les bâtiments occupés à la pose ou à la réparation des câbles sous-marins doivent observer les règles sur les signaux qui sont ou seront adoptes, d’un commun accord, par les Hautes Parties contractantes, en vue de prévenir les abordages. Quand un bâtiment occupé à la. réparation '1 un câble porte lesdits signaux, les autres bâtiments qui aperçoivent ou sont en mesure d’apercevoir ces signaux doivent ou se retirer ou se tenir éloignés d’un mille nautique au moins de ce bâti-ment, pour ne pas le gêner dans ses opérations. Les engins ou filets des pêcheurs devront être tenus à la même distance. Člen 1. Pričujoči dogovor se uporablja, zunaj teritori-jalnih voda, na vse podmorske kable (telegrafske vrvi), ki so bili zakonito napeti ter so na suho potegnem kje v državnem ozemlji, v naselbini ali posestvu ene ali več visokih strank pogodnic. Člen 2. Ako kdo podmorski kabel pretrga ali poškoduje, bodi z namero ali po pripisni malomarnosti, ter se vsled tega telegrafska zveza po vsem ali deloma prekine ali ovrè, je to kaznjivo, brez predsodka za civilno tožbo gledé povračila škode. To določilo se ne uporablja na take slučaje, v katerih je ta, ki je kabel pretrgal ali pokvaril, imel samo zakoniti namen, oteti si življenje ali obraniti varnost svoje ladje, poprimši se vseli potrebnih opreznosti, da bi podmorskega kabla ne pretrgal ali ne okvaril. Člen 3. Visoke stranke pogodnice jemljö na se dolžnost, podeljujoč dovoljenje, podmorski kabel kje na suho potegniti, kolikor bode mogoče, postavljati iz ozirov na varnost potrebne uvete tako gledé poteze (trase), kakor tudi gledé obmerov kabla. Člen 4. Lastnik podmorskega kabla, kateri — polagajo ali popravljajo svoj kabel — drug kabel pretrga ali pokvari, nosi troškfe potrebne za popravo pretrganega ali oškodovanega kabla in sicer tako, da to — kjer stvar tako nanese — ne brani' uporabljati člena 2 v pričujočem dogovoru. Člen 5. Plovila, ki imajo delo s polaganjem ali popravljanjem podmorskih kablov, dolžna so držati se onih pravil o dajanji znamenj (signalov), katera so ali bodo visoke stranke pogodnice sporazumno vzprijela z namero, ubraniti, da ladja na ladjo ne udari. Kadar plovilo, popravljajoče kak podmorski kabel, nosi omenjena znamenja, morajo druga plovila, ki ta znamenja zapazijo ali katerim je moči, zapaziti jih, ali umakniti se nazaj ali vsaj eno morsko miljo od tega plovila oddaljeno ostati, da mu njegovih del ne moti. Orodja ali mreže ribarske morajo se v isti daljavi držali. Toutefois, les bateaux de pêche qui aperçoivent ou sont en mesure d’apercevoir un navire télégraphique portant lesdits signaux auront, pour se conformer à l’avertissement ainsi donné, un délai de vingt-quatre heures au plus, pendant lequel aucun obstacle ne devra être apporté à leurs manoeuvres. Les opérations du navire télégraphique devront être achevées dans le plus bref délai possible. Art. 6. Les bâtiments qui voient ou sont en mesure de voir les bouées destinées à indiquer la position des câbles, en cas de pose, de dérangement ou de rupture, doivent se tenir éloignés de ces bouées à un quart de mille nautique au moins. Les engins ou filets des pêcheurs devront être tenus à la même distance. Art. 7. Les propriétaires des navires ou bâtiments qui peuvent prouver qu’ils ont sacrifié une ancre, un filet ou un autre engin de pêche, pour ne pas endommager un câble sous-marin, doivent être indemnisés par le propriétaire du câble. Pour avoir droit à une telle indemnité, il faut, autant que possible, qu’aussitôt après l’accident, on ait dressé, pour le constater, un procès-verbal appuyé des témoignages des gens de l’équipage, et que le capitaine du navire fasse, dans les vingt-quatre heures de son arrivée au premier port de retour ou de relâche, sa déclaration aux autorités compétentes. Celles-ci en donnent avis aux autorités consulaires de la nation du propriétaire du câble. Art. 8. Les tribunaux compétents pour connaître des infractions à la présente Convention sont ceux du pays auquel appartient le bâtiment à bord duquel l’infraction a été commise. 