časopis slovenskih delavcev Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon 311-956, 313-942 Naročnina in prodaja 321-255 Telefaks 317-298 Naslov: ČZP Enotnost Dalmatinova 4, Ljubljana Ljubljana, 4. septembra 1992, št. 36, letnik 51, cena 85 SIT AKSIOM SINDIKATOV: ZAHTEVATI MAKSIMUM, DOKLER S TEM NE OGROZIMO RAZVOJA (Brane Mišič na ponedeljkovi tiskovni konferenci ZSSS, o kateri pišemo na 4. strani) Kakšen je ta »maksimum« zdaj, lahko vidite na gornji tabeli, in ko vas bosta zabolela glava in srce hkrati, pomislite na september, ki bo mesec pogajanj o kolektivnih pogodbah. POVPREČNA LETNA BRUTO PLAČA ZA LETO 1991 - v ECU-jih Država Znesek Primerljivi nivo za Slovenijo Mnogokratnik Delež v % ZR Nemčija 27 200 5,1 19,5 Francija 26 700 5,0 19,9 V. Britanija 20 400 3,8 26,0 Italija 26 200 4,9 20,2 Španija 20 100 3,8 26,4 EVR. SKUPNOST 23 900 4,5 22,2 ZDA 25 300 4,8 20,9 Japonska 26 300 5,0 20,2 Slovenija 5 300 1,0 100,0 Vir: Statistisches Taschenbuch 1991, Arbeits- und Sozialstatistik, Bonn 1991, str. 9.6 DODATEK K TUJEMU VIRU - NOBENA EVROPSKA DRŽAVA BRUTO PLAČE TAKO KRUTO NE OBREMENJUJE KOT PRAV SLOVENSKA! USODA DELAVCEV JE ZDAJ V ROKAH POSLANCEV Delavci so v Sloveniji ostali povsem brez pravic. Vsak šef ek jim žuga z delovno knjižico, mečejo jih na cesto, goljufajo pri kolektivnih pogodbah, jim ponujajo bone za menzo namesto plače... Če se kdo iz preplašene, brezvoljne množice obrne na sodišče, si lahko obeta najmanj tri leta tožarjenja za sila dvomljiv uspeh. Zato si Svobodni sindikati Slovenije veliko obetajo do nove zakonodaje o delovnih in socialnih sodiščih in pripominjajo: sodno varstvo delavcev mora biti: hitro, strokovno, pravično in dostopno! Preti mamreč nevarnost, da bi zaradi sodnih taks in drugih stroškov merilo dostopnosti tudi do sodišč te vrste postal gmotni položaj posameznika. Že doslej so se namreč direktorji pravdali z delavci na račun podjetja, delavcu pa je ostal le še sindikat. Svobodni sindikati trkajo na vest poslancev, naj vsaj pri tej, za delavce tako usodni zakonodaji pokažejo kanček več odgovornosti! Mi pa vprašujemo ministrico za delo Jožico Puhar, če še drži njena obljuba, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da bi delovno in socialno sodstvo prišlo pod okrilje njenega in ne pravosodnega ministrstva. Na to so jo namreč pred dobrim letom opozorili nemški sindikalisti, ki jim je to uspelo in imajo dobre izkušnje. Jožico Puhar to sprašujemo z veseljem, saj je med redkimi ministri, ki odgovarja na vprašanja časopisa slovenskih delavcev. O pogledih ZSSS na delovno in socialno zakonodajo lahko preberete na 4. strani. mm m r ym sreda, Naj se svobodni sindikati še tako trudijo s kolektivnimi pogodbami, področje plač uhaja v povsem drugo smer. Kajpak bi bilo lepo, če bi končno zaživela v besedah sicer tolikokrat uporabljena in zlorabljena parola o povezanosti nagrajevanja s produktivnostjo. Namesto da bi ljudi spodbujali, jih motivirali, plače še kar naprej tonejo v administrativnih poskusih »urejanja«, ki pravzaprav pomeni omejevanje. Izgovor je klasičen, češ saj ni denarja. Jasno je, da ga s takšno logiko tudi nikoli ne bo! O tem piše Stane Uhan na 9, strani De. Sprenevedanje Za razgretost pred bližnjim zasedanjem slovenskega parlamenta so v minulem tednu poskrbeli voditelji opozicijskih strank. Zahtevajo referendum o volilnem zakonu v državni zbor. To zakonsko gradivo se že sicer dolgo valja po poslanskih klopeh, sporov o njem je bilo mnogo, najbolj sporno pa je Starmanovo »udbovsko« dopolnilo. Pa je kljub temu že vse kazalo, da se bodo stranke sporazumele in »preskrbele« dvetretjinsko večino za sprejem zakona o