Q^om
''Z/AND
JyuStice
NO. 7
V’:- ’
ft^HE W^/% HI— M O OT M
AM6IUCAM IN SPIRIT fomm IN LANGUA$€ ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 12, 1965
SLOVCNIAN
HORNING N€WSPAP€fi
ŠTEV. LXIII — VOL, LXill
Maumauovd pojdejo v Kongo pomaga! upora
Pomočnik predsednika Kenije hoče zbrati 100,000 n e k d anjih maumauovcev za pomoč levičarskemu u-poru proti čombejevi vladi v Kongu.
NAIROBI, Ken. — James Ochwatta, bivši vodja Kenyat-tovega urada Afriške narodne unije v Kairu, je objavil, da posebni naborni odbor, ki ga sestavljajo en, Omongin Rai iz Ugande, član tamkajšnje vladne stranke, Clement Kibenda od “Kongošike narodne armade” in zastopnik Kongoške republike iz Brazzavilla Loyola, nabira prostovoljce za boj v Kongu. V načrtu imajo zbrati v ta namen do 100,000 bivših pripadnikov gibanja Mau-Mau.
Ochwatta je dejal, da so nekaj teh ljudi že pridobili za boj v Kongu in bodo skoro poslani tja. Za prvo silo bi jih radi zbrali vsaj tisoč. Po njegovem se je položaj v Kongu poslabšal zaradi “pomorov”, ki so jih izvedli “beli fašisti”. Sedaj obstoji “edina pot, nabrati proti-imperialistične proštovoljce, ki se bodo borili ob strani naciona-stov”, kot je Ochwatta imenoval levičarske upornike.
Vladne čete, ki čistijo na pol pomorjena področja in skušajo streti zadnje ostanke upornikov, trdijo, da so ti v zadnjih tednih boljše oboroženi in tudi izvežba-nj. Nastopajo dosti spretno in povzročajo vladnim četam in belim najemnikom dosti več težav kot preje.
Čombe je v govoru v Stanley-villu pozval svoje afriške kritike, naj pridejo v Stanleyville in se na lastne oči prepričajo, kaj so uporniki počeli in kako so morili ne samo belce, ampak prav tako tudi črne domačine, predvsem vse šolane ljudi. Seveda ni verjetno, da bo kdo od čombejevih tujih kritikov to vabilo sprejel.
Katastrofo Thresheria jastri 110(6 "bombe"
zakrivila zamkrnost	—
WASHINGTON, D.C. — Voj- Predsednik indijske vlade j<e
•*•11	TJ*
na mornarica ZDA je doživela 10. aprila 1963 do sedaj največjo nesrečo po zadnji svetovni vojni. Podmornica Thresher se je potopila na visokem morju, kakih 220 milj od obale. Katastrofa je bila tako velika, da so se preiskave vršile kot na tekočem traku, toda do nedavnega niso odkrile pravega vzroka. Sedaj trdi posebna kongresna preiskava, da je povod za nesrečo dalo zanikrno postopanje ladjedelnice v vojaški luki Portsmouth.
Za tiste, ki so imeli opravka s tehnično sposobnostjo podmornice, da nastopi svojo službo, ni bila nobena tajna, da podmornica ni bila tako dobro opremljena kot 'bi morala biti. Cevi in cedila so bile na primer narejene iz materijala, ki ni odgovarjal predpisom. Slabo je bilo tudi montiranje sklepov. Tehnično vodstvo je vedelo za vse to, pa je vendarle dovolilo, da je podmornica odšla na visoko morje v svojo pogubo.
Drugo pomanjkljivost je bila v tem, da naprav na podmornici niso nikoli temeljito preskusili. Preiskava je v tem oziru dognala celo vrsto površnosti. Z zadevo se bo verjetno pečal tudi sedanji Kongres.
Avstrijski kancler pojde v Beograd na uradni obisk
BEOGRAD, SFRJ. — Tu je bilo objavljeno, da bo prišel na obisk; v Jugoslavijo avstrijski kancler J. Klaus. Čas še ni bil določen. Poudarjajo, da je obisk le znak stalnega izboljševanja odnosov obeh sosednjih držav.
Trgovinska pogajanja med o-bema državama, ki so bila lansko poletje prekinjena, bodo obnovili.
Čile hoče na neodvisno pot
SANTIAGO, Čile. — Zunanji minister Gabriel Valdes je pri poročil parlamentu, naj Čile u-svari tesnejše vezi z državami nevtralnega bloka in z državami komunističnega tabora, pri tem pa naj še vedno ohrani svoje zavezniške odnose z Združenimi državami.
Čile je nedavno obnovil redne diplomatske odnose s Poljsko po 17 letih prekinitve.
Čombejevi vojaki pomorili v Stanleyvillu 500 “upornikov”
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Poročila iz Stanleyvilla trdijo, da so Čombejevi vojaki pomorili tisti teden po 24. novembru, ko so namreč belgijski padalci odpeljali 1,700 belih priseljencev, okoli 300 domačinov, ki jih je domače prebivalstvo označilo kot upornike. Obtožbam domačega prebivalstva, ki so se vršile zelo primitivno, ni sledila nobena preiskava, ampak divjaško streljanje.
Sredi decembra se je ta žalostna tragedija ponovila, zopet je na podoben način zgubilo življenje kakih 200 “upornikov”, seveda brez vsake preiskave. Čombejevi vojaki so se pokaza-
ponovno izjavil, da se Indija ne bo lotila izdelovanja atomskih bomb, vsaj za sedaj ne.
DURGAPUR, Ind. — Na letni konvenciji Kongresne stranke, ki ima v rokah tako zvezno, kot vse državne vlade v Indiji, so se nekateri znova zavzeli za to, naj bi Indija sledila kitajskemu zgledu in zaradi lastne varnosti začela delati atomske bombe. Znano je, da bi bila Indija sposobna izdelati prvo lastno bombo že v enem do poldrugem letu, če bi se za to odločila. To bi bilo seveda zelo drago početje, ki ga indijsko gospodarstvo skoro ne prenese.
Predsednik vlade šastri je na konvenciji izjavil: “Ne vem, kaj se more kasneje zgoditi, toda naša sedanja politika je, da a-tomskih bomb ne bomo delali. In to je pravilna politika!” Bibuti Mišara, glavni tajnik kongresne stranke v parlamentu, je predložil glasovanje o tem, ali naj Indija gradi atomske bombe ali ne. Predsednik konvencije Kamaraj ni maral predloga niti vzeti na znanje, ampak je naročil glavnemu tajniku konvencije, naj nadaljuje reden posel konvencije po predvidenem dnevnem redu.
Šastri je v svojem govoru poudaril, da je cilj politike njegove vlade svetovna razorožitev. V okvir take politike vsekakor ni mogoče spraviti načrt o izdelavi atomskih bomb.
li taki, kot so že bili v Kindu, sedanjega Kerr-Millsovega za-kjer so tudi morili vse povprek, kona in doseči sodelovanja pri cot smo o tem svoj čas poročali.
V zločinih si torej vojaki ;goškimi uporniki. Divjaki so eni rednih” kongoških vojaških od-J in drugi.
CLOUOY
Vremenski
prerok
pravi:
Pretežno oblačno z naletavanjem snega. Najvišja temperatura 30.
Beograd “zaskrbljen” radi izstopa Džakarte iz Združenih narodov
BEOGRAD, SFRJ. — Zastopnik zunanjega ministrstva Dušan Blagojevič je na tiskovni konferenci dejal, da je jugoslovanska javnost sprejela novico o izstopu Indonezije iz Združenih narodov z “iznenadenjem in zaskrbljenostjo”. Izrazil je upanje, da bo Indonezija svoje stališče še spremenila.
Združeni narodi • imajo svoje slabosti in nepopolnosti, sodijo v tukajšnjih vladnih krogih, vendar so “nenadomestljiv instrument ohranjanja svetovnega miru in odstranjevanja odvisnosti in neenakosti v kakršni koli obliki v mednarodnih odnosih”. Tako stališče ne zavzema do ZN samo Titova Jugoslavija, ampak ves “blok nevezanih držav”, kot je trdil Blagojevič.
“Komunist”, glasilo Zveze komunistov Jugoslavije, je tudi izrazil zaskrbljenost zaradi izstopa Indonezije iz ZN, pa istočasno skušal stališče Indonezije obrazložiti. Pri tem je seveda precej krepko udaril po Maleziji in
njeni strani”.
tariška zdravilka zveza se spreobrnila
CHICAGO, 111. — Ameriška zdravniška zveza, ki je bila zmeraj načelno proti federalnemu sistemu bolniškega zavarovanja, se je končno na nasvet svojih uglednih starejših članov spreobrnila. Opustila bo načelno opozicijo in zagovarjala bolniško zavarovanje, toda v taki obliki, ki jih ugaja.
Praktično bo skušala uveljaviti v novem zakonu za bolniško zavarovanje čim več določb iz
delkov lahko podajo roke s kon-
Predsednik japonske vlade Eisaku Sato v Washing tonu
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je priletel sem iz San Francisca predsednik japonske vlade Eisaku Sato na razgovore s predsednikom Juim&onom, državnim tajnikom in drugimi člani zvezne vlade o vprašanjih, ki zanimajo obe deželi.
Sato je šele v lanskem oktobru prevzel vodstvo Japonske, ko je dotedanji predsednik vlade Hayato Ikeda moral zaradi bolezni odstopiti.
zavarovanju takih organizacij, kot so Blue Cross, Blue Shield itd. Da pridobi čim več prijateljev za svojo idejo, bo v svoj si-sem vključila tudi zdravniško zavarovanje.
Za njene ideje se bodo gnale podjetniške organizacije, na primer Zveza industrij cev, trgovske zbornice, zavarovalnice in predvsem republikanska stranka. Zato ni izključeno, da bo ne-
BUDISTI OBNOVILI BOJ PROTI VLADI V SAJ60NU
Vodniki budistov so oklicali splošni štrajk proti vladi Huonga v Sajgonu v upanju, da jo bodo prisilili k odstopu ali pa vsaj k spremembam v njeni sestavi po njihovih zahtevah. — Razgovori med južnovietnamsko vlado in Združenimi državami o povečani pomoči obnovljeni.
SAJGON, J. Viet. — Kriza sledi krizi, v glavnem mestu se vrste nemiri in štrajki na tekočem traku, ko se oborožene sile bore s komunističnimi gverilci v njegovi neposredni bližini za oblast. Komunistična osvobodilna fronta obvladuje, kot4 trdijo, že dve tretjini celotnega ozemlja Južnega Vietnama in nadzira polovico njegovega prebivalstva, pa se nekomunistične skupine še vedno ne morejo sporazumeti za skupen nastop proti njej. Budisti so odločeni vreči vlado Huonga, ki je komaj preteklo jesen prevzela odgovornost za deželo, ker se je Huong izjavil proti njihovemu neposrednemu vmešavanju v politiko. Budisti očitajo Huongu, da je sprejel v svojo vlado sodelavce umorjenega bivšega predsednika južnega Vietnama Diema._
Štrajk je delno uspel v vrsti |	J
večjih mest, v bivšem cesarskem ! sn večji del prijetin političnih mestu Hue je dejansko vse za-1 vodnikov in v posebni izjavi pristalo. Učinkovit je bil štrajk tu- ^ah vladi vrhovno oblast v dedi v mestih Quang Tri in Da-nang, kjer so večja ameriška letalska oporišča. V Sajgonu je Thich Tam Chau, načelnik Budističnega instituta za svetna vprašanja, napadel vlado Tran Van Huonga zaradi njenega ‘zločinskega postopanja proti sovernikom predsednika vlade.’ Budiste je pozval, naj se bore proti vlade Huong je kljub temu napo-dosegli polne svobode svojega delovanja.