11 est, d’ailleurs, entendu que, dans les cas ou la disposition insérée dans le précédent alinéa ne pourrait pas recevoir d’exécution, la répression des infractions à la présente Convention aurait lieu, dans chacun des Etats contractants à l’égard de ses nationaux, conformément aux règles générales de compétence pénale résultant des lois particulières de ces Etats ou des traités internationaux. Art. 9. La poursuite des infractions prévues aux articles 2, 5 et 6 de la présente Convention aura lieu par l’Etat ou en son nom. Vendar imajo ribarska plovila, katera telegrafsko ladjo s prej jmenovanimi znamenji zapazijo ali zapaziti morejo, rok od štiri in dvajsetih ur največ, ravnati se po tem tako danem priznanilu, in v teku tega roka ne smejo se v svojem premikanji nikakor ovirati. Dela telegrafske ladje morajo se — čim je najprej mogoče — dokončavati. Člen 0. Plovila, katera vidijo ali so v stanu videti poplavite (boje), kažoče, kod lezé podmorski kabli, kadar se polagajo, ali kadar so narušeni ali pretrgani, dolžna so, najmanj eno četrt morske milje od teh poplavkov oddaljena ostajati. Orodja ali mreže ribarske morajo se v isti daljavi držati. Člen 7. Lastniki ladij ali plovil, ki dokažejo, da so — hoteč ohraniti podmorski kabel kake škode -žrtvovali eno kotev, mrežo ali drugo ribarsko pripravo (orodje), naj dobodo zameno od lastnika podmorske vrvi. Da se zadobi pravica do take; odškodbe, mora se, če je moči, precej po takem prigodku v poisti-njenje istega narediti zapisnik, potrjen po izpričbah ladjenega moštva, tudi mora kapetan v štiri in dvajsetih urah po svojem prihodu v prvo pristanišče, kamer je hamenjen, ali v prvo vmesno pristanišče, podati naznanilo pristojnim oblastvom. Le-ta oblastva priznanijo to reč konzularnim oblàstvom onega naroda, kateremu pripada lastnik podmorskega kabla. Člen 8. Ukrepati sodbo glede prestopkov pričujočega dogovora pristojna so sodišča one dežele, kateri pripada plovilo, na katerem je bil prestopek storjen. V ostalem razumeva se samo ob sebi, da v onih slučajih, kjer v poprejšnjem členu obseženo določilo ne more zvršiti se, bode kaznovanje prestopkov pričujočega dogovora imelo mesto v vsaki izmed držav pogodnic gledé njenih pripadnikov po tistih splošnih pravilih o pristojnosti v kazenskih reččh, katera se podajö iz posebnih zakonov teli držav ali pa iz mednarodnih pogodeb. Člen 9. Kazensko-sodni pregon zarad prestopkov, omenjenih v členih 2, 5 in 6 pričujočega dogovora vrši se po državi ali v njenem imenu. Art. 10. Les infractions à la présente Convention pourront être constatées par tous les moyens de preuve admis dans la législation du pays où siège le tribunal saisi. Lorsque les officiers commandant les bâtiments de guerre ou les bâtiments spécialement commissionnés à cet effet de l’une des Hautes Parties contractantes auront lieu de croire qu’une infraction aux mesures prévues par la présente Convention a été commise par un bâtiment autre qu’un bâtiment de guerre, ils pourront exiger du patron l’exhibition des pièces officielles justifiant (le la nationalité du dit bâtiment. Mention sommaire de cette exhibition sera faite immédiatement sur les pièces produites. En outre, des procès-verbaux pourront être dressés par lesdits officiers, quelle que soit la nationalité du bâtiment inculpé. Ces procès-verbaux seront dressés suivant les formes et dans la langue en usage dans le pays auquel appartient l’officier qui les dresse; ils pourront servir de moyen de preuve dans le pays où ils seront invoqués et suivant la législation de ce pays. Les inculpés et les témoins auront le droit d’y ajouter ou d’y faire ajouter, dans leur propre langue, toutes explications qu’ils croiront utiles ; ces déclarations devront être dûment signées. Art. 11. La procédure et le jugement des infractions aux dispositions de la présente Convention ont toujours lieu aussi sommairement que les lois et réglements en vigueur le permettent. Art. 12. Les Hautes Parties contractantes s’engagent à Prendre ou à proposer à leurs législatures respectives les mesures nécessaires pour assurer l’exécution de la présente Convention, et notamment pour faire Punir soit de l’emprisonnement, soit de l’amende, soit de ces deux peines, ceux qui contreviendraient aux dispositions des articles 2, 5 et 6. Art. 13. Les Hautes Parties contractantes se communiqueront