Q^om ''Z/AND JyuStice NO. 7 V’:- ’ ft^HE W^/% HI— M O OT M AM6IUCAM IN SPIRIT fomm IN LANGUA$€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 12, 1965 SLOVCNIAN HORNING N€WSPAP€fi ŠTEV. LXIII — VOL, LXill Maumauovd pojdejo v Kongo pomaga! upora Pomočnik predsednika Kenije hoče zbrati 100,000 n e k d anjih maumauovcev za pomoč levičarskemu u-poru proti čombejevi vladi v Kongu. NAIROBI, Ken. — James Ochwatta, bivši vodja Kenyat-tovega urada Afriške narodne unije v Kairu, je objavil, da posebni naborni odbor, ki ga sestavljajo en, Omongin Rai iz Ugande, član tamkajšnje vladne stranke, Clement Kibenda od “Kongošike narodne armade” in zastopnik Kongoške republike iz Brazzavilla Loyola, nabira prostovoljce za boj v Kongu. V načrtu imajo zbrati v ta namen do 100,000 bivših pripadnikov gibanja Mau-Mau. Ochwatta je dejal, da so nekaj teh ljudi že pridobili za boj v Kongu in bodo skoro poslani tja. Za prvo silo bi jih radi zbrali vsaj tisoč. Po njegovem se je položaj v Kongu poslabšal zaradi “pomorov”, ki so jih izvedli “beli fašisti”. Sedaj obstoji “edina pot, nabrati proti-imperialistične proštovoljce, ki se bodo borili ob strani naciona-stov”, kot je Ochwatta imenoval levičarske upornike. Vladne čete, ki čistijo na pol pomorjena področja in skušajo streti zadnje ostanke upornikov, trdijo, da so ti v zadnjih tednih boljše oboroženi in tudi izvežba-nj. Nastopajo dosti spretno in povzročajo vladnim četam in belim najemnikom dosti več težav kot preje. Čombe je v govoru v Stanley-villu pozval svoje afriške kritike, naj pridejo v Stanleyville in se na lastne oči prepričajo, kaj so uporniki počeli in kako so morili ne samo belce, ampak prav tako tudi črne domačine, predvsem vse šolane ljudi. Seveda ni verjetno, da bo kdo od čombejevih tujih kritikov to vabilo sprejel. Katastrofo Thresheria jastri 110(6 "bombe" zakrivila zamkrnost — WASHINGTON, D.C. — Voj- Predsednik indijske vlade jo porojena v novih svojskih Pogledih na preteklost. Veliko skrbi polagamo na to, Ja bi naši domovi bili čim lepši, čim boljši in čim bolj moderno Urejeni. Lepo je tako prizadeva-hje in hvalevredno. O lepem ve-Jenju v teh modernih domovih Pa vemo tabo malo. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila -brez knjige: “Kar po domače”. Tudi Po tej knjigi je še vedno povpraševanje. Pred Božičem je Prispela nova pošiljka in kakor Poročajo iz Argentine, je založba knjigo v glavnem razprodala. To delo je prvi spisal Osip šest. Za Slovence po svetu pa jo le priredil in dopolnil Simon Preprost. Naj nihče ne misli, da le to knjiga, ki prinaša stotine havodil za lepo vedenje. Pravila so navadno pusta in dolgočasna Ih nihče se z njimi ne ukvarja fad. “Kar po domače” ima na 220 straneh nešteto zgodb, pisa-hih v veselem slogu, ki nas na Pred kratkim je dospela pošiljka revije Meddobje št. 3-4, letnik VIII. Verjetno je to naj- 4 — 4. Prirastek je torej nad vse lep, tako v številu novih družin, kakor v številu rojstev. Lahko rečemo, da je bilo leto 1964 res boljša kulturna revija, kar jih blagoslovljeno. Bujno življenje sploh premoremo' Slovenci, a je1!6 daleč prekašalo smrtno žetev. NOVICE IZ KANADE IMAMO