Med tem se vlada razgovarja z verskimi in drugimi skupinami za skupno izjavo o boju proti komunistični nevarnosti. Budisti se še niso odločili, ali naj izjavo sopodpišejo ali ne. Predsednik vlade Huong je med tem napovedal za danes tiskovno konferenco, na kateri bo podal izjavo o odnosih njegove vlade do Združenih držav.
Razgovori z ZDA obnovljeni WASHINGTON, D.C. — Zastopnik državnega tajništva Mc-Closkey je izjavil včeraj, da so razgovori med Združenimi državami in južno vietnamsko vlado o povečani ameriški pomoči Južnemu Vietnamu v boju proti komunističnim gverilcem obnov-kaj misli iz zdravniškega pred-; Ijeni. V soboto so namieč v odloga našlo pot tudi v novi fede- niki vojaškega upora pristali na ralni zakon.	obnovo civilne vlade. Izpustili
Amerika bo preklicala načelo zlatega kritja za dolar
~	,	.	. .	..	.	__ij.jv.__ _j__ v „„	izolilHVi 7-npskih klim
WASHINGTON, D.C. — Ravno 30 det je minulo, odkar nimamo več v naši deželi zlatih dolarjev v prometu. L. 1934 je namreč Roosevelt ukinil zlato veljavo, Amerika pa je prešla na papirnato valuto. Od takrat ni več mogoče zamenjati papirnate dolarje na zlate. Papirnat dolar je torej vreden samo toliko, kolikor lahko zanj kupiš, njegova vrednost pa nima nobene zveze ceno za zlato.
Roosevelt je pa vendarle ameriški tradiciji na ljubo ohranil par spominov na nekdanjo zlato valuto. Najprvo je odredil, da naj bo uradna cena za zlato $35 za unčo. Po tej ceni pa seveda navaden lastnik dolarske novča-nice ne more nikjer več zamenjati papirnatega dolarja za zlatega odnosno ne more nikjer več uradno kupiti zlata. Ta privilegij imajo samo tuje vlade in njihove narodne banke. Samo te lahko kupujejo pri nas zlato po ceni $35 za unčo in poravnajo račune z papirnatimi dolarji ali čeki. Drugi spomin na nekdanjo zlato veljavo je pa dolž-
nost naše administracije, da ima za vsakih 100 dolarjev v novča-nicah ali dobroimetjih pri federalnih bankah za $25 zlata na svoji zalogi. Tako je vsak papirnati dolar “pokrit” s 25 zlatimi centi. To kritje pa nima nobene praktične veljave, ker papirnatih dolarjev ni mogoče več zamenjati na zlato.
Naša administracija je pa vezana na to zakonsko obvezo, zato drži sedaj okoli $13 bilijonov zlata za gornje kritje. Nekaj nad $2 bilijona ga pa še ima za potrebe plačilne bilance. Že davno je pa bilo nesporno, da je ta znesek za naše dolarske obveze napram tujini veliko premajhen. Tuje vlade nam lahko vsak dan predložijo toliko papirnatih dolarjev za zamenjavo na zlato, da take zamenjave ne bi mogla naša administracija več izvršiti. Da se osvobodi te nerodne situacije, je administracija sklenila, da bo Kongresu predložila, naj načelo' kritja sploh briše iz zakona o dolarjih.
Taka sprememba zakonskega besedila ne bi imela nobene
praktične vrednosti, pač pa bi gotovo vplivala na ugled, ki ga naš dolar uživa po svetu. Svet bi začel govoriti, da dolar ni več toliko vreden, ker nima tradici-jonalnega “kritja”, kar seveda ni res. Tako govorjenje bi gotovo zbodlo ameriški narodni ponos in je prav, da ga zbode. Bo Amerika vsaj prisiljena, da spravi v red svojo plačilno bilanco, ki je edina odgovorna za odliv zlata iz naše dežele. Ako bi naša plačilna bilanca ne kazala že dolga leta primanjkljaja, bi Amerika še zmeraj imela za $25 bilijonov zlata, ne pa za $15 bilijonov, kot ga ima sedaj.
Na vse to moramo opozoriti, ker se je ravno te dni začelo dražiti zlato na londonski borzi, kjer je trgovina z zlatom popolnoma svobodna. Ako bo na tej borzi zlato dražje od $35, bodo začele ameriške zlate zaloge hitro kopneti in gori omenjena $2 bilijona bosta hitro odtekla v tujino. Kaj pa potem?
Za vse to se seveda ne briga general De Gaulle, ki že dolgo časa sistematično, toda v ne pre-
želi. Koliko je ta izjava sicer vredna, kaže to, da je general Khanh, vrhovni poveljnik oboroženih sil, pozval predsednika vlade v svoj glavni stan, namesto da bi šel sam k njemu kot svojemu predpostavljenemu.
Združene države so podpirale Južni Vietnam tudi v času spora z vojaškimi vodniki v rednem obsegu. Ta pomoč znaša normalno vzeta povprečno okoli 1.5 milijona dolarjev vrednosti na dan. Razgovori tečejo sedaj o povišanju te pomoči za letno od 60 do 70 milijonov.
Havaji so biii republika
HONOLULU, Havaji. — Havaji so se oklicali za republiko leta 1894, pa postali leta 1900 teritorij ZDA.
velikih zneskih, kupuje zlato v naši deželi s papirnatimi dolarji. Sedaj ima na rokah še okoli $1.35 bilijona papirnatih dolarjev, ki pa vseh ne more zamenjati za zlato, ker nam je še dolžan $750 milijonov na posojilih, ki jih je Francija dobila pri nas takoj po vojni. Francija ni torej preveč založena z dolarji, ima pa zato prebitek v plačilni bilanci. Ravno ta prebitek je pa nevaren za ameriške svobodne zlate zaloge.
Vse velike narodne banke po svetu skrbno zasledujejo ceno zlata. Večina med njimi bo gotovo rada pomagala našim federalnim bankam, da zdržijo pritisk. Zato je utemeljeno upanje,
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Johnson bo danes poslal Kongresu svoje predloge o zvezni pomoči šolstvu. Od 1.5 bilijona dolarjev, ki jih predlaga v ta namen, je menda določenih okoli štiri petine za osnovne in srednje šole.
COLUMBUS, O. — Ray Bliss, načelnik Republikanske stranke v Ohiu, je izjavil včeraj, da je pripravljen prevzeti načelstvo glavnega strankinega odbora namesto Deana Burcha, če se za to izjavi sen. Barry Goldwatcr. Trdijo, da je večina glavnega odbora za to, da postane načelnik stranke Bliss. Odločitev bo padla na seji gl. odbora stranke v Chicagu 21. -22. januarja.
PANAMA, Pan. — študentje National Institute, največje srednje šole v mestu, so včeraj sežgali na šolskem dvorišču ameriško zastavo, nato pa šli demonstrirat pred predsednikovo palačo. Zahtevali so, da vlada umakne narodno gardo z meje med Panamo in kanalskim pasom, ki je pod varstvom ZDA. Vlada je mejo za-stražila, da bi preprečila izgrede ob obletnici lanskih nemirov, tekom katerih je bilo mrtvih 21 Panamcev in štirje ameriški vojaki.
da bo sedanja “zlata kriza” kmalu minula. Bo pa lahko še! WASHINGTON, D. C. — Glavni
zmeraj mogoča radi primanjkljaja v naši plačilni bilanci. Ravno zato bo pa Amerika morala brisati 25% kritje, ki samo še spominja na nekdanji zlati dolar, ki ga ni nikjer več in se tudi ne bo vrnil.
zdravnik dr. Terry je včeraj objavil, da sc je kajenje na splošno sicer malo zmanjšalo od lanske objave svarila, da je vzrok raka, da pa bo še vedno v tem letu umrlo zaradi kajenja do 125,000 ljudi v naši deželi.
Iz Clevelanda in okolice
Letna seja—
Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima jutri, v sredo, ob 7.30 zvečer letno sejo v Slov. domu na Holmes Ave.
V bolnišnici—
Joseph Blaž, 2117 Ralph Ave., je v Doctors bolnišnici na Cedar Road. Obiski so dovoljeni.
Zastopnik na počitnicah—
Zastopnik AD v Lorainu L. Balant je odpotoval za tri mesece na počitnice v Hollywood v Florido.
Predavanje—
V nedeljo ob petih popoldne bo v Baragovem domu predaval v okviru predavanj Z. S. P. B. g. Vinko Lipovec o “Ljubljani v času okupacije in revolucije 1941-1945.”
Novi odbori—
Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti ima za leto 1965 sledeči odbor: duh. vod. rev. Matija Jager, predsed. Nettie Stru-kei, podpredsed. Dorothy Curk, taj. in blag. Ivanka Kete, 15709 Saranac Rd., MU 1-0813, zapis. Mary Strancar, nadzor. Mary Panchur, Ana Nemec in Ana Tomšič. Skupno sv. obhajilo je vsako 1. nedeljo v mesecu pri 8 maši, isti dan popoldne ob dveh je ura molitve, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvo-vanL
Društvo Sv. Kristine št. 219 KS K J ima za 1. 1965 sledeči odbor: duh. vod. J. Celesnik, predsednik Anton Tekavec, podpredsed. Frank Drobnič, taj. Jennie Gustinčič, 18800 Abby Avenue,
tel.	KE 1-8325, blaga j. Matt Tekavec. zapis. Ana Debeljak, nadzor. John Bradač, Jakob Gustinčič, Helen Troha, poročevalka Helen Troha, zastop. za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak, zdravniki: vsi slovenski. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob dveh pop. v šolski sobi pri Sv. Kristini.
V bolnišnici—
Mrs. Antonia Lukane, 698 E. 159 St., se nahaja v Euclid Glen-ville bolnišnici, soba št. 509. —• Obiski so dovoljeni.
Za enkrat brez dohodninskega davka—
Župan Locher je sinoči predložil mestnemu svetu nov proračun, ki je za 1.4 milijona manjši od prvotno izdelanega. Dejal je, da bo skušalo mesto izhajati s
tem,	da pa bo moralo v 1. 1966 najti vsaj okoli 7 milijonov novih dohodkov, če naj v redu vrši vse, kar se od mestne uprave in ustanov pričakuje. Za letos je zavrnil misel na uvedbo posebnega mestnega dohodninskega davka, ni pa izključil tega za prihodnje leto.
Nova sled o razrešitvi umora?—
Policija raziskuje okoliščine samomora 17 let starega Linley-ja M. Bane, ki so ga našli včeraj mrtvega v kleti njegovega doma. Fant je bil nekaj časa delno zaposlen v supermarketu v bližini doma umorjene Beverly Ja-rocsz. Policija je v dveh tednih po njenem umoru zaslišala že blizu 200 ljudi, pa doslej še ni našla nobene prave sledi za morilcem.
Učenje vožnje avtomobilov v šoli
CHICAGO, 111. — Preko 5,000 šol v naši deželi nudi dijakom možnost učenja vožnje avtomobila.
r AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 12, 1965
Sli’
("Čir*®*®*"
‘tMEHiŠU/l D0AIGVEN/I
ni 17 St. Clair Ave. — HZnderson 1-0628 — Cleveland, OMo 44103
National and International Circulation
* »ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oi July Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA:
»ua Združene države:
$14.00 na leto; $3.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec« Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION BATES:
t nited States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 7 Tues., January 12, 1965
Političen obraz sedanjega Kongresa
Sedanji Kongres ima, gledan v številkah, izredno veliko demokratsko večino, saj je v senatu 68 demokratov in samo 32 republikancev, v predstavniškem domu pa 295 demokratov in le 140 republikancev. Toda te številke ne pomenijo dosti. Pri nas so namreč stranke v posameznih državah čisto samostojne, zato imamo kar 50 demokratskih in 50 republikanskih strank, ki se praviloma srečajo na skupnem zborovanju samo vsako četrto leto na konvencijah. Pa še tam nimajo posebnega opravka. Zedinijo se na skupne kandidate za predsednika in podpredsednika in sestavijo skupni volivni program, ki pa sam po sebi nima posebnega pomena. Saj imajo celo kandidatje za predsednika pravico, da k tem programom dodajo še svoje v trenutku, ko se izjavijo, da kandidaturo sprejmejo.