les lois qui auraient déjà été rendues ou qui viendraient à l’être dans leurs Etats, relativement à l’objet de la présente Convention. Art. 14. Les Etats qui n’ont point pris part à la présente Convention sont admis à y adhérer, sur leur de- Clen 10. Prestopke pričujočega dogovora moči je po-istinjati (konstatovati) z vsemi dokazili, katera dopušča zakonodavstvo one dežele, kjer stoluje pozvano sodišče. Kadar oficirji, poveljniki vojnih ladij ali pa plovil, katerim je ena izmed visokih strank pogod-nic posebej to naročila, imajo za kaj mislili, da je katera di nga in ne vojna ladja storila prestopek zoper poskrbe s pričujočim dogovorom postavljene, smejo oni od kapetana ali patrona ladje zahtevati, da jim se pokažejo uradne listine, katere izkazujejo narodnost dotičnega plovila. Na predočenih listinah samih je zabeležiti, da so bile pokazane. V ostalem smejo se sè strani omenjenih oficirjev, brez ozira na narodnost okrivljenega plovila, narejati zapisniki. Te zapisnike je sestavljati po onih oblikah in v onem jeziku, kakor so navadni v deželi, kateri pripada sestavljajoči jih oficir; isti utegnejo v deželi, kjer se kdo na nje oslarija, in po meri zakonodavstva te dežele služiti za dokazilo. Okrivljeniki in svedoki imajo pravico, v svojem jeziku pristaviti ali pristaviti dati vsa ona razbistrila, ki se jim zdé namenu primerna; le-ta izrecila morajo biti podpisana, kakor je prav. Člen 11. Postopek in soditev v oziru na prestopke proti določilom pričujočega dogovora vrši se vseg-dar sumarno v toliko, kolikor to dopuščajo veljajoči zakoni in ukazi. Člen 12. v Visoke stranke pogodnice jemljö na se dolžnost, poprijeti se onih poskrb, ali predložiti jih svojim dotičnim zâkonodavnim zborom, katere so potrebne v zagotovilo izvedenja pričujočega dogovora, in sosebno dati pokazniti z ječo ali z globo ali z obema one, kateri bi prekršili določila členov 2, 5 in 0. Člen 13. Visoke stranke pogodnice bodo si vzajemno priobčevale one zakone, kateri so v njih državah uže izdani ali se kdaj izdadö o predmetu pričujočega dogovora. Člen 14. Onim državam, katere se niso udeležile priču, jočega dogovora, hode na njihov zahtev dopuščeno- mande. Cette adhésion sera notifiée par la voie diplomatique au Gouvernement de la République Française, et par celui-ci aux autres Gouvernements signataires. Art. 15. Il est bien entèndu que les stipulations de la présente Convention ne portent aucune atteinte à la liberté d’action des belligérants. Art. 16. La présente Convention sera mise à exécution à partir du jour dont les Hautes Parties contractantes conviendront. Elle restera en vigueur pendant cinq années à dater de ce jour, et, dans le cas où aucune des Hautes Parties contractantes n’aurait notifié, douze mois avant l’expiration de ladite période de cinq années, son intention d’en faire cesser les effets, elle continuera à rester en vigueur une année, et ainsi de suite d’année en année. Dans le cas où l’une des Puissances signataires dénoncerait la Convention, cette dénonciation n’aurait d’effet qu’à son égard. Art. 17. La présente Convention sera ratifiée; les ratifications en seront échangées à Paris, le plus tôt possible, et, au plus tard, dans le délai d’un an. En foi de quoi, Plénipotentiaires respectifs l'ont signée et y ont apposé leurs cachets. Fait en vingt-six exemplaires, à Paris, le 14 mars 1884. Signé : (L. S.) Hohenlohe. (L. S.) M. Balcarce. (L. S.) Ladislas, Comte Hoyos. (L. S.) Heyens. (L. S.) Léopold Orban. (L. S.) Baron d’Itajuba. (L. S.) Léon Somzée. (L. S.) Emanuel de Alincda. (L. S.) Moltke-Hyltfeldt. (L. S.) Manuel Silvela. (L. S.) L. P. Morton. (L. S.) Henry Vignaud. (L. S.) José G. Triana. (L. S.) Jules Ferry. (L. S.) A. Cochery. (L. S.) Lyons. (L. S.) Crisanto Medina. (L. S.) Maurocordato. (L. S.) L. L. Menabrea. (L. S.) Essad. (L. S.) Baron de Zuylen de Nyevelt. (L. S.) Nazare Aga. pristati na-nj. Ta pristanek (pristop) bode se po diplomatičnem poti’ na znanje dal vladi francoske republike in po le-lej drugim udeleženim državam. Člen 15. Razumè se dobro, da določila pričujočega dogovora vojskujočim se ne kratijo v ničemer svobode postopanja. Člen 16. Pričujoči dogovor začne se zvrševati z onim dnem, zastran katerega