volitvah v državni zbor med poslanci. Narodni demokrati so doslej zmeraj glasovali proti volilni zakonodaji, kajti dosledno zahtevajo referendum. Kaj pa je pičilo denimo Peterleta, ki menda ne bo vztrajal pri »udbovskem« dopolnilu (medtem ko bodo kandidati njegove stranke vseeno podpisovali znamenite izjave o (ne)sodelovanju z udbo oziroma tujimi agenturami), da se je začel zavzemati za referendum, ne vemo. Za lase so privlečene trditve, da v predlogu zakona o volitvah niso upoštevane zahteve KDS in zahteva, naj bodo volitve omogočene tudi našim državljanom v tujini. Ustavna komisija in parlamentarni zbori so sprejeli vse zahteve te stranke, vendar toliko, -da je zagotovljena verodostojnost volitev. V zdajšnjih prepirih med strankami vladnega bloka in opozicijo - slednja pa na vse načine tudi poskuša ohromiti delo parlamenta in vlade -je mnogo nezdravega za razvoj slovenske mlade demokracije. Pravi odgovor na kup odprtih vprašanj in na novo razporeditev političnih sil pa lahko dajo lanove volitve, ki ne bodo temeljile le na odločanju proti, temveč tudi za nove razvojne programe, za odpravljanje bede, v katero vse bolj tonejo slovenski delavci, za zaposlovanje in za zares demokratične odnose v slovenski družbi. Toda če opozicijske stranke mislijo resno z referendumom o volitvah (pa čeprav so njihovi argumenti na trhlih nogah), potlej novih volitev letos ne bo. - Za takšno početje bo moral kdo plačati »kazen«. Prav tako tudi za vse, kar se dogaja v parlamentu, ki zaradi politično ideološkega trmoglavljenja nekaterih strank in njihovih poslancev zgublja značilnosti pravega parlamenta in vse bolj postaja ladja norcev. DOBER GOSPODAR MIŠU NA JUTRI!!! Že danes si priskrbite, kar boste potrebovali prav kmalu: ROKOVNIK -PRIROČNIK ’93 - da boste točno vedeli kdaj in kje, - da boste imeli vse zapisano, - da boste z njim obdarili partnerje, izkazali pozornost do svojih članov, ga dali v zahvalo za požrtvovalno delo, - ker ga preprosto morate imeti. V prednaročilu je cena zelo ugodna: SAMO 700 SIT, za večje količine pa nudimo poseben popust. Vaša naročila sprejemamo na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, telefon: (061) 321-255. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ......izvod(ov) ROKOVNIKA-PRIROČNIKA ZA LETO 1993. Naročeno pošljite na naslov: ........................... Ulica, poštna št., kraj: ............................... Ime in priimek podpisnika:.............................. Naročeno, dne:.......................................... Žig Podpis naročnika 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju Domžalski vrtec Čebelica ne bo Karitasov vrtec Dominik Savio? Odbor staršev domžalskega vrtca ČEBELICA me je kot predsednico skupščinskega odbora za delo, zaposlovanje in socialno po- v vrtcu, ki ga ]e izvršni svet Skupščine občine Domžale pogojne rddal v koncesijo domžal-skemu KARITASU; le-ta pa je starše otrok tega vrtca kratko in malo pozval, naj svoje otroke bodisi takoj vpišejo v njihov vrtec, bodisi izpišejo in premestijo v druge domžalske vrtce... In zaplet se je začel. Tako sem 31. 8. 1992 organizirala javen sestanek, na katerega sem povabila vse prizadete (predstavnike izvršnega sveta, župana Skupščine občine Domžale, domžalsko Karitas, upravo in vodstvo vrtca in vzgojiteljice, predstavnike pristojnega ministrstva in odbor staršev, Zvezo družin z ZPM in predstavnike sredstev javnega obveščanja), da bi na kraju samem soočili vse, v javnosti že znane nesporazume, pregledali, glede katerih vprašanj nastajajo razlike v interesih in spori ter poskušali najti rešitev, ki bi vsem staršem omogočila izbiro in ne povzročila nepotrebnih