Zato imajo senatorji in kongresniki izredno močno po-vdarjeno pravico do samostojne politične filozofije, kar seveda onemogoča vsako strogo strankino disciplino. Vsak kongresnik in senator jo torej lahko precej “po svoje vozi” in se podredi stranki samo takrat, kadar vidi v tem korist zase ali pa za svoje volivce, prijatelje in lokalne pristaše.
Lep primer takega senatorja je na primer novoizbrani podpredsednik senatnega kluba R. Long. Njegova družina je že desetletja v politiki, njegov oče je tekom prve svetovne vojne in takoj po njej igral odlično vlogo v ameriški politiki. Sin ga pa hoče posnemati na celi črti z izrazito vijugasto politiko. Je konservativen in liberalen, kakor mu ravno kaže, dasiravno mu je javnost vtisnila konservativen pečat. Predsedniku Kennedyju je rad nagajal, zato ga skuša Johnson pritegniti nase bolj s prijateljskimi vezmi kot s politično disciplino. Značilno je zanj, da je pri sedanjih volitvah v senatnem demokratskem klubu pridobil zase ravno liberalne demokratske senatorje. Ga namreč dobro poznajo, da jim ne bo kvaril poslov, kadar niso posredi interesi njegove bogate družine in interesi njegovih bogatih prijateljev. Vedo pa tudi, da bo verjetno postal za Byrdom predsednik senatnega finančnega odboora po načelu senijoritete, zato so rajše glasovali zanj kot za njegova tekmeca senatorja Pastorja in Monroneyja, ki sta oba veliko bolj liberalna od njega.
Ta slučaj omenjamo radi tega, ker je bil to edini boj med liberalnimi in konservativnimi demokratskimi senatorji, ki pa še daleč ni pokazal, kdo med demokrati v senatu je res liberalen in kdo je res konservativen. Med republikanskimi senatorji je stanje podobno demokratskemu. Tudi tam se senatorji delijo na konservativne, ki imajo naravno večino, in liberalne, ki so v manjšini. To pa ne pomeni, da je ločnica jasno potegnjena. Vse to gre seveda v račun predsedniku Johnsonu, ki v senatu zmeraj lažje dobi večino za svoje predloge kot v predstavniškem domu. Politično važen je samo že lani opaženi pojav, da se je stara demokratska konservativna garda, ki je obstojala iz 17-22 južnih demokratskih senatorjev, začela krhati. Bila je desetletja hrbtenica konservativnosti v našem senatu, ki so se nanjo redno opirali tudi konservativni republikanski senatorji. Hrbtenica je načeta, konservativni republikanci nimajo v njej opore, zato so dobili liberalni republikanski senatorji več vpliva. Škoda le, da ni med njimi bivšega njujorškega republikanskega senatorja Keatinga, ki je bil med njimi najmočnejša politična osebnost.
Drugačen je položaj med demokratskimi kongresniki. Tam so se politične sile najmočnejše premaknile, kar se je videlo že pri prvih glasovanjih. Liberalni demokratski kongresniki so “kaznovali” dva južna demokratska konservativna tovariša, ker sta javno agitirala za Goldwaterja, s tem, da so jima odvzeli pravico do senijoritete. Bolj očitna je bila njihova zmaga v predstavniškem domu samem, ko so pri-škarjali pravice znanega Smithovega odbora za dnevni red z 225 proti 201 konservativcem. Ta zmaga je toliko bolj pomembna, ker je znana knservativna koalicija južnih demokratskih kongresnikov in republikanskih ostala v manjšini. Vanjo lahko štejemo z nekaterimi izjemami 140 republikanskih in pa okoli 80 konservativnih južnih demokratskih kongresnikov. Tako se je zgodilo po dolgih letih, da so liberalni demokratski kongresniki sami zmagali proti koaliciji vsega, kar je v predstavniškem domu konservativnega. Gornjega glasovanja se namreč ni udeležilo samo 10 kongresnikov, oba nasprotnika sta torej mobilizirala za odločilno glasovanje vse, kar sta mogla doseči.
Ni pa seveda s tem rečeno, da bo liberalna demokratska večina v predstavniškem domu zmeraj funkcijonirala. Zadovoljiti se moramo torej z dejstvom, da je led prebit in da v predstavniškem domu ne vlada več stalno konservativna večina.
Omeniti moramo tudi boje v vrstah republikanskih kongresnikov. Tem je kongresnik Ford spodnesel predsedniški stolček dosedanjemu predsedniku Hallecku ravno na isti način, kot ga je pred šestimi leti Halleck takratnemu klubo-vemu predsedniku Martinu z geslom: sprememba je potrebna!
Seveda pa republikanski liberalni kongresniki niso s to spremembo ničesar pridobili, kajti Ford je ravno tako kon-
servativen kot Halleck. Ker se v klubu republikanskih kongresnikov ni formirala fronta med Goldwaterjevimi pristaši in njegovimi nasprotniki, je težko reči, kdo med republikanskimi kongresniki še drži z Goldwaterjem in kdo ne. Za Kongres kot tak pa to ni važno, kajti republikanci niso več jeziček na politični tehtnici v predstavniškem domu, kot so bili dolga leta.
Ni pa položaj v Kongresu že tako jasen, da bi lahko rekli, kdo je v njem liberalen in kdo konservativen. Zakaj ni take ločitve duhov v senatu, smo omenili začetkom teh premišljevanj. V predstavniškem domu se da zaenkrat samo opaziti, da je število liberalnih republikancev majhno, manjše, kot je bilo lani. Na demokratski strani pa vodstvo liberalne struje lahko računa zaenkrat samo s približno 150-170 zvestimi pristaši, akoravno trdi, da jih je 190-195 in da je pri prvem bojnem glasovanju zanj glasovalo 224 kongresnikov. Koliko jih bo počasi stalno v liberalni demokratski struji, bo odvisno od predsednika Johnsona, ki bo lahko zmeraj ustvarjal začasno konservativno večino, kadar mu bo to šlo v političen račun.
Kongres je torej postal veliko bolj liberalen, toda liberalna struja ni tako strnjena, da bi prenesla velike politične viharje.
Pri tem človeku nehote uide- znali smuči. Že Valvazor omenja jo spomini na prelep razvoj smučarskega športa v Sloveniji.
Skoraj lahko rečemo, da je bil najbolj vztrajen pobudnik pla-ninarstva in smučanja Planinski klu-b Skala. Smučarstvo pa je prodrlo v širino tudi med podeželsko ljudstvo zlasti po hudih letih krize od 1 .1930 dalje.
Kjer so bile v Sloveniji snežne razmere najbolj ugodne, tam se je smučarstvo najbolj razvilo, predvsem na Gorenjskem, pa
BESEDA IZ NARODA
lovice od Sv. ¥ida
Cleveland, O. — ZGODOVINSKI DAN. — Od prve adventne nedelje, to je od 29. novembra 1964, velja v clevelandski škofiji cerkveni odlok o rabi materinskih jezikov, se pravi, tudi našega slovenskega jezika, pri sv. maši. Od te nedelje naprej imamo v cerkvi sv. Vida vsako nedeljo vsaj po tri slovenske službe božje. O izrednem zgodovinskem. pomenu tega dejstva za Cerkev kot posebej tudi še za našo slovensko narodno skupnost je povedal svojo besedo pisatelj Karel Mauser v uvodniku AD od 2. decembra 1964. Uvodnik je imel naslov:	“Zopet v
vseh jezikih kot na prve Binkošti”.
Med tem ko uporabljamo v clevelandski škofiji naš materinski jezik pri sv. maši že poldrugi mesec, pa ga bodo doma v Sloveniji začeli rabiti, in sicer v še večjem obsegu kot pri nas, šele od prve letošnje postne nedelje, t. j. od 7. marca 1965. V novem, razširjenem obsegu, ga
sti do svojih družinskih ognjišč! Podeli, prosimo, vsem otrokom naše domovine duha ljubezni, spoštovanja in pokorščine! Napolni naše očete, naše matere in naše otroke z ljubeznijo, ki je vez popolnosti! Naj vlada v njihovih srcih in v njihovih družinah Kristusov mir, da pridejo, poučeni po vzgledu Sv. Družine, v Tvoje večno- prebivališče! Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.”
PROF. LOJZE AMBROŽIČ, ki od jeseni 1960 poučuje v torontskem bogoslovju v Kanadi sv. pismo, je bil pretekli teden gost v žppnišču pri Sv. Vidu. Božične in novoletne počitnice je porabil tudi za to, da je obiskal svoje duhovniške brate v našem mestu kakor tudi vrsto svojih prijateljev in znancev v clevelandski slovenski naselbini.
I DUHOV. SVETNIK MARTIN jŠTULAR UMRL. — Po poročilu iz zadnjih dni lanskega leta iz domovine je umrl pri Novi ištifti na Dolenjskem upokojeni
že uporabljajo doma zaenkrat “P"* g' "“rtln, štu!!,r’ samo v bogoslužnem semenišču!**™ Prefekt v Zavodu sv. Sta-
v Ljubljani, kjer se pripravljajo na duhovniški poklic bogoslovci iz vseh treh slovenskih
škofij. Samo srednji, stalni del sv. maše, tako imenovani kanon, je ostal še latinski. Z marcem pa, kot je omenjeno, bodo začeli izvajati jezikovni koncilski odlok v cerkvah po vsej Sloveniji.
“MODERNO POGANSTVO UNIČUJE AMERIŠKI DOM.”—
Po odhodu g. Rajka Hobarta v župnijo Marije Vnebovzete je prevzel duhovno vodstvo Društva Najsvetejšega Imena Jezusovega pri Sv. Vidu g. župnik msgr. Alojzij Baznik. Kot tak je v svojem pismu udom DNU za mesec januar, ki je mesec Sv.
Družine, med drugim zapisal tudi tole:	“Moderno poganstvo
počasi uničuje ameriški dom.
Zato je potrebno, da katoličani storijo vse, kar je v njihovih močeh, da pomagajo ohranjevati temelje krščanske družine s tem, da javno izpovedujejo svojo vero v svetost družine.”
IZREDNA MOLITEV K SVETI DRUŽINI. - Po naročilu clevelandskega ordinariata so molili zadnjo nedeljo, ki je bila nedelja Sv. Družine, pri vseh treh slovenskih službah božjih pri Sv. Vidu naslednjo izredno molitev k Sv. Družini: “O Bog, ki si postavil v svoji božji popolnosti in modrosti in v svoji skrbi za ljudi sv. zakon za ohranjevanje človeškega rodu in za vzajemno srečo moža in žene na zemlji in v večnosti, razlij, prosimo, svoj blagoslov na vse družine naše ljube domovine! —
Podeli, prosimo, možem našega teh mladih naroda, ki si jih poklical, da so- bolj v tem,
nislava v št. Vidu nad Ljublja-j no. Pokopali so ga v Sodražici. Rajnki je bil rojen 10. nov. 1877 v Metliki v Beli krajini, v duhovnika je bilo posvečen 14. julija 1902, duhovni svetnik je postal 1. 1927, leta 1950 pa župni svetovalec. Naj počiva v miru! Mnogi med nami so rajnkega gospoda poznali, posebno tisti, ki so študirali v šentviški škofijski gimnaziji. Bil je blaga duša.