se visoke stranke pogod-nice domenijo. Isti ostane od tega dne naprej pet let veljaven ter naj v slučaji, ko bi nobena izmed visokih strank pogodnic dvanajst mesecev pred iztečajem omenjenega razdobja petih let ne objavila svoje namere, odstàti od njega, veljâ še dalje leto dni in tako tudi od leta do leta naprej. Ko bi katera od podpisavših držav dogovor odpovedala, ta odpoved imej moč samo za njo. Člen 17. Pričujoči dogovor podvrže se prilrdbi; pritrdila se izmenjajo v Parizu, čim se bode dalo, in najpozneje v enem letu. V dokaz tega so dotični pooblaščenci podpisali ga in vsak svoj pečat na-nj udarili. Izdan v šestindvajset primerkih v Parizu dne 14. marcija 1 884. Podpisali : (L. S.) Hohenlohe. (L. S.) M. Balcarce. (L. S.) Ladislav grof Hoyos. (L. S.) Beyens. (L. S.) Leopold Orban. (L. S.) Baron d’Itajuba. (L. S.) Léon Somzde. (L. S.) Emanuel de Almeda. (L. S.) Moltke-Hvitfeldt. (L. S.) Manuel Silvela. (L. S.) L. P. Morton. (L. S.) Henry Vignaud. (L. S.) José G. Triana. (L. S.) Jules Ferry. (L. S.) A. Cochery. (L. S.) Lyons. (L. S.) Crisanto Medina. (L. S.) Maurocordato. (L. S.) L. L. Menabrea. (L. S.) Essad. (L. S.) Baron de Zuylen de Nyevelt. (L. S.) Nazare Aga. (L. S.) p. d’Azevedo. (L. S.) Odobesco. (L. S.) Prince Orloff. (L. S.) j. M. Torrés-Caïeedo. (L. S.) J. Marinovitch. (L. S.) G. Sibbern. (L. S.) Juan J. Diaz. (L. S.) F. d’Azevedo. (L. S.) Odobesco. (L. S.) Knez Orlov. (L. S.) J. M. Torrés-Caïeedo. (L. S.) J. Marinovic. (L. S.) G. Sibbern. (L. S.) Juan J. Diaz. Article additionnel. Les stipulations de la Convention conclue, à la date de ce jour, pour la protection des câbles sous-marins seront applicables, conformément à l’article l'r, aux colonies et possessions de Sa Majesté Britannique, à l’exception de celles ci-après dénommées, savoir: Le Canada; Terre-Neuve; Le Gap; Natal ; La Nouvelle-Galles du Sud ; Victoria; Queensland ; La Tasmanie, L’Australie du Sud; L’Australie occidentale; La Nouvelle-Zélande. Toutefois, les stipulations de ladite Convention seront applicables à l’une des colonies ou Possessions ci-dessus indiquées, si, en leur nom, une notification à cet effet a été adressée par le Représentant de Sa Majesté Britannique à Paris, au Ministre des Affaires étrangères de France. Chacune des colonies ou possessions ci-dessus dénommées qui aurait adhéré à ladite Convention conserve la faculté de se retirer de la même manière que les Puissances contractantes. Dans le cas où l’une des colonies ou possessions dont il s’agit désirerait se retirer de la Convention, une notification à cet effet serait adressée par le Représentant de Sa Majesté Britannique à Paris, au Ministre des Affaires étrangères de France. Fait en vingt-six exemplaires, à Paris, le H mars 1884. Signé: Hohenlohe. M. Balcarce. Ladislas, Comte Hoyos. Heyens. Léopold Orban. (Slovonlscli.) Dodatni člen. Določila dogovora v ohrano podmorskih kablov današnjega dne sklenenega naj se po besedah člena 1 uporabljajo tudi na naselbine in posestva Njenega britanskega Veličanstva, izimši te, ki so v naslednjem imenovane, namreč: Kanada ; Nova Fundlandija; Kaplandija; Natal ; Novi Južni Wales; Viktorija; Queensland (Kvinslandija); Tasmanija; Južna Avstralija; Zahodna Avstralija; Nova Zelandija. Določila imenovanega dogovora naj se vendar uporabljajo tudi na katero prej naštetih naselbin ali posestev, čim bi, v njihovem imenu, dotično priobčilo po zastopniku Njenega britanskega Veličanstva v Parizu došlo francoskemu ministru vnanjih reči. Vsaka izmed zgoraj navedenih naselbin ali posestev, ki hi pristala na omenjeni dogovor, pridržuje pravico, odstopiti od njega takisto kakor države pogodnice. Ako bi katera izmed omenjenih naselbin ali posestev želela odstopiti od dogovora, došlo bi dotično priobčilo po zastopniku Njenega britanskega Veličanstva v Parizu francoskemu ministru vnanjih reči. Izdan v šestindvajset primerkih v Parizu, dne 14. marcija 1884. Podpisali: Hohenlohe. M. Halcarce. Ladislav grof Hoyos. Heyens. Leopold Orban. 