DANES TUDI NA 4 STRANI tako malo poznana med nami. Z vsem mogočim tehničnim in civilizacijskim napredkom se radi ponašamo, svoje najboljše revije pa ne poznamo. Najrazličnejše magazine in revijalno plažo se dobi po naših hišah, slovenske revije Meddobje ni. Celo Toronto> 0nt. - Torontski komunistično literaturo so neka- Iovci društva gTZ prirejajo teri pripravljeni uvažati med : sobot0; 16_ januarja; 0ib 7.30 zve_ nas, revije Meddobje pa ne po-jčer y cerkveni dvorani na Man_ znajo, a je vendar v njej toliko Iningu svdj letni «mooSe’> ban. lepega in koristnega. Pričujoča ket Pozna se, kako je slovenska skupnost v Torontu nastala. U-stanovili so jo mladi fantje in dekleta, ki so danes zreli možje in žene, očetje in matere. —---o----- Banket ¥ Tomnfii številka ima poleg krajših povesti in pesmi dve važni razpravi. To pot so se naši lovci zares postavili, saj so pripeljali nazaj Prva govori o II. Vatikanskem kar tri moose_ Skupina; ki so jo koncilu in umetnosti. To raz- tvoriii Dolent, Goiobičj ing_ pravo bi lahko vsakdo s pridam Grmek) Lovšin in in„ gkulj) je prebral. Važna je tudi druga, ko lovila iz STZ koče v Elk Laku. dr. Tine Debeljak obuja spomine na pisatelja. F. S. Finžgarja. Je to ideološlko-literarna razprava, ki nas mora zanimati, ker smo dobo, o kateri govori, doživeli in preživeli. Revija Meddobje zasluži, da bi šla med ljudi in da bi jo brali. Zakaj leži kot zapuščena na policah Slovenske pisarne? Še eno knjigo naj danes omenim. Zbornik 1965. Je že izšel, a med nami ga še ni, dasi se je že pisalo o njem, kot o najbolj pomembnem dokumentu naše ideološke emigracije, ki vsako leto pride med nas. Ko jo bomo prejeli, bom več pisal o njej. Tudi cena še ni znana. Znano je samo to, da nekateri že povprašujejo po Zborniku 1965. Vse omenjene knjige lahko naročite po pošti ali pa jih osebno dvignete v Slovenski pisarni na 618 Manning Ave., Toronto 4. Tudi v uradu Hranilnice in Posojilnice slovenskih župnij istotam lahko postrežejo z omenjenimi knjigami. Cena: “Skozi Luči in Sence” $3.50 in $4.50, ‘sKar pa domače” $2.50, Meddobje $3.00. P. M. Oritpa potovanja lili v Slovenijo z avionom in ladjo od $329.25 v obe smeri. Isto tudi za obiskVaših sorodnikov. RES STROKOVNA potniška pisarna, zastopniki vseh važnih avionskih in ladijskih družb z Uajpopolnejšimi uslugami od fotografije za potni list do vseh ^rst kart, najetja avtov, hoteli itd. — Za dobra mesta 1965 rezervirajte čimpreje brezobvezno! IMIGRANTSKE CENE za avion Ljubljana—Toronto, Can. $267.60. Za Vas napravimo prošnjo za vselitev, nabavimo karto, predvsem Pa TOČNO obvestimo o prihodu. Za obisk sorodnikov sedaj skrajšan postopek. Ra pisma izven Toronta odgovarjamo isti dan! dinarski bankovci, travelers CHEQUES, KOVČKI, VIZUMI, JAVNI NOTAR. • SLO-MENSKE KNJIGE IN PLOŠČE. world travel SERVICE LTD. 258 College St. Toronto 2b WA 3-4868 Novoletna voščila kardinalu, škofom in provincialnemu guvernerju Kakor vsako leto, tako je tudi letos na Novega leta dan odšla delegacija narodnostnih skupin, ki živijo v Torontu, k pokrajinskemu guvernerju in k cerkvenim nadpastirjem z voščili za srečno novo leto 1965. Pokrajinski guverner