SV. MAŠA ZADUŠNICA ZA RAJNKEGA G. L. LEMPLA. — V torek, 12. jan. t. L, ob pol 12. uri dop. je bila pri Sv. Vidu sv. maša zadušnica za rajnkega g. Lada Lempla. Brati jo je dala Slovenska šola pri Sv. Vidu. Rajnki pevovodja g. L. Lempl je namreč ves čas svojega službovanja v Clevelandu z veseljem pomagal tudi pri slovenskem šolskem petju. Naj bi rajnkega vsi, posebno pa naša mladina, ohranili v hvaležnem spominu!	Kronist
Sbvesisks sjitiiarski klub
Cleveland, O. — V koledarju prireditev v AD je v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collinwoodu napovedan tudi večer s plesom, ki ga bo priredil Slovenski smučarski klub v soboto, dne 16. januarja, zvečer.
Slovenski smučarski klub u-stanavljajo idealni mladi fantje in možje, ki žele dati sebi in vsakemu možnost, da to plemenito športno udejstvovanje goji v prijazni domači skupnosti. Koliko idealnega stremljenja je pri ljudeh, se vidi naj-da so si postavili že
smuči v svoji knjigi “Slava vojvodine Kranjske”, ki so jih rabili naši predniki že pred več stoletji in sicer na Notranjskem na Blokah. Omenja tudi, da so smuči rabili tudi pri pogrebih in sicer opisuje, da so rabili dvoje smuči, na katere so navezali krsto z mrličem in ga tako peljali na pokopališče v zimskem času, ko je bilo dovolj snega. Zgodovinski zapiski in tudi risbe severnih narodov pa pričajo,
tudi na štajerskem, zlasti na Po- da so Norvežani in Švedi pozna-
horju.
Ne smemo pozabiti, da je bila Slovenijo pionir v dolgih skokih, kajti velika skakalnica v Planici je prva omogočila evropskim smučarjem rekordne skoke čez 100 m. Spominjam se še, kako se je Evropska smučarska zveza borila proti priznanju takih skakalnic. Toda v nekaj letih je staro naziranje bilo o-puščeno in takozvane mamutske skakalnice je Mednarodna smučarska zveza priznala.
Prvo večjo skakalnico v Sloveniji so zgradili po načrtih Norvežana inž. Hansena v Bohinju in tam so bile tudi prve mednarodne tekme v Jugoslaviji v smučarskih panogah v letu 1931, ki jih je organizirala Slovenska smučarske zveza. Han-senova skakalnica je omogočala skoke do okoli 55 m.
Ne smemo pri tem tudi pozabiti, da smo Slovenci med narodi v centralni Evropi prvi po-
li in uporabljali smuči že davno popreje. (Zapiski so iz 11. stoletja.)
Zanimivo pa je, da Evropa ni bila prva v organiziranju smučarskih klubov in da so prvi smučarski klub organizirali v Avstraliji okoli 1. 1880.
Slovenski smučarski klub v Clevelandu pa ima tudi neko prvenstvo, saj je menda prvi te vrste med Slovenci v Severni Ameriki.
Mlademu smučarskemu klubu želimo naj lepšega razvoja. Naj bi to plemenito športno udejstvovanje rodilo med slovensko mladino bogatih sadov, krepilo telo in dvigalo duha, Slovenci pa naj bi na njihov športni večer v soboto, 16. januarja, prišli v čim večjem številu. Saj se bodo tudi “Veseli mornarji” preselili ta večer v “zimsko” okolje. Med mladimi bodo tudi srca starejših dobila mladostni utrip.
Ing. Jože Sodja
Odmevi iz prerije
Lethbridge, Alta. — Prazniki so za nami, žepi nekako tenki in prazni... Praznovanju je letos vreme preokrenilo marsikatero smer in mnogim mešalo načrte in dolgotrajne račune. Presneto trdo zimo imamo že nad mesec dni, saj je že novembra zapadlo nad čevelj snega. Navadno nam ga tod vetrovi sboro sproti raznese ali pa nekaj dnevna odjuga sesede, letos pa so se prvi pošiljki dodajale nove in mnogi kraji so imeli snega nad dva čevlja. Da je sneg obležal, je pripomogel hud mraz, ki tudi že skoro mesec dni in ponekod dlje drži živo srebro pod ničlo in to kaj globoko.. Peti teden imamo mraza med 20 in 30 pod ničlo, z redkimi malo toplejšimi dnevi. Tudi vetrovi nas obiskujejo', menjaje z vseh strani, vsi so neprijetni, kadar pa zapiha s severa, se požene prav do kosti.
delujejo pri Tvojem božjem o-'letošnjo jesen lepo skakalnico če lovstvu, polno spoznanje vzvi- na Slovenski pristavi. Ta ska-šenosti in odgovornosti tega kalnica je med najbližjimi v o-svojega poklica! Podeli, prosi- količi Clevelanda in bo gotovo mo, vsem ženam naše domovi-' sčasoma zvabila ne samo slone, da se bodo zares zavedale vi- venske smučarje, ampak tudi sokega namena in pomena ma- smučarje drugih narodnosti, da terinstva ter da bodo trdne v na njej poskusijo prožnost svo-svoji globoki zvestobi in vdano- jih mišic in trdnost svojih kosti.
Vreme je torej res križalo račune, mnoge podeželske šole so bile radi zametenih in zasneženih cest tudi težkim avtobusom nedostopne (pritožb šolarjev, ki ostajajo doma, ni čuti). Promet je bil silno otežen in marsikdo ni mogel zdoma, ker avtomobili nas enostavno niso ubogali. Veliko je bilo nesreč predvsem v mestih. Kidanje in odvažanje snega je ponekod že povsem izčrpalo predvidene zneske, kar bo zmanjkalo, bomo pač gvišno dodali s povišanimi davki.
• : v' w
Najtežje je izredno huda zima z zameti in globokim snegom prizadela živino. Kot veste, je tod živina vedno zunaj, le krmišča zbero vso čredo skupaj. Pa so velike količine snega onemogočile živini pašo in zaprle pota do naselij in krmišč in marsikje lačna živina ni vzdržala in v stotinah poginjala. Posebno teleta in ovce, ki niso toliko odporne kot odrasla živina. In za lovce prerokujejo slabe čase. Južna Alberta, ki ima mnogo obiska vprav v lovski sezoni, je izgubila menda prav do škode jate fazanov in so razna društva po-krenila nujno akcijo za potresa-nje hrane pticam kot tudi divjačini, ki so jo sneg in mraz prisilili globoko do hiš, kjer iščejo hrane. Prav do naselij so se nateple črede antilop, ki mnogo-kje v eni skupini presegajo število 400 in več ... Priklatijo se do kopnih mest v upanju na pašo. Mnoge je to stalo življenje,
so potovale črede in na enem samem prehodu blizu Medicine Hat-a je pod kolesjem vlaka obležalo naenkrat nad 50 antilop. Izgube gredo v podobnih primerih v stotine... Če bo na jesen kaj lovske sezone, bo verjetno na fazane skrajšana in morda tudi na divjačino. Koliko bo škode med to, se ne bo točno vedelo do pomladi.
Seve se čuti posledica zime in mraza predvsem v trgovinah, posebno cena živežu obupno hitro raste, krompir je bil že itak od jeseni skoro dvakrat dražji kot lani. Cena mesu bo tudi poskočila, poznalo pax se bo tudi pri izvozu živine. Sreča v nesreči je, da je Alberta dobro založena z vsemi mogočimi gorivi in je torej vsaj za ogrevanje preskrbljeno do vrha.
*
Predbožična doba je bila seve kot vsa leta zelo živahna, čeprav je bilo vse robe v izobilju, jo le niso tako vsiljivo ponujali in smo skoro do decembra kupovali brez božične spremljave. Je bilo pa te potlej toliko več, in trikrat brez posluha je, kdor ne zna vseh božičnih moledij do Božiča. Pa menda to itak vsi skušate.
jugovzhodu te. Obe mesti sta na glavni prometni žili in zato kaj pripravni za ustanovitev in porast raznih industrijskih podjetij. V obeh krajih prebivajo seve tudi naši ljudje, kako jim gre in koliko jih je, nam ni znano.
*
Premogovniki Alberte so lani vidno zvišali produkcijo, katere vrednost se je lani tudi zvišala v znesek 10 milijonov.
m
Tudi tod — kot splošno po Kanadi — so se mladostniki vrgli v posebne “podjetnosti”. Policija ima vse pogostejše opravke s pijanimi mladoletniki obeh spolov, ki pač menijo, da ni več veselja brez alkoholnih pripomoči. V večjih krajih so težave večje in stalne. Tudi vlomov, tatvin in podobnega je več in neredko so študentje obtoženci in res krivci. Menda je premalo domačih nalog in časa na vatle in tako dosti misli na nerednosti. Preveč prostosti prinaša velikokrat neprijetnosti.
m
Sicer točne številke še niso znane, vendar uradni krogi turističnih društev in zvez predvidevajo, da so Kanadčani pustili lani na obiskih v tujini kakih 735 milijonov, tujci pa v Kanadi le 655 milijonov. Torej kakih 80 milijonov dolarjev je o-stalo v tujini, čeprav je že nekaj let v turističnih vabilih glasan klic: spoznajmo najprej Kanado. .. Zapadna Kanada, predvsem Waiterton, je bila vprav radi vremenskih neprilik ob mnoge tisoče obiskovalcev. V zgodnjem poletju je kraj po večdnevnem silnem deževju zalila in preplavila voda. Samo s čolni je bilo nekaj dni možno potovati po mestecu, kjer so bile nižje ležeče hiše do gornjih oken v vodi. Ker je bilo to silno neurje vprav pred durmi otvoritve počitniške sezone, je bila škoda tem večja. Preden so se vode unesle in so kraj počistili in uredili ter zmogli obiskovalcem nuditi vse željeno, je bilo pol sezone v kraju, mnogi napovedani obiskovalci so preusmerili pot in Waterton je izgubil milij one.
Calgary je eno najživahnejših mest zapadne Kanade, posebno veliko podira in gradi, skratka modernizira. Lani so nove gradnje stale skoro sto milijonov. Pa vkljub številnim gradnjam, posebno v Calgaryju in Leth-bridgu, manjka bolniških postelj in mora v Lethbridgu čakati kakih sto, v Calgaryju pa na tisoče bolnikov na sprejem v bolnico. In v obeh mestih so zadnje leto zgradili nove bolnice. Da je Calgary res mesto procvi-ta, pove tudi svetovna statistika o posedovanju avtomobilov. V razmerju prebivalstva je Cal garv v posesti avtomobilov na prvem mestu, ker eno vozilo pride skoro na vsako drugo osebo (točno na 2.16, Los Angeles 2.4, Edmonton 3.7). Tod je pač sedež oljne industrije in trgovsko križišče zapada.
*
Tempo naraščanja albertskih mest je zadnja leta popustil, vendar dvoje albertskih mestec po številu gradenj in številu prebivalstva še vedno vidno narašča. Red Deer v srednji Al-
posebno po železniških progah berti in Medicine Hat prav na
Lethbrige bo postopoma dobil univerzo, ki bo tretja v Alberti. Dva letnika že obstojata kot tudi del vajeniških šol, ko bodo prvi slovenski juniorji, rojeni tod, zreli za univerzo, upamo, da bo že popolna ali vsaj blizu' tega.