23 Baron d’Itajuba. Léon Somzée. Moltke-Hvitfeldt. Emanuel de Almeda. Manuel Silvela. L. P. Morton. Henry Yignaud. José G. Triana. Jules Ferry. A. Cochery. Lyons. Grisanto Medina. Man record ato. L. L. Menabrea. Essad. Baron de Zuylen de Nyevelt. Nazare Aga. F. d’Azevedo. Odobesco. Prince Orloff. J. M. Torrés-Caïcedo. J. Marinovitsch. G. Sibbern. Juan J. Diaz. Baron d’Itajuba. Léon Somzée. M oltke-Hvitl eldt. Emanuel de Almeda. Manuel Silvela. L. P. Morton. Henry Vignaud. José G. Triana. Jules Ferry. A. Cochery. Lyons. Grisanto Medina. Manrocordato. L. L. Menabrea. Essad. Baron de Zuylen de Nyevelt. Nazare Aga. F. d’Azevedo. Odobesco. Knez Orlov. J. M. Torrés-Caïcedo. J. M arino vic. G. Sibbern. Juan J. Diaz. Nos visis et perpensis conventions hujus stipulationibus, il las ratas gratas-que habere profitemur, Yerbo Nostro Caesareo et Uegio spondentes, Nos ea quae in illis continentur fideliter executioni mandaturos esse. In quorum fidem majusque robur pracsentes ratihabitionis Nostrae tabulas manu Nostra signavimus sigilloque Nostro appresso muniri jussimus. Dabantur in urbe Nostra Vienna die décima mensis Martii anno Domini millesimo octingcntesimo octogesimo quinto, Regnorum Nostrorum trigesimo septimo. Francisons Josephus m. p. Gustavus Comes Kalnoky m. p. Ad mandatum Sacrae Gaesareae et Regiae Apostolicae Majestatis proprium : Adolphus a PlilSOIl m. p., Gonsiliarius sectionis. S tem se razglašuje zgornji dogovor z dodatnim členom vred po tem, ko sta va-rij privolili obe zbornici državnega zbora. Nu Dunaji, dne 24. aprila 1888. Taaffe s. r. ßacquehem s. r. Nos Franeiseus Josephus Primus, divina favente dementia Austriae Imperator; Apostolicus Rex Hungariae, Rex Bohemiae, Dalmatiae, Croatiae, Slavoniae, Graliciae, Lodomeriae et Illyriae; Archidux Austriae; Magnus Dux Cracoviae; Dux Lotharingiae, Salisburgi, Styriae, Carinthiae, Carnioliae, Bucovinae, superioris et inferioris Silesiae; Magnus Princeps Transilvaniae; Marchio Moraviae ; Comes Habsburgi et Tirolis etc. etc. Quum ad explicandos et supplendos articulos 2 et 4 conventionis initae Lutetiae Parisiorum die 14. mensis Martii 1884 ad tuendas lineas telegraphieas in mare submersas inter Imperium Austro-Hungaricum et reliqua Regimina, quorum Plenipotentiarii consiliis desuper babitis intererant, declaratio Lutetiae Parisiorum die 1. mensis decernbris 1886 et die 28. mensis Martii 1887 signata fuit, tenoris sequentis: Notum testatumque omnibus et singulis, quorum interest, tenure praesentium faeimus : (Izvirnik.) Déclaration. Les sous signés Plénipotentiaires des Gouvernements signataires de la Convention du H mars 1884, pour la protection des Câbles sous-uiarins, ayant reconnu la convenance de préciser le sens des termes des Articles 2 et 4 de ladite Convention ont arrêté, d’un commun accord, le déclaration suivante: Certains doutes s’étant élevés sur le sens du mot „volontairement“ inséré dans l'article 2 de la Convention du 14 mars 1884, il est entendu lue la disposition de responsabilité pénale, men-Honée dans le dit article, ne s’applique pas aux cas de ruptures ou de détériorations occasionnées accidentellement ou nécessairement en réparant Un câble, alors que toutes les précautions ont été prises pour éviter ces ruptures ou détériorations. Il est également entendu que l’article 4 de la Convention n’a d’autre but et ne doit avoir d’autre effet que de charger les tribunaux compétents de chaque Pays de résoudre, conformément à leurs f°is'et suivant les circonstances, la question de la responsabilité civile du propriétaire d’un câble qui; par la pose ou la réparation de ce câble, (Prevod.) Izrecilo. Podpisani pooblaščenci vlad podpisavših dogovor od 14. marcija 1884 v zavarovanje podmorskih kablov, spoznavši, da se pristoja tanje določiti zmisel določil členov 2 in 4 omenjenega dogovorai v vkupnem porazumljenji domenili se o nasled njem izrecilu: Ker so o zmislu izraza „z namero“, rabljenega v členu 2 dogovora od 14. marcija 1884 prišle na dan neke dvojbe, izrekuje se, da se razumè samo ob sebi, da se določilo o kazensko-pravni odgovornosti, obseženo v gori omenjenem členu ne uporablja tedaj, kadar se kak podmorski kabel ob popravljanji slučajno ali po neogibni potrebi pretrga ali pokvari, če tudi so se uporabile vse potrebne previdnosti, da bi se ne pretrgal ali poškodoval. Tako isto razumè se samo ob sebi, da člen 4 dogovora nima drugega namena in ne sme