Earl Rowe je delegacijo sprejel ob 12. Toplo se je zahvalil za novoletna voščila in se nato z navzočimi slikal. Popoldne ob 4h je delegacija stopila pred Nj. Eminenco kardinala McGuigana, ki sta mu stala ob strani pomožna škofa prevzv. Francis V. Allen in prevzv. Francis A. Marrocco. Sprejem je bil prisrčen. Vsi navzoči so čutili, kako so povojni naseljenci (kardinalu pri srcu. Tudi pri tem, sprejemu je seveda fotograf prišel do svoje veljave. Delegacijo so sestavljali predstavniki sledečih narodnosti: Belorusi — Mr. A. Markievich; Čohi — Mr. J. Brousek; Hrvati — Mr. A. Kalamut;, Latvijci — Mr. J. Cakula; Litvanci — Mr. E. Guplinkas; Madžari — Mr. L. Ing. Grmek je naletel na dva bika, ki sta se tepla med seboj, medtem ko je velika krava gledala borbo, katera se je končala tako, da so vsi trije padli in bodo sedaj servirani na banketu. Servirali bomo tudi pecivo in skušali vsem čimbolj postreči z jedjo in pijačo. Poleg lovske, bo zbrana tam tudi vsa naša pisana športna družba. Igrajo “Veseli Ribenča-ni”. Izkupiček gre za novo telovadno orodje, ki ga slovenska mladina potrebuje. Pridite v našo prisrčno družbo! STZ Toronto lepef glas iz Winnipega WINNIPEG, Man. — Bo že res, da so dopisi iz Winnipega postali silno redki. Sam ne vem točno, kdaj je bil zadnji objavljen. Tam v jeseni enkrat, ko sem bil na misijonih po zapadu. Nič čudnega, da me je prijatelj iz Clevelanda v odgovoru na moje božično voščilo zaradi “kreposti molčečnosti” malo prijel. “Sedaj, ko je cerkev končana in je župnik postal, šaljivih pisem več ne piše. Ko ima kuharico, mežnarja in še koga, da mu sneg kida, ga je pa humor zapustil,” tako je godrnjal čez mene ženi, ki je pismo pisala. krstno, poročno ali godovno slavje. Ker je moj želodec še v dobrem stanju in z vsemi stvarmi zadovoljen, se pa takrat malo bolj napolni. Uradno tudi mežnarja še nimam, pač pa od časa do časa pokličem tega ali ono, da mi priskoči na pomoč. Smo pač skrbni gospodarji, ki ne razmetavamo dolarjev, čeprav smo sredi bogate Kanade. No, kaj naj pa danes napišem? Saj ni kaj posebnega. Da smo tudi mi injeli Miklavža in to celo prvič v Winnipegu, skoraj ni vredno omenjati: Saj na vse strani rad pride, če ga kličejo, pa naj bodo že mladi ali stari, katerim naj kaj prinese. No, mi smo se od srca nasmejali malemu Stankotu. Šele pet let ima, pa že kar lepo igra na harmoniko. Prav tisti teden je nastopil celo na TV. Nič čudnega, da je pred Miklavžem kar dve zaigral. Ko je končal in dobil primerno darilo, se je pa dečko razpištolil in korajžno vprašal Miklavža: “Pa ti res prihajaš iz nebes?” — Seveda, seveda, je bil njegov svečan odgovor. — Sedaj je pa mali hotel nekaj resnega vedeti. “Ali so res Judje v nebesih?” Miklavž ga na žalost ni dobro razumel, ker je otrok ipo prekmursko vprašal. Na ponovno vprašanje je le kimal in ja, ja ponavljal, nazadnje pa še pristavil, da bo tudi on prišel v nebesa, če bo priden. Takrat se je pa mali kar razhudil: “Pa jaz ne maram tja gor, če so tam Judje, ki so Jezusa trpinčili...” Ta mali Stanko vedno kaj doživi. Že več kot eno leto zagotavlja, da bo “pop” — duhovnik. Le za kratek čas je podlegel skušnjavi. Njegov