stresov in zapletov otrokom, ki so že v vrtcih, nepotrebnih nevšečnosti njihovim staršem in sedanjim vzgojiteljem. Sestanka se niso udeležili domžalski župan g. Ervin Schivartz-bartl, ki je svoje argumente za takšno odločitev tudi objavil v sobotnem dnevnem tisku, in predstavniki domžalskega KARITASA, ki so mojo pomoč izrecno odklonili. Tako je na sestanku potekalo predvsem obveščanje s strani občinskega izvršnega sveta, kako je tekel proces poskusa privatizacije dela otroškega varstva v Domžalah in razčiščevanje vzrokov, ki so pripeljali do nepopolnih informacij in vroče krvi med starši in v javnosti. Rezultat vsega, kar se je v zvezi s tem v Domžalah dogajalo in je postalo tudi javno znano, je bila predvsem bistvena ugotovitev, da koncesija nikomur, ne KARITASU (za vrteč ČEBELICA) ne drugi skupini interesentov (za vrtec URŠA), še ni bila dokončno dodeljena, ker nobeden od koncesionarjev do predpisanega roka ni zadostil vsem razpisnim pogojem, občinska oblast pa zaenkrat tudi še ni našla rešitve, s katero bi zagotovila prostor v enem od obstoječih vrtcev v samih Domžalah za vse tiste otroke, ki so sedaj že vključeni in bi z ukinjanjem obstoječih državnih vrtcev ne želeli vstopiti v novo nastala koncesi-onarska vrtca. Po diskusijah, ki so bile včasih tudi neprijetne in burne, smo se prisotni načelno strinjali, da bi bilo nastali zaplet možno reševati takole: 1. starši bodo držali izvršni svet domžalske skupščine za njegovo lastno izhodišče, da nobeden od že vpisanih otrok v državni vrtec ne bo ostal brez prostora v takšnem vrtcu v Domžalah, če njegovi starši tako želijo. Pri dokončni dodelitvi koncesije za takšno ali drugačno enoto sedaj državnega vrtca se bo izvršni svet ravnal po želji večine staršev, za manjšino pa bo iskal rešitve na novih lokacijah. Če se bo našla prosta in primerna lokacija, je mogoče KARITASOV vrtec organizirati že letos, če pa se bo našla rešitev v enem od obstoječih vrtcev, jo je priporočljivo uveljaviti šele z novim šolskim letom, tako da bo mogoče na to pripraviti starše, otroke in zaposlene v vrtcih. Predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Domžale bo povabil predstavnike staršev na sejo izvršnega sveta Skupščine občine Domžale v sredo, 2. septembra 1992 in jim omogočil vplivati na dokončne odločitve v zvezi z dodeljevanjem koncesij. 2. Udeleženci sestanka priporočamo izvršnemu svetu in Skupščini občine Domžale, naj skupaj s KARITASOM iščeta rešitev za omogočanje izbire vzgoje litiko poprosil, naj jim pomagam zaščititi pravice njihovih otrok v versko opredeljenem programu vrtca za 59 otrok tistih staršev, ki si takšno vzgojo želijo. Starši pričakujejo, da bo gospod župan držal besedo in jim omogočil aktivno sodelovati na vseh sejah skupščine, ko se bodo sprejemale odločitve n zvezi s temi vprašanji. 3. Nobena rešitev, ki bi jo našli, ne more biti sprejeta mimo staršev, katerih otroke bi doletele njene posledice. Obstoja soglasje, da je treba zasledovati ekonomsko najbolj smotrne rešitve, takšne, ki bodo upoštevale, da potrebe v otroškem varstvu niso nekaj za vekomaj danega, da so cilji pluralizacije otroškega varstva pocenitve, ki jih prinaša konkurenca novih ponudnikov, možnost izbire različnih, kvalitetnih programov in s tem boljše zadovoljevanje potreb staršev in otrok. 