imeti drugega učinka razven tega, da se pristojnim sodiščem naloži, po svojih zakonih in po tem, ka-keršne bodo okolnosti, razsojati o vprašanji, je I-in s katerimi pravnimi posledicami je lastnik pod morskega kabla, kateri s tem, da tist kabel polaga cause la rupture ou la détérioration d’un autre câble, de même que les conséquences de cette responsabilité, s’il est reconnu qu’elle existe. Fait à Paris le lor décembre 1886 et le 23 mars 1887 pour l’Allemagne. Gofuchowski m. p. Miinster m. p. Paz m. p. Beyens m. p. Ariucs m. p. Fernandez m. p. Moltke-Hvitfeldt m. p. Âlmeda m. p. Albareda m. p. Mac Lane m. p. Freycinet m. p. Lyons m. p. Medina m. p. Delyanni m. p. Menabrea m. p. Hara m. p. Essad m. p. Stuers m. p. Yalbom m. p. Alecsandri m. p. Kotzebue m. p. Pector m. p. Marinoviteh m. p. Lewenhaupt m. p. Diaz m. p. ali popravlja, kak drug kabel pretrga ali pokaži, za to odgovoren po civilnem pravu. Tako storjeno v Parizu dne 1. decembra 1886 in za Nemčijo dne 23. marcija 1887. Gohichowski s. r. Miinster s. r. Paz s. r. Beyens s. r. Ariucs s. r. Fernandez s. r. Moltke-Hvitfeldt s. r. Almeda s. r. Albareda s. r. Mac Lane s. r. Freycinet s. r. Lyons s. r. Medina s. r. Delyanni s. r. Menabrea s. r. Hara s. r. Essad s. r. Stuers s. r. Yalbom s. r. Alecsandri s. r. Kotzebue s. r. Pector s. r. Marinovic s. r. Lewenhaupt s. r. Diaz s. r. Nos visis et perpensis declarationis lmjus stipulationibus, iIlas ratas gratasque habere profitemur, Verbo Nostro Caesareo et Regio spondent'js, Nos ea quae in illis continentur, fideliter exeoutioni mamlaturos esse. In quorum fidem majusque robur praesmtes ratihabitionis Nostrae tabulas manu Nostra signavimu1» sigilloque Nosiro appresso muniri jus.simus. Dabantur in urbc Nostra Vienna, die vigesima seplima mensis Martii, anno Domini millesimo octingeutesimo octogehmo octavo, Regnorum Nostrorum quadragesimo. Francisais Josephus m. p. Gustavus Comes Kälnoky m. p. Ad mandatum Sacrae Gaesareae et Regiae Apostolicae Majestatis proprium : Adolphus a PlaSOll m. p., Consiliarius sectionis. Zgornje izrecilo, v katero sta privolili obe zbornici državnega zbora, razglašuje se s tem. Na Dunaji, dne 24. aprila 1888. Tanite s. r. Bacquehem s. r. (Izvirnik.) Protocole de clôture. Les Soussignés, Plénipotentiaires des Gouvernement signataires de la Convention du 14 Mars 1884 pour la protection des câbles sous-marins, réunis à Paris à l’effet d’arrêter, conformément à l’article 16 de cet acte international, la date de la mise à exécution de la dite Convention, sont convenus de ce qui suit: I. La Convention internationale du 14 Mars 1884 pour la protection des câbles sous-marins entrera en vigueur le lor Mai 1888 sous la condition, toutefois, qu’à cette date ceux des Gouvernements contractans qui n’ont pas encore adopté les mesures prévues par l’article 12 dudit acte international se seront conformés à cette stipulation. II. Les dispositions que les dits Etats auront prises en exécution de l’article 12 précité seront notifiées aux autres Puissances contractantes par l’intermédiaire du Gouvernement français, chargé d’en examiner la teneur. III. Le Gouvernement de la Republique Française reste également chargé d’examiner les mêmes dispositions législatives on réglementaires que devront adopter, dans leurs pays respectifs, pour se conformer à l’article 12, les Etats qui n’ont pas Pris part à la Convention et qui vondraient profiter de la faculté d’accession prévue dans l’article 14. En foi de quoi, les Plénipotentiaires Soussignés ont arrêté le présent Protocole de clôture fiui sera considéré comme faisant partie intégrante de la Convention internationale du 14 Mars 1884. Fait â Paris le 7, Juillet 1887. Hoyos m. p. Jose C. l*az m. p. Ariues m. p. Moltke-Hvitfeldt m. p. Flourens m. p. Robert M. M. Lane m. p. Crisànto Medina m. p. N. J. Delyanni m. p. (Prevod.) Končni zapisnik. Podpisani pooblaščenci vlad, katere so podpisale pogodbo od 14. marcija 1884 v obrano podmorskih kablov, sestali so se v Parizu zarad tega, da bi po členu 16 tega mednarodnega dogovora ustanovili Čas, kdaj se začne omenjeni dogovor zvrševati, ter so se domenili o naslednjem, namreč: I. Mednarodni dogovor od 14. marcija 1884 v