Po 98 dneh neprenehnega dela sta se ustavili obe južno-albertski sladkorni tovarni (Taber in Picture Butte). Dnevna predelava sladkorne pese je bila 300 ton. Mnogim našim ljudem in posebno farmarjem je pesa dobršen dohodek. Sezonsko osobje so pred Božičem odpustili, stalno pa bo takoj pričelo z delom, da bo bodoča produkcija zmogla 4,000 ton dnevne predelave.
*
Naša skupina tod je bolj mirna reč. Za društvo nas je premalo in nič zanimanja, Ikaka oh-cet in misijonarjev obisk nas še delno zbereta. Da pa ne zatajimo vesele krvi, smo se pa tudi letos zbrali prvo soboto po Novem letu na zakasnelo silvestrovanje. Skoro vsi odrasli smo bili nekaj ur razigrani v veliki dvorani Park Plaza hotela, čigar lastnik in vodja je naš slovenski rojak Ludvik Pahulje. Res lepo in prijetno je bilo po taktu evropskega kvarteta smo se pa “fejst” vrteli in verjemite močno potili. Da smo na okusen prigrizek dobro zalivali, se razume. Staramo se torej tod ne, če pa, se pa hudo počasi... (O-memba je le za včasih večno nasmejano Minko, Iki ob voščilih o-menja nepotrebna leta.) Ko smo se po polnoči poslavljali, smo pa sami sebi zagotavljali, da se tak večer vsakomur po svoje izplača in da se bomo v kratkem spet zbrali, posebno še, ker predpust kar sam vabi.
Vsem znancem po svetu zdra-» in zadovoljno leto 1965.
Pak
SMEKIšKa domovina,
*K««K5aas3SSE3zs^sa-»! ■•*: «• *&J. -
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Z DOBRO KNJIGO V NOVO LETO
Veliko daril smo razdelili v prijeten in zabaven način učijo,
dveh dneh okrog božičnih praznikov: prijateljem, sorodnikom, zlasti mladini in otrokom. Ali so bile med temi darili tudi knjige? Verjetno zlasti slovenskih ni bilo veliko. A je knjiga, če je lepa in dobra, najlepše da-
kako ravnati v nešteto življenjskih primerih, v katerih se človek znajde, ko potuje skozi to solzno dolino. Berimo to knjigo nam samim, berimo jo našim o-trofcom. Slovenščina v njej je dovolj lepa in moderna. Vsebine
rilo; njena vrednost s prazniki knjige smo potrebni odrasli m he mine; knjiga je trajen spo-
min, ki prinaša trajno korist.
Sredi zime smo in pred nami knjigo v svojih programih.
bony, in Slovenci keš.
Mr. P. Mar-
Rojstva in smrti
V župniji Marije Pomagaj je v letu 1965 50 parov ustanovilo nove družine. Pri krstnem kamnu pa je bilo sprejetih 146, med njimi 73 fantkov in 72 deklic ter ena odrasla gospa, ki je prestopila iz pravoslavne vere.
Smrt nam je prizanašala. V mrliško knjigo so vpisali 8 po-so jo: potrebni naši otroci. Slo-l^ojmli. Tudi smrt je pobrala e-venske šole bi morale imeti to nako število moških kot žensk,
je še veliko dolgih zimskih večerov. Kako prijetno je v večernih urah, ko se življenje umiri, Vzeti v roke lepo knjigo, (ki te v tihoti večera razvedri, razveseli, pouči in ti pove marsikaj, česar še ne veš. Bolj zadovoljen se boš odpravil k počitku po nekaj Urah lepega branja, kot pa, če si gledal televizijski program.
Ob vstopu v novo leto bi priporočil nekaj knjig, po katerih je te dni največ povpraševanja. Prva taka knjiga je “Skozi luči in sence”, Iki jo je napisal predsednik Slovenske Kulturne Akcije Ruda Jurčec v Argentini. Knjige prav za prav ni treba Več priporočati, ker jo pohvali Vsak, kdor jo je do sedaj bral. Prva pošiljka v Torontu je bila Zelo hitro razprodana. O knjigi So dosedaj pisali že mnogi časopisi in še vsakdo jo je toplo priporočil. Kaj knjigo priporoča? Krasna slovenščina, da jo z užitkom bere izobražen in nešolan. Pisateljevo pripovedovanje spominov in dogajanja okrog njegove mladosti, je napeto, da ne moreš odložiti knjige, dokler je he prebereš. Iz knjige sije pisateljeva temeljita izobrazba, veliko znanje in dobrota srca ter krščanska prizanesljivost. Tako Jurčec odpira nova obzorja, ki s>o porojena v novih svojskih Pogledih na preteklost.
Veliko skrbi polagamo na to, Ja bi naši domovi bili čim lepši, čim boljši in čim bolj moderno Urejeni. Lepo je tako prizadeva-hje in hvalevredno. O lepem ve-Jenju v teh modernih domovih Pa vemo tabo malo. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila -brez knjige: “Kar po domače”. Tudi Po tej knjigi je še vedno povpraševanje. Pred Božičem je Prispela nova pošiljka in kakor Poročajo iz Argentine, je založba knjigo v glavnem razprodala. To delo je prvi spisal Osip šest. Za Slovence po svetu pa jo le priredil in dopolnil Simon Preprost. Naj nihče ne misli, da le to knjiga, ki prinaša stotine havodil za lepo vedenje. Pravila so navadno pusta in dolgočasna Ih nihče se z njimi ne ukvarja fad. “Kar po domače” ima na 220 straneh nešteto zgodb, pisa-hih v veselem slogu, ki nas na
Pred kratkim je dospela pošiljka revije Meddobje št. 3-4, letnik VIII. Verjetno je to naj-
4 — 4. Prirastek je torej nad vse lep, tako v številu novih družin, kakor v številu rojstev. Lahko rečemo, da je bilo leto 1964 res
boljša kulturna revija, kar jih blagoslovljeno. Bujno življenje sploh premoremo' Slovenci, a je1!6 daleč prekašalo smrtno žetev.
NOVICE IZ KANADE IMAMO DANES TUDI NA 4 STRANI
tako malo poznana med nami. Z vsem mogočim tehničnim in civilizacijskim napredkom se radi ponašamo, svoje najboljše revije pa ne poznamo. Najrazličnejše magazine in revijalno plažo se dobi po naših hišah, slovenske revije Meddobje ni. Celo Toronto> 0nt. - Torontski komunistično literaturo so neka- Iovci društva gTZ prirejajo teri pripravljeni uvažati med : sobot0; 16_ januarja; 0ib 7.30 zve_ nas, revije Meddobje pa ne po-jčer y cerkveni dvorani na Man_ znajo, a je vendar v njej toliko Iningu svdj letni «mooSe’> ban. lepega in koristnega. Pričujoča ket
Pozna se, kako je slovenska skupnost v Torontu nastala. U-stanovili so jo mladi fantje in dekleta, ki so danes zreli možje in žene, očetje in matere.
—---o-----
Banket ¥ Tomnfii
številka ima poleg krajših povesti in pesmi dve važni razpravi.
To pot so se naši lovci zares
postavili, saj so pripeljali nazaj Prva govori o II. Vatikanskem kar tri moose_ Skupina; ki so jo
koncilu in umetnosti. To raz- tvoriii Dolent, Goiobičj ing_ pravo bi lahko vsakdo s pridam Grmek) Lovšin in in„ gkulj) je prebral. Važna je tudi druga, ko lovila iz STZ koče v Elk Laku. dr. Tine Debeljak obuja spomine na pisatelja. F. S. Finžgarja.
Je to ideološlko-literarna razprava, ki nas mora zanimati, ker smo dobo, o kateri govori, doživeli in preživeli.
Revija Meddobje zasluži, da bi šla med ljudi in da bi jo brali. Zakaj leži kot zapuščena na policah Slovenske pisarne?
Še eno knjigo naj danes omenim. Zbornik 1965. Je že izšel, a med nami ga še ni, dasi se je že pisalo o njem, kot o najbolj pomembnem dokumentu naše ideološke emigracije, ki vsako leto pride med nas. Ko jo bomo prejeli, bom več pisal o njej. Tudi cena še ni znana. Znano je samo to, da nekateri že povprašujejo po Zborniku 1965.
Vse omenjene knjige lahko naročite po pošti ali pa jih osebno dvignete v Slovenski pisarni na 618 Manning Ave., Toronto 4. Tudi v uradu Hranilnice in Posojilnice slovenskih župnij istotam lahko postrežejo z omenjenimi knjigami. Cena: “Skozi Luči in Sence” $3.50 in $4.50, ‘sKar pa domače” $2.50, Meddobje $3.00.	P. M.
Oritpa potovanja lili
v Slovenijo z avionom in ladjo od $329.25 v obe smeri. Isto tudi za obiskVaših sorodnikov.
RES STROKOVNA potniška pisarna, zastopniki vseh važnih avionskih in ladijskih družb z Uajpopolnejšimi uslugami od fotografije za potni list do vseh ^rst kart, najetja avtov, hoteli itd. — Za dobra mesta 1965 rezervirajte čimpreje brezobvezno!
IMIGRANTSKE CENE za avion Ljubljana—Toronto, Can. $267.60. Za Vas napravimo prošnjo za vselitev, nabavimo karto, predvsem Pa TOČNO obvestimo o prihodu. Za obisk sorodnikov sedaj skrajšan postopek.
Ra pisma izven Toronta odgovarjamo isti dan!
dinarski bankovci, travelers CHEQUES, KOVČKI, VIZUMI, JAVNI NOTAR. • SLO-MENSKE KNJIGE IN PLOŠČE.
world travel
SERVICE LTD.
258 College St.
Toronto 2b	WA 3-4868
Novoletna voščila kardinalu, škofom in provincialnemu guvernerju
Kakor vsako leto, tako je tudi letos na Novega leta dan odšla delegacija narodnostnih skupin, ki živijo v Torontu, k pokrajinskemu guvernerju in k cerkvenim nadpastirjem z voščili za srečno novo leto 1965.
Pokrajinski guverner Earl Rowe je delegacijo sprejel ob 12. Toplo se je zahvalil za novoletna voščila in se nato z navzočimi slikal. Popoldne ob 4h je delegacija stopila pred Nj. Eminenco kardinala McGuigana, ki sta mu stala ob strani pomožna škofa prevzv. Francis V. Allen in prevzv. Francis A. Marrocco. Sprejem je bil prisrčen. Vsi navzoči so čutili, kako so povojni naseljenci (kardinalu pri srcu. Tudi pri tem, sprejemu je seveda fotograf prišel do svoje veljave.
Delegacijo so sestavljali predstavniki sledečih narodnosti: Belorusi — Mr. A. Markievich; Čohi — Mr. J. Brousek; Hrvati — Mr. A. Kalamut;, Latvijci — Mr. J. Cakula; Litvanci — Mr. E. Guplinkas; Madžari — Mr. L.
Ing. Grmek je naletel na dva bika, ki sta se tepla med seboj, medtem ko je velika krava gledala borbo, katera se je končala tako, da so vsi trije padli in bodo sedaj servirani na banketu. Servirali bomo tudi pecivo in skušali vsem čimbolj postreči z jedjo in pijačo.
Poleg lovske, bo zbrana tam tudi vsa naša pisana športna družba. Igrajo “Veseli Ribenča-ni”.
Izkupiček gre za novo telovadno orodje, ki ga slovenska mladina potrebuje.
Pridite v našo prisrčno družbo!