očka je kupil lep, nov avto, jaz sem pa še peš kolovratil po cestah. Čisto pravilno je presodil položaj, ko je izjavil, “da ne ho pop, ker ta še avta nima.” Ko sem se pa letos jaz s svojim novih pripeljal k njim in Stankota povabil, naj v mojega prisede, je bil pa spet ves navdušen za svoj “stari poklic”. In zaradi njega je moral letos že nekaj trpeti. V otroški vrtec hodi. Lepega dne stopi k njemu luštno dekletce in hoče, da bi bil “njen boy-friend”. Izmuznil se je in odšel drugam. Pa je šla za njim — je res lušt-kan pobič — ga objela okrog vratu in 'zašepetala “make me lave”. To je bilo pa njemu že preveč. Sunil jo je proč, pa še nekaj z besedami pristavil. Na žalost je to njegovo dejanje videla učiteljica, pa še besede slišala. Ubogi in nedolžni Stanko jc moral za kazen v kot. Učite- treba nevesto čakati. Tokrat so pa kar pol ure prezgodaj prišli. No, sem si mislil: “Preje sem moral prigovarjati in prepričevati, da sta se sploh odločila za poroko, sedaj pa taka naglica!” Potem je bila pa “gostija” na njih domu do jutra in še dalj. Na Silvestrovo je bila dvorana nabito polna, čeprav so bile letos vstopnice $1 dražje kakor pa lani. V dvorano smo namreč položili plošče in na seji cerkvenega odbora je bilo sklenjeno, naj tisti, ki bodo prvi plesali in se radovali na njem, prispevajo svoj darček. Nihče ni godrnjal, nam je bilo pa tudi prav. Ljudje so se sijajno držali in res zabavali. Le na koncu, ko je bila dvorano že skoraj prazna, so enemu pošle meči. Ko je prišel spet k sebi, je pa postal kar preveč junaški. Rad bi pokazal, da je tudi v njem še nekaj sile. Seveda bi ga ukrotili. Pa ni bilo treba. Eden izmed navzočih je stopil k njemu in ga pohvalil, “da je sijajen godec in da je tudi tisto noč izvrstno, godel.” Magične besede pohvale, kaj vse narede. Na mah je bil spremenjen, kakor jagnje pred nami. Še tako nežno božanje ljubeče žene ne bi moglo doseči kaj več. Kar začudil se je takemu priznanju in ga izlil v dve besedi: “Ali res?” Potem je pa še dostavil, da pri njem se s silo nič ne doseže. In prav je imel. Dobrota, usluga, priznanje razoroži človeka in ga umiri. Hvala Bogu, v dveh letih mojega pastirovanja v Winnipegu še nismo doživeli, da bi prišlo do pretepa, čeprav jih je pred leti bilo precej. Eden izmed faranov je o priliki predlagal, naj bi si nabavili policijsko uniformo in jo iza vsak slučaj imeli pripravljeno, da ne bi bilo treba klicati policije. Pa sem odklonil. Upam namreč, da moja uniforma tudi nekaj zaleže. Čeprav nisem ne velik ne močan, pa tega in onega le malo strese, ko se spogledava..., seveda je ob sobotah, kadar je prireditev v dvorani, moje spanje za lepe urice prikrajšano.. Moja spalnica je namreč v višini dvorane, ravno na drugi strani stene bara.. Naj bo za danes zadosti. Prihodnjič pa resno poročilo o naši župniji in njenem duhovnem kakor materijalnem stanju. Rev. Jože Mejač, C.M. ------o------ Pa čisto po krivici. Več kot en mesec sem bil na misijonih. Po- ljica ga še poslušati ni hotela, tem je pa res začelo snežiti in je bilo treba sneg kidati, včasih tudi po dvakrat na dan, če nisi hotel, da bi ga ljudje steptali in bi bilo potem vse