obrano podmorskih kablov pride v moč 1. dne maja meseca 1888, vendar pod tem uvetom, da bodo do tega časa one vlade pogodnice, katere se še niso poprijele poskrb, v členu 12 omenjenega mednarodnega dogovora na misel vzetih, to do-membo zvršile. II. Narcdbe, ki jih imenovane države ukrenejo v zvršho prej v misel vzetega člena 12, priobčijo se drugim državam pogodnicatn po francoski vladi, katera ima nalog, pretehtati vsebino rečenih naredeb. III. Vladi francoske republike nalaga se tako isto pretehtati dotična določila zakonov ali pravilnikov, katera v svojih ozemljih vzprijeti, da ustrežejo členu 1 2, bodo dolžne one države, ki se niso udeležile dogovora a hočejo poprijeti se v členu 14 dane pravice, pristati na ta dogovor. V posvedočbo tega so se podpisani pooblaščenci domenili o pričujočem končnem (za-vršnem) zapisniku, katerega je smatrati za celokupen del mednarodnega dogovora od 14. marcija 1884. Storjeno v Parizu dne 7. julija 1887. Hoyos s. r. Jose C. Paz s. r. A rinpfi c r Moltke-Hvitfeldt s. r. Flourens s. r. Robert M. M. Lane s. r. Crisanto Medina s. r. N. J. Delyanni s. r. Hara m. p. A. de Stuers m. p. V. Alecsandri m. p. J. F. Medina m. p. G. Lewenhaupt m. p. Leyden m. p. Beyens m. p. Manuel M. de Peralta m. p. Emanuel de Alineda m. p. J. Luigi Albareda m. p. Lyons m. p. L. F. Menabrea m. p. H. Missak m. p. Comte de Valbom m. p. N. de (liers m. p. J. Marinovitch m. p. Juan J. Diaz m. p. Hara s. r. A. de Stuers s. r. V. Alecsandri s. r. J. F. Medina s. r. C. Lewenhaupt s. r. Leyden s. r. Beyens s. r. Manuel M. de Peralta s. r. Emanuel de Almeda s. r. J. Luigi Albareda s. r. Lyons s. r. L. F. Menabrea s. r. H. Missak s. r. Comte de Valbom s. r. N. de (Stiers s. r. J. Marino vic s. r. Juan J. Diaz s. r. Zgornji končni zapisnik razglašuje se z odnosom na člen XVI mednarodnega dogovora v obrano podmorskih kablov. Na Dunaji, dne 24. aprila 1888. Taatte s. r. Bacquehem s. r. 41. Zakon od 30. marcija 1888, s katerim se ukrepajo kazensko-zakonska določila v ohrambo podmorskih kablov. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takti: člen I. Zvršujoč člen I 2 mednarodnega dogovora od 14. marcija 1884 (Drž. zak. št. 40), v obrano s podmorskimi kabli (vrvmi) napravljenih telegrafskih zvez, dajo se naslednja določila v oziru na podmorske kable, ki prihajajo na suho v državnih ozemljih, naselbinah (kolonijah) ali posestvih ene ali več držav, katere je smatrati za pristavše na omenjeni dogovor, namreč: §• 1. Prestopka se zakrivi : 1. ladjar take ladje, ki ima delo s polaganjem ali popravljanjem podmorskega kabla, če se ne drži onih pravil o dajanji znamenj (signalov), katera so vzprijeta v namenu ubraniti, da ladja na ladjo ne udari; 2. ladjar ali plovila voditelj, kateri zapazi znamenja v prvem odstavku omenjena ali kateremu je moči zapaziti jih, ter se ali ne umakne nazaj ali vsaj ne ostane eno morsko miljo oddaljen od ladje, [ ki podmorski kabel polaga ali popravlja; 3. ladjar ali plovila voditelj, ki zapazi ali je v stanu zapaziti poplavke (boje), ki so namenjeni v to, da kažejo ležo podmorskih kablov, ter se od proge teh poplavkoy ne drži oddaljen najmanj eno četrt morske milje. Ta prestopek je kaznovali v novcih do 150 gl. 8- 2. Prestopka se zakrivi: 1. ladjar ali plovila voditelj, kateri se je zunaj slučaja sile zakotvil bliže nego eno četrt morske jnilje od podmorskega kabla, katerega ležo je mogel iz proge poplavkov ali kako drugače spoznati, ali ki je svoje plovilo pritrdil na poplavek, namenjen, da kaže, kod leži podmorski kabel; 2. voditelj ribarskega plovila, kateri svojega °rodja ali svojih mrež ne drži' najmanj eno morsko niiljo oddaljenih od ladje, podmorski kabel polagajoče oli popravljajoče. Vendar se to oločilo uporablja samo s tem oinejenjem, da je ribarskim plovilom, ki telegrafsko iadjo, imajočo vzprijeta znamenja, zapazijo ali zapaziti morejo, dopuščen potreben — vendar 24 ur ne presczajoč — rok, da svoje delo dovršijo ter se ravnajo po danem priznanilu. 3. Voditelj ribarskega plovila, ki svojega 0|odja in svojih mrež rte drži najmanj četrt morske milje oddaljenih od proge poplavkov, namenjenih v to, da kažejo ležo podmorskih kablov. Prestopek je kazniti z zaporom do enega Meseca ali v novcih do 200 gl. §. 