STZ Toronto
lepef glas iz Winnipega
WINNIPEG, Man. — Bo že res, da so dopisi iz Winnipega postali silno redki. Sam ne vem točno, kdaj je bil zadnji objavljen. Tam v jeseni enkrat, ko sem bil na misijonih po zapadu. Nič čudnega, da me je prijatelj iz Clevelanda v odgovoru na moje božično voščilo zaradi “kreposti molčečnosti” malo prijel. “Sedaj, ko je cerkev končana in je župnik postal, šaljivih pisem več ne piše. Ko ima kuharico, mežnarja in še koga, da mu sneg kida, ga je pa humor zapustil,” tako je godrnjal čez mene ženi, ki je pismo pisala.
krstno, poročno ali godovno slavje. Ker je moj želodec še v dobrem stanju in z vsemi stvarmi zadovoljen, se pa takrat malo bolj napolni.
Uradno tudi mežnarja še nimam, pač pa od časa do časa pokličem tega ali ono, da mi priskoči na pomoč. Smo pač skrbni gospodarji, ki ne razmetavamo dolarjev, čeprav smo sredi bogate Kanade.
No, kaj naj pa danes napišem? Saj ni kaj posebnega. Da smo tudi mi injeli Miklavža in to celo prvič v Winnipegu, skoraj ni vredno omenjati: Saj na vse strani rad pride, če ga kličejo, pa naj bodo že mladi ali stari, katerim naj kaj prinese. No, mi smo se od srca nasmejali malemu Stankotu. Šele pet let ima, pa že kar lepo igra na harmoniko. Prav tisti teden je nastopil celo na TV. Nič čudnega, da je pred Miklavžem kar dve zaigral. Ko je končal in dobil primerno darilo, se je pa dečko razpištolil in korajžno vprašal Miklavža:	“Pa ti res
prihajaš iz nebes?” — Seveda, seveda, je bil njegov svečan odgovor. — Sedaj je pa mali hotel nekaj resnega vedeti. “Ali so res Judje v nebesih?” Miklavž ga na žalost ni dobro razumel, ker je otrok ipo prekmursko vprašal. Na ponovno vprašanje je le kimal in ja, ja ponavljal, nazadnje pa še pristavil, da bo tudi on prišel v nebesa, če bo priden. Takrat se je pa mali kar razhudil: “Pa jaz ne maram tja gor, če so tam Judje, ki so Jezusa trpinčili...”
Ta mali Stanko vedno kaj doživi. Že več kot eno leto zagotavlja, da bo “pop” — duhovnik. Le za kratek čas je podlegel skušnjavi. Njegov očka je kupil lep, nov avto, jaz sem pa še peš kolovratil po cestah. Čisto pravilno je presodil položaj, ko je izjavil, “da ne ho pop, ker ta še avta nima.” Ko sem se pa letos jaz s svojim novih pripeljal k njim in Stankota povabil, naj v mojega prisede, je bil pa spet ves navdušen za svoj “stari poklic”. In zaradi njega je moral letos že nekaj trpeti. V otroški vrtec hodi. Lepega dne stopi k njemu luštno dekletce in hoče, da bi bil “njen boy-friend”. Izmuznil se je in odšel drugam. Pa je šla za njim — je res lušt-kan pobič — ga objela okrog vratu in 'zašepetala “make me lave”. To je bilo pa njemu že preveč. Sunil jo je proč, pa še nekaj z besedami pristavil. Na žalost je to njegovo dejanje videla učiteljica, pa še besede slišala. Ubogi in nedolžni Stanko jc moral za kazen v kot. Učite-
treba nevesto čakati. Tokrat so pa kar pol ure prezgodaj prišli. No, sem si mislil:	“Preje
sem moral prigovarjati in prepričevati, da sta se sploh odločila za poroko, sedaj pa taka naglica!” Potem je bila pa “gostija” na njih domu do jutra in še dalj.
Na Silvestrovo je bila dvorana nabito polna, čeprav so bile letos vstopnice $1 dražje kakor pa lani. V dvorano smo namreč položili plošče in na seji cerkvenega odbora je bilo sklenjeno, naj tisti, ki bodo prvi plesali in se radovali na njem, prispevajo svoj darček. Nihče ni godrnjal, nam je bilo pa tudi prav. Ljudje so se sijajno držali in res zabavali. Le na koncu, ko je bila dvorano že skoraj prazna, so enemu pošle meči. Ko je prišel spet k sebi, je pa postal kar preveč junaški. Rad bi pokazal, da je tudi v njem še nekaj sile. Seveda bi ga ukrotili. Pa ni bilo treba. Eden izmed navzočih je stopil k njemu in ga pohvalil, “da je sijajen godec in da je tudi tisto noč izvrstno, godel.” Magične besede pohvale, kaj vse narede. Na mah je bil spremenjen, kakor jagnje pred nami. Še tako nežno božanje ljubeče žene ne bi moglo doseči kaj več. Kar začudil se je takemu priznanju in ga izlil v dve besedi: “Ali res?” Potem je pa še dostavil, da pri njem se s silo nič ne doseže. In prav je imel. Dobrota, usluga, priznanje razoroži človeka in ga umiri.
Hvala Bogu, v dveh letih mojega pastirovanja v Winnipegu še nismo doživeli, da bi prišlo do pretepa, čeprav jih je pred leti bilo precej. Eden izmed faranov je o priliki predlagal, naj bi si nabavili policijsko uniformo in jo iza vsak slučaj imeli pripravljeno, da ne bi bilo treba klicati policije. Pa sem odklonil. Upam namreč, da moja uniforma tudi nekaj zaleže. Čeprav nisem ne velik ne močan, pa tega in onega le malo strese, ko se spogledava..., seveda je ob sobotah, kadar je prireditev v dvorani, moje spanje za lepe urice prikrajšano.. Moja spalnica je namreč v višini dvorane, ravno na drugi strani stene bara..
Naj bo za danes zadosti. Prihodnjič pa resno poročilo o naši župniji in njenem duhovnem kakor materijalnem stanju.
Rev. Jože Mejač, C.M. ------o------
Pa čisto po krivici. Več kot en mesec sem bil na misijonih. Po- ljica ga še poslušati ni hotela,
tem je pa res začelo snežiti in je bilo treba sneg kidati, včasih tudi po dvakrat na dan, če nisi hotel, da bi ga ljudje steptali in bi bilo potem vse ledeno okrog cerkve. A kidal ga je navadno župnik sam. Tudi kuharice še nima. Zato še vedno živi svojo kuharsko idilo kakor pred sto leti arski župnik ob krompirju. Pač nisem kuhar in le malo u-panja imam, da bi kdaj kaj napredoval v tej presneti umetnosti.
Enkrat sem poskusil s šmor-nom. Drugače je bilo vse narejeno po “receptu”, le olja v ponvi nisem segrel, ampak maso kar vlil na še hladno olje. Pa je res nastal šmoren, da ga je bilo veselje jesti. Pa ne mislite, da res živim ob samem kruhu in krompirju. Saj danes je toliko že pripravljenih stvari, da si človek že kako pomaga. Če drugega ne, vsaj Chicken noodle
Dlugosz; Poljaki — Mr. T. Ba-jsoup je vedno, v zadostni meri rankiewicz; Portugalci — Mr.lv zalogi. Včasih me pa farani F. Sylva; Slovaki — Mr. J. Ba- vabijo in kličejo, naj pridem na
ko. je skušal pojasniti, kaj je dekletce hotelo. Doma je pa mami potožil:	“Znaš, mama, v kotu
sem moral stati. Pa nisem tako neumen, da bi tam povedal, da bom pop, ko bom velik!” Tako imam, kakor vidite, naslednika za Winnipeg zagotovljenega, če mi bo usojeno, da bom tako dolgo zdržal...
Polnočnice smo se veselili, se nanjo lepo pripravljali, v cerkev nanesli stolov, da bi ljudem ne bilo treba stati — pa je Bog poslal od nekod val mraza, da je živo srebro padlo na —25 F.
ffaitiiSfes? se prehaja
HAMILTON, Ont. — Sredi zime smo, ali kmalu bomo tam o-koli sv. Neže, Antona in Pavla, ki so svetniki sredozimci. A vkljub vsej zimi se med hamil-tonskimi Slovenci vse prebuja in raste, da se zdi kot lepa čudežna pomlad. Lahko bi zapeli tisto:
In čeprav raz polj jesen je vzela cvet in sad, v dušah nam utriplje pesem, rožnata dehti pomlad. “AGAPE’’, to je lepa starogrška beseda, ki jo je rabil sv. Ignacij Antijchiski, nadškof in mučenec v svojih pismih, ko je omenjal skupne obede in večerje prvih kristjanov. “Agape” pomeni obed bratovske ljubezni in družinskega veselja. Najprej so se kristjani zbrali k Sv. Daritvi in Evharistični gostiji, da poživijo svoje duše s Sv. Rešnjim Telesom, nato so se pa vsedli k skupni mizi, da pokrepčajo telo, in drug drugemu strežejo kot Pa je kljub temu bilo skoraj ljubeči se bratje in sestre. “Ubi polno. Pevci so se potrudili še misa — ibi mensa,” pravijo po prav posebno, saj so prvikrat ’ latinsko, kar bi se reklo po slo-snemali svoje petje na trak. Ho-jvensko: Kjer je maša — tam je teli so vedeti, ali je hvala ljudi'pasa. Skupni družinski ali farni res kaj vredna ali pa jih hvali-j obed na praznike se lahko sma-jo le zaradi lepšega.	Jtra za zaključni del božje služ-
Na Štefanovo je bilo še za 2 be. stopinji več mraza, popoldne pa j Tako “agape” — večerjo Iju-poroka. Hvala Bogu, da sem bil bežni in bratstva smo imeli v pol ure pred napovedanim ča-1 Hamiltonu pred Božičem, dne som doma in kot skrben mežnar'5. decembra, na Miklavžev ve-vrata cerkve odprl. Navadno je!čer. Stal sem od vsega začetka
pri vratih, pozdravljal prihajajoče in jim segal v roke. Vstopale so cele družine z otroci. Zbralo se nas je nad 300 od hamil-tonskega vzhoda pa do zahoda, od Acastra pa do Stoney Cree-ka, in z one strani jezera, iz Bur-lingtona. Prišlo je precejšnje število rojakov, ki jih do sedaj še nismo videli med nami. Kri ni voda! Velika množica istega rodu in jezika je kakor velik magnet in skrivnostna sila, ki vleče — vleče, dokler ne pritegne in ne ogreje tudi najbolj mrzla in v predsodkih otrdela srca.
Otrok je bilo v dvorani več kot odraslih. Po večerji so strmeli s širokoodprtimi in nedolžnimi očmi v Miklavža, angelce in hudičke. Otroci živijo še v svetu čarobnih pravljic. Tako lepo je v tistem svetu, kot v paradižu Adama in Eve pred izvirnim grehom. Pravi jični svet je za otroke prav tako resničen in stvaren, kot je za nas odrasle resnična in stvarna ta revna črna zemlja in siva vsakdanjost. Svet otroških sanj je začuda lep, in čim dalj otroci ostanejo v njem, tem dalj so srečni. Ne budimo jih prezgodaj, ne izganjajmo jih iz paradiža, naj sanjajo; saj bodo itak prekmalu začeli okušati grenko-sti življenja.
BOŽIČ: Trije dnevi duhovne obnove so nas pripravili duhovno za praznike. Č. g. L. Ambrožič, profesor sv. pisma v semenišču v Torontu, nam je pridigal in je spovedoval. Pridigal nam je o prenavljanju v Katoliški cerkvi, ki ga prinaša Vatikanski cerkveni zbor. Čestital nam je h gradnji tako lepega slovenskega doma, dejal je, da bi nam ga skoraj zavidal, če bi bila zavist na mestu, kar se nam je še posebno dobro zdelo.