ledeno okrog cerkve. A kidal ga je navadno župnik sam. Tudi kuharice še nima. Zato še vedno živi svojo kuharsko idilo kakor pred sto leti arski župnik ob krompirju. Pač nisem kuhar in le malo u-panja imam, da bi kdaj kaj napredoval v tej presneti umetnosti. Enkrat sem poskusil s šmor-nom. Drugače je bilo vse narejeno po “receptu”, le olja v ponvi nisem segrel, ampak maso kar vlil na še hladno olje. Pa je res nastal šmoren, da ga je bilo veselje jesti. Pa ne mislite, da res živim ob samem kruhu in krompirju. Saj danes je toliko že pripravljenih stvari, da si človek že kako pomaga. Če drugega ne, vsaj Chicken noodle Dlugosz; Poljaki — Mr. T. Ba-jsoup je vedno, v zadostni meri rankiewicz; Portugalci — Mr.lv zalogi. Včasih me pa farani F. Sylva; Slovaki — Mr. J. Ba- vabijo in kličejo, naj pridem na ko. je skušal pojasniti, kaj je dekletce hotelo. Doma je pa mami potožil: “Znaš, mama, v kotu sem moral stati. Pa nisem tako neumen, da bi tam povedal, da bom pop, ko bom velik!” Tako imam, kakor vidite, naslednika za Winnipeg zagotovljenega, če mi bo usojeno, da bom tako dolgo zdržal... Polnočnice smo se veselili, se nanjo lepo pripravljali, v cerkev nanesli stolov, da bi ljudem ne bilo treba stati — pa je Bog poslal od nekod val mraza, da je živo srebro padlo na —25 F. ffaitiiSfes? se prehaja HAMILTON, Ont. — Sredi zime smo, ali kmalu bomo tam o-koli sv. Neže, Antona in Pavla, ki so svetniki sredozimci. A vkljub vsej zimi se med hamil-tonskimi Slovenci vse prebuja in raste, da se zdi kot lepa čudežna pomlad. Lahko bi zapeli tisto: In čeprav raz polj jesen je vzela cvet in sad, v dušah nam utriplje pesem, rožnata dehti pomlad. “AGAPE’’, to je lepa starogrška beseda, ki jo je rabil sv. Ignacij Antijchiski, nadškof in mučenec v svojih pismih, ko je omenjal skupne obede in večerje prvih kristjanov. “Agape” pomeni obed bratovske ljubezni in družinskega veselja. Najprej so se kristjani zbrali k Sv. Daritvi in Evharistični gostiji, da poživijo svoje duše s Sv. Rešnjim Telesom, nato so se pa vsedli k skupni mizi, da pokrepčajo telo, in drug drugemu strežejo kot Pa je kljub temu bilo skoraj ljubeči se bratje in sestre. “Ubi polno. Pevci so se potrudili še misa — ibi mensa,” pravijo po prav posebno, saj so prvikrat ’ latinsko, kar bi se reklo po slo-snemali svoje petje na trak. Ho-jvensko: Kjer je maša — tam je teli so vedeti, ali je hvala ljudi'pasa. Skupni družinski ali farni res kaj vredna ali pa jih hvali-j obed na praznike se lahko sma-jo le zaradi lepšega. Jtra za zaključni del božje služ- Na Štefanovo je bilo še za 2 be. stopinji več mraza, popoldne pa j Tako “agape” — večerjo Iju-poroka. Hvala Bogu, da sem bil bežni in bratstva smo imeli v pol ure pred napovedanim ča-1 Hamiltonu pred Božičem, dne som doma in kot skrben mežnar'5. decembra, na Miklavžev ve-vrata cerkve odprl. Navadno je!