3. Kdor iz malomarnosti, dalje kdor v slučajih §§ov 1 in 2 podmorski kabel raztrga ali takö pokvari, da vsled tega utegne nastati popolen ali tlolovit (nekolikšen) pretrg ali molež telegrafske Zv«ze, zakrivi se prestopka ter kaznuje z zaporom do dveh mesecev ali v novcih do 300 gl. §• 4. Kdor podmorski kabel z namero pretrga ali poškoduje takö, da vsled tega utegne nastati popoten ali delovit pretrg ali motež telegrafske zveze, zakrivi se hudodelstva ter kaznuje z ječo na tri Mesece do petih let. §• 5. Določilo §§"v 3 in 4 se ne uporablja tedaj, kadar je storilce morala huda sila, podmorski kabel pretrgati ali pokvariti, da si otmejo življenje ali svoje plovilo varno ohranijo, dalje, če se je kabel razdjal ali pokvaril slučajno ali po neogibni potrebnosti ob popravljanji kakega kabla, če tudi so se uporabile potrebne previdnosti (opreznosti), da bi Se ne pretrgal ali pokvaril. §.6. Prestopka se zakrivi, kdor se brani pokazati narodnost plovila izkazujoče uradne listine zarad narejanja zapisnikov, o čemer se govori v členu 10 dogovora navedenega v členu I tega zakona. Prestopek je kazniti z zaporom do 14 dni ali v novcih do 100 gl. §• 7. Določila g§"v 68 do 72, 81, 82, 312, 313 občnega kazenskega zakona od 27. maja 1852 (Drž. zak. št. 117) uporabljajo se, kadar se v njih omenjena djanja proti osobam v členu 10 dogovora navedenega v členu 1 tega zakona imenovanim in imajočim oblast poprijeti se dela storé ta čas, ko oni vršč v členu 10 na misel vzeti uradni posel. §. 8. Postopek in ukrepanje razsodila gledé kazrtji-vih djanj, ki so imenovana v tem zakonu, pristojl sodiščem. §. 9. V oziru na osobe stoječe pod vojaško sodno oblastjo gre postopanje in izrekanje kazenskega razsodila pristojnim vojaškim oblastvom po vojaško-kazenskih propisih. §• io. Kaznovanje na podlogi tega zakona vrši se brez ozira na storilčevo državljanstvo in na kraj, kjer sc je kaj kazni vrednega storilo, ako Se storilec ne izroči. A če je storilec morebiti na vnanjem prestal kako kazen, treba je ozirati se na-njo. §. 11. Sodna oblast o kaznjivih djanjih, storjenih na odprtem morji ali v kakem tujem teritorijalneni vodovji pristoji sodišču domovinskega pristana avstrijskega plovila, na katerem se je djanje storilo, ali sodišču avstrijskega pristana, v katerega plovilo najprej zaplove, ali pa sodišču, pod katerim so storilca zatekli. Sodna oblast o kaznjivih djanjih, storjenih v kakem avstrijskem teritorijalneni vodovji pristojl poleg sodišča, ki se imenuje v prvem odstavku, tudi sodišču kraja, kjer je bilo djanje storjeno. Člen II. Vlada naj ukazoma imenuje one države, katere je smatrati, da so pristale na dogovor od 14. mar-cija 1884 (Člen I). Člen III. Ministru za pravosodje je naloženo, določiti čas, kdaj stopi v moč ta zakon, in zvršiti ga. Na Dunaji, dne 30. marcija 1888. Franc Jožef m. p. Taaffe s. r. 1 1’ražak s. r. 42. Ukaz skupnega ministerstva od 24. aprila 1888, s katerim se naštevajo države, pristavše na do-govor od 14. marcija 1884 v obrambo podmorskih kablov. Zvršujoč določilo člena II zakona od 30. marcija 1888 (Drž. zak. št. 41), s katerim se ukrepajo kazensko-zakonska določila v obrambo podmorskih kablov, daje se na znanje, da je niže imenovane države šteti med one, ki so pristale na dogovor od 14. marcija 1884 v obrambo podmorskih kablov* namreč : Argentinska republika, Belgija, Brazilija, Kosta-Rika, Dansko, Nemčija, Domingo, Francosko, Grško, Velika Britanija, Gvatemala, Italija, Nizozemsko, Avstro-Ogersko, Portugalsko, Rumanija, Rusija, Salvador, Švedsko in Norveško, Srbsko, Španija, Turčija, zedinjene države ameriške Urugvaj. Taaffe s. r. Falkenhayn s. r. Welsersheimb s. r. Gautsch s. r. Zicmiatkowski s. r. 1’ražak s. r. Diinajewski s. r. Iiacquchem s. r. 4». Ukaz ministerstva za pravosodje od 24. aprila 1888, s katerim se daje na znanje, kdaj začne veljati zakon od 30. marcija 1888 (Drž. zak. št. 41), o kazensko-zakonskih določilih v obrano podmorskih kablov. Zvršujoč člen III zakona od 30. marcija 1888 (Drž. zak. *t, 41), s katerim se ukrepajo kazensko-zakonska določila zarad obrane podmorskih kablov, določa se 1. dan maja meseca 1-888 kot čas, o katerem začne veljati ta zakon. IVuž.ik s. r.