Pri obeh. božičnih mašah je bila kapela polna. Razdelili smo nad 500 sv. obhajil. Tudi božično darovanje za cerlkev je preseglo vsa prejšnja leta.
NAŠ DOM je dobil teden po Božiču streho. Pretekli teden so vstavili okna in vrata tudi zgoraj v veliki dvorani. Plin že greje spodnjo in sedaj bo začel greti tudi zgornjo veliko dvorano. Sedaj naprej nismo več odvisni od vremena. S streho nad glavo in na gorkem od znotraj lahko izdelujemo poslopje in ga o-premljamo skozi zimo, čeprav preklje padajo z neba. Ljudje so nestrpni. “Kdaj se bomo vselili,” vprašujejo. Nekateri so sanjali, da bomo že silvestrovali v svojem. Pa to ne gre tako hitro. Komaj čakajo lastne cerkve in dvorane. Dom se gradi. Če ni bil za Božič, bo pa morda za pust; če ne za pust, pa za Veliko noč ali pa za prihodnjo jesen. Dom je stvarnost. Par mesecev preje ali pozneje ni važno. Čim več bomo zanj žrtvovali v denarju in delu, tem prej ga bomo uživali in tem lepši bo.
Fr. L. T.
njem sprejeli pojasnilo postajnega načelnika.
CLEVELAND, O. Zenske dobijo delo
STROJNE
ŠIVILJE
Morajo imeti izkustvo v šivanju ženskih oblek.
Dobra plača od kosa. Plačane počitnice in prazniki ter bolniško zavarovanje.
Stalna zaposlitev.
Prijetni delavni pogoji v moderni, klimatsko ohlajevani obratovalnici.
Javite se od 8:30 dop. do 11:30 dop.
VENUS INDUSTRIES
4800 E. 131 St.
(na vogalu Broadwaya)
MALI OGLASI
V najem — E. 58 St.
4 sobe in kopalnico se odda v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138.	(10)
Uvidevnost
Z desetminutno zamudo je odpeljal motorni vlak iz Inni-chena na Tirolskem, ker je eden izmed potnikov pozabil v hotelski sobi umetno zobovje.
Drugi potniki so z razumeva-
CLEVELAND, O,
Moški dobijo delo
Voznik dobi delo
Slovenska čistilnica v Col-linwoodu išče voznika tovornega avtomobila, za stalno ali delno zaposlitev. Kličite GL 1-4746.	(7)
V najem
Velika soba s e odda z straniščem in lijakom eni osebi ali zakoncema, zgoraj. Kličite KE 1-1949.	(7)
Naprodaj
Mehanična delavnica (Machine Shop) je naprodaj, dolgo obstoječa, dobra prilika. Kličite CH 1-1988.	(7)
V NAJEM
TRGOVSKI
PROSTOR
preje Komin’s Drug * Store
6430 St. Clair Ave.
Za pojasnila kličite IV 1-5380
(7)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša in 2 ek-stra sobi za dohodek. Cena $11,900. Na Saranac Rd. in E. 160 St. Kličite 851-0517.
(11)
Kupim žago
Kupim krožno žago (cirku-larko) Kličite 431-8447, do 3. ure pop.	—(7)
Sobe se odda
Dve sobi se oddaja spredaj na 1177 Norwood Rd.
(9)
Zidana 4-družinska
Zidano poslopje, vsako stanovanje 4 sobe in kopalnica. $18,000. Nič naplačila za G.I.
FRANK KILBANE REALTY CO.
LA 1-2722
(10)
V najem
Želim sprejeti v najem mirno odraslo družino. 5 sob, drugo nadstropje, zadostno zemlje za poletni pridelek. Rent po dogovoru!
Stari urar John Prostor 881 Babbitt Rd., Euclid, Ohio Tel.: RE 1-4022
(8,12 jan)
Hiša naprodaj
8-sobna hiša, 3 kuhinje in 2 kopalnici, blizu Holmes Ave. Samo $11,500.
LEO BAUR REALTOR IV 6.1655
AMERIŠKA DOMOVINA,
,oo<r^(K=r>oo<rr>oo<cr>oo<c^o<rr>o
O«
Josip Jurčič:
DESETI BRAT
ROMAN
o<z>o(><=i>)o<cr>oo<rr>o(><c->o()<i^w
To pa bi nas bilo povzdignilo' v očeh tistih učenih glav, ki se imenujejo kritiki. Pa kaj hočemo: kar ni, pa ni —. kakor je dejal tisti, ki je iz prazne kupe vino pil.
ENOINDVAJSETO
POGLAVJE.
Mesec se je na večer pokazal izza vzhodnih gora; od kraja’velik, je postajal vedno manjši, kolikor višje se je vzdigoval. Nastala je lepa, tiha noč, brez sape in brez oblakov na nebu.
Ko bi bil kdo hodil okrog Poleska, bi bil videl v črn plašč zavitega moža z veliko kučmo na glavi in debelo, palico v roki priti tiho iz veže in s počasnim, gostim korakom, kakor je navaden starim ljudem, kreniti po poti proti vasi.
Vsak, kdor bi bil tu znan, bi bil ugenil, da je ta ponočni šetavec gospod Piškav, ali če ga imenujemo s pravim imenom, doktor Kaves.
Daši je mesec jasno svetil, se je vendar videlo, da so starca že jele popuščati oči, zakaj tipal je vedno s palico pred seboj in še se je spotikal tu in tam ob kamenje, ki je nepotolčeno ležalo po pustem potu do Obrhka.
Prišedši do blizu vasi, je malo postal in premišljal, kod bi šel, da bi bilo bolj prav. Zagledal je luč na hribcu, kjer je stala Krjavljeva koča, in ne zroč mnogo na steze in meje, je koračil vse vprek. Pred kočo pa je zopet postal, kakor da bi se pomišljal, ali bi potrkal ali ne. Odločil se je naposled ter dvakrat udaril s palico po durih.
Okno se opre, in Krjavelj pomoli svojo debelo glavo vun. Pa kakor da bi ga bil gad pičil, se pomakne hitro nazaj.
Doktor Kaves bi bil lehko slišal, kako je dirjal Krjavelj po hiši semtertja in ves v strahu vpil: “O Jezus in sv.
CHICAGO, ILL.
Lucija! Na pomaganje! — O kje imam žegnano vodo, žeg-nano vodo! In oljkovo vejico od cvetne nedelje! Hudič, hudič, sam hudič je prišel pote! Pred vrati stoji, ves črn je. O sv. Lucija! Moli, Mrtinek, moli! Gotovo si poprej, ko so bili gospod pri tebi, kakov smrtni greh zamolčal.”
In ko je Krjavelj našel v neki črepinji, s pajčevino zavlečeni, žegnano vodo in oljkovo vejico od cvetne nedelje, je začel skozi okno neusmiljeno škropiti in vpiti: “Hudoba, poberi se, hudoba, poberi se!” Ali hudoba pred vrati se ni hotela pobrati.
Trkalo je čedalje bolj. Krjavelj počene tja v zadnji kot in začne moliti, ropotati in regljati, da je bilo groza.
Težko je bilo Mrtinku toliko utolžiti Krjavlja, da si je dal dopovedati, da zunaj ni hudiča, ampak najbrž Lovre ali pa gospod Piškav. Tako se je dal preprositi, da je šel odpirat. Vzel je svojo črepinjo z žegnano vodo, storil križ in junaško odrinil zapah od vrat ter obenem za dva koraka odskočil.
V veliko njegovo tolažbo je namesto hudobe v izbo stopil samo stari Piškav. Mrtinek je Krjavlja prosil, naj gre vun.
Eravec je gotovo že zapazil, da je naš Krjavelj nagle jeze in da sosebno rad godrnja, če se mu ne godi prav povšeči. Ni nam torej treba praviti, da je tudi zdaj prav slabe volje šel vun.
“Da bi te sapa vzela, sivec ti sivi!” je govoril zunaj pred vrati in je oddihovaje se ogledoval luno. “Kako sem se ga ustrašil! Preč bi ga otepel, če je prav gospod, ko bi se le upal. Da bi se le ne bila ka-kova žilica utrgala v meni, ker tako dehtim ko kovaški meh. še enkrat naj pride ta starec in naj me tako zastraši, jaz mu tri take povem tja v zobe, da se bo za uho prijel; saj jaz tudi njega ne strašim, zakaj bi pa on mene? In pa
še to to! Ti škrici v mojo hišo dohajajo, jaz moram pa zunaj biti ta čas. čaki me, čaki, kar noter grem, pa ga vprašam, kdo je hišo zidal, jaz ali on? čigava je, moja ali njegova? To me pa prav zares grabi! Jaz bom videl, kdo bo men rekel: pojdi vun! Kaj sem mačka, ka-li, ali pa še pes, da me bo vun gonil?” Krjavelj vstane in hoče iti v hišo, da bi Mrtinka in Piškava pošteno in do dobrega ozmerjal. Pa ravno tako naglo se skesa in zopet sede. “Kaj jim čem?! — pravi.
—	“To so vsi coprniki! Nobeden ni v gnadi božji zapisan, če se takih bolj ogibljete, boljši možje boste.”
Nekaj časa se zamisli.
“To pa to!” — začne zopet,
—	“To mu pa precej jutri povem, desetemu bratu, da potlej, ko bo mrtev, me ima pri miru pustiti. Tega jaz kratko in malo nečem, da bi z onega sveta nazaj hodil in ponoči okrog moje hiše lazi! in strašil, če ima kaj na vesti, naj mi zdaj pove. Kaj je meni tega treba, da bi spati ne mogel ponoči od straha? Tega meni ni nič treba!”
In enakega je Krjavelj še mnogo ugenil, luno ogledo-vaje. Gospod Piškav pride iz koče in hitro odide.
“Pa reci kdo, da je ta človek v gnadi božji!” godrnja Krjavelj in’ gleda za njim.— “Star je ko zemlja in vendar ti dirja, kakor bi kraško burjo izpustil.”
In res je imel stari posebno spešne korake. Palica mu je malo rabila in le redkokrat se je spoteknil.
Pomenek, ki ga je imel s svojim sinom, desetim bratom, menda nikakor ni bil tak, da bi se mu bilo srce olajšalo, temveč videlo se je, da je posebno nemiren in razburjen. Večkrat je pogledal proti nebu, roka se mu je pestila in čuden glas je bil slišati iz njegovih ust, glas, ki se je globoko od znotraj privil na jezik kakor vzdih, ki je pa bil bolj divjega, nerazločnega značaja.
Prišel je domov. Vrata so bila še odprta. V svojo sobo prišedši je užgal luč, potem pa naglo hodil po sobi gor in dol, kakor da bi nekaj premišljal.
Naposled je sedel k mizi, nateknil naočnike in začel pisati.
Pisal je dve uri.
Potem je iz zaklenjene omare vzel več pisem. Bile so menice in drugi papirji denarne vrednosti.
Vse je skupaj zapečatil in naredil napis: “Mojemu sinu Marijanu!”
Cel zapečaten šop je potem uteknil v plaščev žep.
še enkrat se je vrnil k omari, vzel iz polne vrečice nekaj tolarjev in s klina snel pištolo,
ki jo je skrbno ogledal. Potem je zopet vse zaklenil.
Ogrne plašč, se ozre še enkrat po sobi in gre vun po stopnicah dol.
Zdolaj je Krivčevemu stanovanju nasproti ležal Marijan. V to sobo starec tiho stopi. Krivčevka je dremala na stolu pri bolniku in se ni prebudila.