čer. Stal sem od vsega začetka pri vratih, pozdravljal prihajajoče in jim segal v roke. Vstopale so cele družine z otroci. Zbralo se nas je nad 300 od hamil-tonskega vzhoda pa do zahoda, od Acastra pa do Stoney Cree-ka, in z one strani jezera, iz Bur-lingtona. Prišlo je precejšnje število rojakov, ki jih do sedaj še nismo videli med nami. Kri ni voda! Velika množica istega rodu in jezika je kakor velik magnet in skrivnostna sila, ki vleče — vleče, dokler ne pritegne in ne ogreje tudi najbolj mrzla in v predsodkih otrdela srca. Otrok je bilo v dvorani več kot odraslih. Po večerji so strmeli s širokoodprtimi in nedolžnimi očmi v Miklavža, angelce in hudičke. Otroci živijo še v svetu čarobnih pravljic. Tako lepo je v tistem svetu, kot v paradižu Adama in Eve pred izvirnim grehom. Pravi jični svet je za otroke prav tako resničen in stvaren, kot je za nas odrasle resnična in stvarna ta revna črna zemlja in siva vsakdanjost. Svet otroških sanj je začuda lep, in čim dalj otroci ostanejo v njem, tem dalj so srečni. Ne budimo jih prezgodaj, ne izganjajmo jih iz paradiža, naj sanjajo; saj bodo itak prekmalu začeli okušati grenko-sti življenja. BOŽIČ: Trije dnevi duhovne obnove so nas pripravili duhovno za praznike. Č. g. L. Ambrožič, profesor sv. pisma v semenišču v Torontu, nam je pridigal in je spovedoval. Pridigal nam je o prenavljanju v Katoliški cerkvi, ki ga prinaša Vatikanski cerkveni zbor. Čestital nam je h gradnji tako lepega slovenskega doma, dejal je, da bi nam ga skoraj zavidal, če bi bila zavist na mestu, kar se nam je še posebno dobro zdelo. Pri obeh. božičnih mašah je bila kapela polna. Razdelili smo nad 500 sv. obhajil. Tudi božično darovanje za cerlkev je preseglo vsa prejšnja leta. NAŠ DOM je dobil teden po Božiču streho. Pretekli teden so vstavili okna in vrata tudi zgoraj v veliki dvorani. Plin že greje spodnjo in sedaj bo začel greti tudi zgornjo veliko dvorano. Sedaj naprej nismo več odvisni od vremena. S streho nad glavo in na gorkem od znotraj lahko izdelujemo poslopje in ga o-premljamo skozi zimo, čeprav preklje padajo z neba. Ljudje so nestrpni. “Kdaj se bomo vselili,” vprašujejo. Nekateri so sanjali, da bomo že silvestrovali v svojem. Pa to ne gre tako hitro. Komaj čakajo lastne cerkve in dvorane. Dom se gradi. Če ni bil za Božič, bo pa morda za pust; če ne za pust, pa za Veliko noč ali pa za prihodnjo jesen. Dom je stvarnost. Par mesecev preje ali pozneje ni važno. Čim več bomo zanj žrtvovali v denarju in delu, tem prej ga bomo uživali in tem lepši bo. Fr. L. T. njem sprejeli pojasnilo postajnega načelnika. CLEVELAND, O. Zenske dobijo delo STROJNE ŠIVILJE Morajo imeti izkustvo v šivanju ženskih oblek. Dobra plača od kosa. Plačane počitnice in prazniki ter bolniško zavarovanje. Stalna zaposlitev. Prijetni delavni pogoji v moderni, klimatsko ohlajevani obratovalnici. Javite se od 8:30 dop. do 11:30 dop. VENUS INDUSTRIES 4800 E. 131 St. (na vogalu Broadwaya) MALI OGLASI V najem — E. 58 St. 4 sobe in kopalnico se odda v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138. (10) Uvidevnost Z desetminutno zamudo je odpeljal motorni vlak iz Inni-chena na Tirolskem, ker je eden izmed potnikov pozabil v hotelski sobi umetno zobovje. Drugi potniki so z razumeva- CLEVELAND, O, Moški dobijo delo Voznik dobi delo Slovenska čistilnica v Col-linwoodu išče voznika tovornega avtomobila, za stalno ali delno zaposlitev. Kličite GL 1-4746. (7) V najem Velika soba s e odda z straniščem in lijakom eni osebi ali zakoncema, zgoraj. Kličite KE 1-1949. (7) Naprodaj Mehanična delavnica (Machine Shop) je naprodaj, dolgo obstoječa, dobra prilika. Kličite CH 1-1988. (7) V NAJEM TRGOVSKI PROSTOR preje Komin’s Drug * Store 6430 St. Clair Ave. Za pojasnila kličite IV 1-5380 (7) Hiša naprodaj Dvodružinska hiša in 2 ek-stra sobi za dohodek. Cena $11,900. Na Saranac Rd. in E. 160 St. Kličite 851-0517. (11) Kupim žago Kupim krožno žago (cirku-larko) Kličite 431-8447, do 3. ure pop. —(7) Sobe se odda Dve sobi se oddaja spredaj na 1177 Norwood Rd. (9) Zidana 4-družinska Zidano poslopje, vsako stanovanje 4 sobe in kopalnica. $18,000. Nič naplačila za G.I. FRANK KILBANE REALTY CO. LA 1-2722 (10) V najem Želim sprejeti v najem mirno odraslo družino. 5 sob, drugo nadstropje, zadostno zemlje za poletni pridelek. Rent po dogovoru! Stari urar John Prostor 881 Babbitt Rd., Euclid, Ohio Tel.: RE 1-4022 (8,12 jan) Hiša naprodaj 8-sobna hiša, 3 kuhinje in 2 kopalnici, blizu Holmes Ave. Samo $11,500. LEO BAUR REALTOR IV 6.1655 AMERIŠKA DOMOVINA, ,ooooooooo O« Josip Jurčič: DESETI BRAT ROMAN oo(><=i>)oooo(>o()353 No. Chicago St. Joliet, Illinois V blag spomin OB PETI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA IN MATI Sprejmi, od nas, Gospod, molitve in darila, pokaži mil obraz, pokojni daj hladila. ki nas je za vedno zapustila dne 10. januarja 1960. Gospod, daruj ji mir, naj večna luč ji sveti; ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti. Žalujoči: FRANK, soprog REV. FRANCIS M. PAIK, EDWARD PIKE, sinova DIANE, snaha; EDWARD, vnuk ter OSTALLO SORODSTVO. Cleveland, Ohio, 12. januarja 1965. Župnija torej hitro raste in smo Bogu hvaležni, da smo zidali dovolj veliko cerkev in dvorano, sicer bi v nekaj letih nastal isti in še težji problem kot je pri župniji Marije Pomagaj. Tako bosta pa cerkev in dvorana dovolj veliki še za mnogo let, razen za kake izredne prilike, kot je božična polnočnica ali kaka druga izredna slovesnost v cerkvi kot je bila v preteklem letu nova maša preč. g. Jožeta Plevnika, S.J. Prav tako je bila že dvorana nekajkrat premajhna kljub temu, da sprejme blizu 500 ljudi. Tako je bila za silvestrovanje popolnoma natrpana. Uporabili smo prav vse stole in mize, pa, so še morah nekateri bolj pozni gosti stati. Bil pa je lep pogled na toliko Slovencev. Prevladovali so mladi iz Toronta in iz okoliških krajev. Razpoloženje je bio silvestrovanju primerno veselo. Ob polnoči smo drug drugemu voščili srečno in blagoslovljeno novo leto, se še malo poveselili in zapeli in se razšli ob prvih urah novega leta. Dober obisk na Silvestrovo nam je tudi z gospodarskega vidika zelo prav prišel. Kajti župnija Brezmadežne je v gospodarskem pogledu še vedno v zelo težkem položaju. Kajti cerkev in dvorano je zidalo le kakih 100 slovenskih družin; zadostuje pa tako cerkev kakor dvorana po svoji velikosti vsaj 500 družinam. Zato smo se kljub izredni požrtvovalnosti mnogih župljanov morali tako zadolžiti, da nam sedaj samo obresti večino dohodkov požro. V preteklem letu zaradi nakupa novih orgel sploh nič dolga nismo mogli odplačati. Kar smo tistim, ki