(Dalje prihodnjič)
'jlllllllllll!!l!ll!lll!!llllll!llllllli;ill!ll|||||||||||||||||||Hlll!llll!rillllllllllj|||||||||^
j	LETNA SEJA	I
J “SLOVENSKEGA	DRUŠTVENEGA	DOMA”	|
=	20713 Recher Ave., Euclid, Ohio	EEI
\ v nedeljo, SI. januarja SS65 g
:	Začetek ob 2. uri popoldne	EE
EE Vljudno vabimo vse lastnike certifikatov ter društvene EE zastopnike, da se te važne seje gotovo udeleže. EE
:	Za	direktorij:	EE
;	JOSEPH TREBEČ,	predsednik	E~
!	ALPHONSE SAJEVIC, tajnik	M
Illl[llll[lllllllllillillllillliil!iiilllllil!llllllll||||||!lll||||!illli!lll|[|||HI|||||[|||||||[p
Kanadska Domovina
Newtorontske novice
G0SM0S FARDELS EXPRESS CORPORATION
Po dogovoru s podjetjem “JUGOEXPORT” v Beogradu sedaj lahko naročimo za vas TELEVIZORJE ($125 ali več), HLADILNIKE ($108 ali več), RADIO-APARATE, ŠTEDILNIKE, ŠIVALNE STROJE, PRALNE STROJE, MOTOCIKLE, SKUTERJE, CEMENT in drugi gradbeni material, — vse, kar bi radi POKLONILI vašim sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji. BREZ CARINE, vse prvovrstni jugoslovanski izdelki, cena povečini franko železniška postaja prejemnika v Jugoslaviji, plačilo v U. S. dolarjih, preko
COSMOS PARCELS EXPRESS CORPORATION
45 West 45th Street
Tel.: CI 5-7711
NEW YORK, N.Y. 10036
HITRA, ZANESLJIVA POS1REŽBA
Molla llv Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANTNA POSLUGA
POGREBI VSAKIH CEN
365 East 150th Street
KEnmore 1-9411
MALE HELP
MEAT PLANT WORKERS
Immediate Openings!!! STEADY WORK Age 22 to 45 Must speak English Apply now — MR. PONCZAK
FRIGID MEATS, INC.
3755 S. Racine Ave., Chicago, 111.
_____________(13)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER 50 to 55. Cook and light housework. Own room, bath and paid vacation. Five days a week. — Phone SP 2-5370.
(8)
REAL ESTATE FOR SALE
70-LET-70
nudi KSK.T ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDN9TA
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. NI potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov: ....................
i/
Moj novi naslov: .....................
?{ MOJE IME: .............................
(;	PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
Kar hitro smo zajadrali v novo leto. Kadar je človek dobro zaposlen, mu tudi čas hitro mineva. Tako je bilo v preteklem letu za večino Slovencev v New Torontu. Zlasti zidarji in mizarji so imeli veliko dela. Pozidali so v preteklem letu mnogo hiš in jih tudi po večini že prodali. Tako raste ta del predmestja z veliko naglico.
Razumljivo je, da raste z New Torontom vred tudi slovenska župnija Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Ko smo jo začeli pred petimi leti organizirati, je štela šele okrog 80 družin. Ob koncu leta 1964 je imela že 198 družin s 382 slovenskimi otroki pod 16 let starosti. Zlasti drobiža je veliko; župnija šteje otrok izpod sedem let 228. V preteklem letu je narasla župnija za 41 družin in za 251 duš. Dobra polovica od teh se je preselila iz župnije Marije Pomagaj; ostali pa so prišli od drugod tudi na ravnost iz Slovenije. Vendar se tudi v župniji Marije Pomagaj število župljanov ne manjša, ker še vedno prihajajo v Toronto Slovenci iz drugih krajev Kanade in iz Slovenije. V New Toronto se naseljujejo predvsem tisti, ki kupujejo nove hiše, pa bi radi več svežega zraka in večji vrt za otroke, kot ga jim more nuditi mesto, kjer so hiše tesno ena ob drugi.
Pa tudi duhovna rast župljanov je bila v preteklem letu vidna. Obhajil smo razdelili v cerkvi Brezmadežne v preteklem letu 19,800; 6,700 več kot . prejšnje leto. Prvo obhajilo je prejelo v preteklem letu 23 sloven skih otrok. Tudi odraslih župljanov je več v župniji. Cerkev po staja vedno bolj priljubljena tudi kanadskim vernikom in marsikdo pride v to cerkev k sv. maši in k sv. obhajilu. Vse to je vplivalo, da se je število obhajil toliko dvignilo; vendar pa so verjetno župljani tudi bolj pogosto hodili k sv. obhajilu kakor prejšnje leto. V katoliško o-snovno šolo je hodilo v preteklem letu 154 slovenskih otrok, v državno osnovno šolo pa 12. V katoliško srednjo šolo (high school) jih hodi 14, v državno srednjo šolo pa 4. Umrl je v preteklem letu v naši župniji le eden, krščenih je pa bilo 29.

ELK GROVE VILLAGE. 3 bedrm. Ranch. 6 yrs. old. Att. gar. S-S, redwood fence, patio. Walk to churches and schools. $17,900. Owner. HE 7-1021.
5924 S. PAULINA 2 FLAT BRICK. 6 rms., 2nd fl., 5 rms. 1st fl. 3 unfin. rms. in bsmt. New gas heater. $20,800. Nr. everything. Owner. 434-2484.	(9)
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki,
Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. lota.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od S500.00 do $15,000.00.
K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka.
Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD K.S.K.J.
351 >353 No. Chicago St. Joliet, Illinois
V blag spomin
OB PETI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA IN MATI
Sprejmi, od nas, Gospod, molitve in darila, pokaži mil obraz, pokojni daj hladila.
ki nas je za vedno zapustila dne 10. januarja 1960.
Gospod, daruj ji mir, naj večna luč ji sveti; ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči:
FRANK, soprog
REV. FRANCIS M. PAIK, EDWARD PIKE, sinova DIANE, snaha; EDWARD, vnuk ter OSTALLO SORODSTVO.
Cleveland, Ohio, 12. januarja 1965.
Župnija torej hitro raste in smo Bogu hvaležni, da smo zidali dovolj veliko cerkev in dvorano, sicer bi v nekaj letih nastal isti in še težji problem kot je pri župniji Marije Pomagaj. Tako bosta pa cerkev in dvorana dovolj veliki še za mnogo let, razen za kake izredne prilike, kot je božična polnočnica ali kaka druga izredna slovesnost v cerkvi kot je bila v preteklem letu nova maša preč. g. Jožeta Plevnika, S.J. Prav tako je bila že dvorana nekajkrat premajhna kljub temu, da sprejme blizu 500 ljudi. Tako je bila za silvestrovanje popolnoma natrpana. Uporabili smo prav vse stole in mize, pa, so še morah nekateri bolj pozni gosti stati. Bil pa je lep pogled na toliko Slovencev. Prevladovali so mladi iz Toronta in iz okoliških krajev. Razpoloženje je bio silvestrovanju primerno veselo. Ob polnoči smo drug drugemu voščili srečno in blagoslovljeno novo leto, se še malo poveselili in zapeli in se razšli ob prvih urah novega leta.
Dober obisk na Silvestrovo nam je tudi z gospodarskega vidika zelo prav prišel. Kajti župnija Brezmadežne je v gospodarskem pogledu še vedno v zelo težkem položaju. Kajti cerkev in dvorano je zidalo le kakih 100 slovenskih družin; zadostuje pa tako cerkev kakor dvorana po svoji velikosti vsaj 500 družinam. Zato smo se kljub izredni požrtvovalnosti mnogih župljanov morali tako zadolžiti,
da nam sedaj samo obresti večino dohodkov požro. V preteklem letu zaradi nakupa novih orgel sploh nič dolga nismo mogli odplačati. Kar smo tistim, ki so že nekaj let čakali, dolga odplačali, smo pa morali toliko novega dolga na škofiji narediti. Tako ima župnija ob koncu 1964 še vedno $140,635 dolga v glavnem po 5 % %. Samo obresti znašajo letno skoraj $8,000. Rednih dohodkov ima župnija sorazmerno malo; nedeljske nabirke so bile povprečno po $180. Nedeljske nabirke celega leta so znašale komaj toliko kot pri župniji sv. Vida v Clevelandu samo božična nabirka, ki je znašala nad $10,600. Župnija Brezmadežne pa je imela vseh dohodkov, če odštejemo novo posojilo, le $34,771. Od te vsote smo izplačali $7,343 obresti in $3,290 glavnice. Okrog $9,000 smo dali za nove orgle, izplačali še nekaj dolga kompanijam od prejšnjega leta, ko smo zidali novo' župnišče. Vse ostalo pa je šlo za redne tekoče stroške in smo morali živeti zelo skromno, da smo prišli s temi dohodki skozi. Zato si dušna pastirja še vedno sama kuhata in poleg dušnega pastirstva še marsikatero ročno delo pri cerkvi in dvorani sama naredita, da so izdatki manjši. Vendar gledamo z zaupanjem tudi v to leto. Da bo Bog le dal zdravje in župljanom dobro zaposlitev, pa bo župnija tudi gospodarskim bremenom kos. Zahvaljujemo se prav iskreno vsem dobrotnikom za vse darove, ki so jih v preteklem letu poslali za cerkev in za nove orgle v njej. Tudi v tem letu bomo pri vseh skupnih pobožnostih v cerkvi molili zanje.
Komaj smo pospravili jaslice, bomo v cerkvi Brezmadežne imeli spet posebne jaslice in sicer žive. V nedeljo, 17. januarja, se bo namreč začela v cerkvi Brezmadežne 40 - u r n a pobožnost. Vse tri dni: v nedeljo, ponedeljek in v torek bo Jezus v zakramentu Sv. Rešnjega Telesa izpostavljen v javno češče-nje. Vse tri dni bomo imeli pobožnosti zvečer ob 7.30: sv. maša s pridigo in spovedovanje. Štirideseturno pobožnost bo vodil preč. g. Tone Zrnec, C. M. On ni le dober glasbenik, ampak tudi odličen pridigar. Spominjam se njegovih govorov ob 40-urni pobožnosti v cerkvi Marije Pomagaj, ko je prišel v Kanado. Duhovnikom redki pridigarji zadostijo; tudi če so verniki zadovoljni z njim, duhovniki niso. Pa moram priznati, da so me tisti Zmečevi govori tako prevzeli, da sem sklenil, da ga povabim tudi v našo cerkev. Nič ne dvomim, da ga bodo naši župljani prav radi hodili poslušat in da bo udeležba pri 40-urni pobožnosti dobra. V nedeljo, |ko se bo začela 40-urna pobožnost, bodo žene Katoliške Ženske Lige prodajale tudi krofe in po zadnji sv. maši postregle tudi z okusnim kosilom. Tako gospodinjam tisto nedeljo siploh ne bo treba pripravljati kosila; lahko bodo prišle na kosilo kar v dvorano in bodo tako imele čas, da posvete več ur Jezusu, ki bo na oltarju izpostavljen v javno češčenje. Ob takih prilikah imamo navadno tudi goste iz mesta. Dr. Peter Urbanc s svojo družino skoraj redno pride, pa tudi drugi odlični Slovenci iz mesta. Ko ravno govorim o dr. Petru Urbancu, mu čestitam k njegovemu zanimivemu opisu potovanja po Rusiji in po Vzhodni Evropi, ki ga je priobčil v božični številki Ameriške Domovine. Tudi meni je poslal pozdrave s Črnega morja. Mislim, da ni šel tja pripravljat padec Hruščeva, ki je kmalu zatem sledil.
— Angleščina je uradni jezik afriške Liberije.