so že nekaj let čakali, dolga odplačali, smo pa morali toliko novega dolga na škofiji narediti. Tako ima župnija ob koncu 1964 še vedno $140,635 dolga v glavnem po 5 % %. Samo obresti znašajo letno skoraj $8,000. Rednih dohodkov ima župnija sorazmerno malo; nedeljske nabirke so bile povprečno po $180. Nedeljske nabirke celega leta so znašale komaj toliko kot pri župniji sv. Vida v Clevelandu samo božična nabirka, ki je znašala nad $10,600. Župnija Brezmadežne pa je imela vseh dohodkov, če odštejemo novo posojilo, le $34,771. Od te vsote smo izplačali $7,343 obresti in $3,290 glavnice. Okrog $9,000 smo dali za nove orgle, izplačali še nekaj dolga kompanijam od prejšnjega leta, ko smo zidali novo' župnišče. Vse ostalo pa je šlo za redne tekoče stroške in smo morali živeti zelo skromno, da smo prišli s temi dohodki skozi. Zato si dušna pastirja še vedno sama kuhata in poleg dušnega pastirstva še marsikatero ročno delo pri cerkvi in dvorani sama naredita, da so izdatki manjši. Vendar gledamo z zaupanjem tudi v to leto. Da bo Bog le dal zdravje in župljanom dobro zaposlitev, pa bo župnija tudi gospodarskim bremenom kos. Zahvaljujemo se prav iskreno vsem dobrotnikom za vse darove, ki so jih v preteklem letu poslali za cerkev in za nove orgle v njej. Tudi v tem letu bomo pri vseh skupnih pobožnostih v cerkvi molili zanje. Komaj smo pospravili jaslice, bomo v cerkvi Brezmadežne imeli spet posebne jaslice in sicer žive. V nedeljo, 17. januarja, se bo namreč začela v cerkvi Brezmadežne 40 - u r n a pobožnost. Vse tri dni: v nedeljo, ponedeljek in v torek bo Jezus v zakramentu Sv. Rešnjega Telesa izpostavljen v javno češče-nje. Vse tri dni bomo imeli pobožnosti zvečer ob 7.30: sv. maša s pridigo in spovedovanje. Štirideseturno pobožnost bo vodil preč. g. Tone Zrnec, C. M. On ni le dober glasbenik, ampak tudi odličen pridigar. Spominjam se njegovih govorov ob 40-urni pobožnosti v cerkvi Marije Pomagaj, ko je prišel v Kanado. Duhovnikom redki pridigarji zadostijo; tudi če so verniki zadovoljni z njim, duhovniki niso. Pa moram priznati, da so me tisti Zmečevi govori tako prevzeli, da sem sklenil, da ga povabim tudi v našo cerkev. Nič ne dvomim, da ga bodo naši župljani prav radi hodili poslušat in da bo udeležba pri 40-urni pobožnosti dobra. V nedeljo, |ko se bo začela 40-urna pobožnost, bodo žene Katoliške Ženske Lige prodajale tudi krofe in po zadnji sv. maši postregle tudi z okusnim kosilom. Tako gospodinjam tisto nedeljo siploh ne bo treba pripravljati kosila; lahko bodo prišle na kosilo kar v dvorano in bodo tako imele čas, da posvete več ur Jezusu, ki bo na oltarju izpostavljen v javno češčenje. Ob takih prilikah imamo navadno tudi goste iz mesta. Dr. Peter Urbanc s svojo družino skoraj redno pride, pa tudi drugi odlični Slovenci iz mesta. Ko ravno govorim o dr. Petru Urbancu, mu čestitam k njegovemu zanimivemu opisu potovanja po Rusiji in po Vzhodni Evropi, ki ga je priobčil v božični številki Ameriške Domovine. Tudi meni je poslal pozdrave s Črnega morja. Mislim, da ni šel tja pripravljat padec Hruščeva, ki je kmalu zatem sledil. — Angleščina je uradni jezik afriške Liberije.