4. Iz analize vzrokov za različne nesporazume je postalo očitno, da obveščanja staršev otrok o poteku oddaje obstoječih vrtcev v koncesije ne more izvršni svet preprosto prepustiti interesentom za koncesije. Prav tako je Predlogi vladi RS in ministrstvu za šolstvo in šport Pismo Alojzija Šuštarja, ljubljanskega nadškofa in metropolita na isti naslov me je tako navdušilo, da si bom drznil uporabiti njegove tehtne misli v podkrepitev svojih - všeč mi je namreč, da se Igor Bavčar ukvarja s cerkvenimi zadevami v Razkrižju in s tem omogoča nadškofu dovolj časa, da skrbi za šolstvo. V svojih predlogih govori o ideološkem nasilju nad neverujočimi. Verski pouk naj bi po nadškofovem mnenju postal »obvezen izbirni predmet«, kar je prav v redu, če to postane tudi marksizem. Argumenti so isti: »Brez poznavanja krščanstva ni mogoče razumeti niti naše preteklosti niti sedanjosti. Korenine slovenskega naroda segajo v bogato grško-rimsko in krščansko evropsko kulturno dediščino...« Se strinjam, a to velja tudi za svobodomiselne tradicije in gotovo tudi za bogato marksistično misel, s katero smo bili prežeti nekaj desetletij. Res, čemu trgati te korenine in tako pomembne stvari tlačiti v predmete, kot so zgodovina, sociologija, filozofija, književnost... Verouk in marksizem naj postaneta »obvezna izbirna predmeta«, naslovnik pa naj razmisli, če bi ne kazalo v ta rang uvrstiti še lute-ranstva, mohamedanstva in še za kaj bi še našli nič manj tehtni argumenti. Zatorej vam kličem z Alojzijem Šuštarjem: Bodimo strpni! L. M. Kranj Odprto pismo ministru za obrambo, g. Janezu Janši TV Slovenija je vesoljno Slovenstvo osrečila z »zanimivim« prikazom »argumentov«, zakaj je edino prav in pametno, da se zdravilišče Rimske toplice čim-prej in za neznano ceno proda tujcem. Prodajalec je ministrstvo za obrambo, dedič lastnine nekdanje JLA nad tem objektom, motiv pa nevzdržno visoki stroški vzdrževanja praznega zdravilišča, ki jih plačujemo davkoplačevalci. Gledala sem in se čudila. Da pa se nisem čudila sama, so me opozorili volilci, ki so me klicali in spraševali - z njimi vred sprašujem vas in vaše ministrstvo tudi jaz: - zakaj je zdravilišče Rimske toplice prazno, čeprav je bilo iz posnetka na TV razvidno, da ni ruševina? Mnogi ljudje si niso mogli privoščiti dopusta, čeprav so ga zaslužili. Za zmernb ceno v tem zdravilišču bi si ga morda lahko, če bi skrbniki znali za to poskrbeti. Raje pa ste »vlagali« v vzdrževanje praznega objekta. Zakaj tako? - zakaj se je ministrstvo za obrambo odločilo, da ta objekt proda tujcem, ne pa za drugačno dokapitalizacijo, s katero bi že jutri kapitalsko gotovo donosen objekt dobiček prinašal domačinom in ne tujim vlagateljem? Ali v ministrstvu za obrambo ne peste, da so tako rekoč edine d,6nosne in uspešne slovenske »tbvarne« ta trenutek slovenska zdravilišča? - kako bo rr.imstrstvo za obrambo potolažilo ogorčenje do- spemo, da je skupščina najprej sprejela odločitev o tem, da bo poskusila pluralizacijo otroškega vrtca s koncesijami, nato pa prepustila ugotavljanje interesa staršev za vključevanje otrok v morebitne, nove oblike otroškega varstva kar potencialnim koncesionarjem in vodstvom prizadetih državnih vrtcev. 5. Prisotni so dobili zagotovilo namestnika ministra za zdravstvo, socialno varstvo in družino g. Impala, da bo to ministrstvo pri dodeljevanju soglasja za katerokoli konecesijo skrbno raziskalo, kako je potekal postopek in ali so zares podani vsi predpisani pogoji za dodelitev takega soglasja. Strinjal se je tudi z ugotovitvijo, da je treba v njegovem ministrstvu pospešiti pripravo nove koncepcije otroškega varstva in novega zakona o otroškem varstvu in tako opredeliti odgovore na dileme v zvezi z dodeljevanjem dosedanjih državnih vrtcev različnim koncesionarjem. 6. Sama sem sprejela obveznost, da bom dala pobudo pristojnim delovnim telesom v skupš- čini, da se proučijo vsi že obstoječi primeri dodeljevanja koncesij v otroškem varstvu, pregledajo vsi zapleti, ki so se v zvezi s tem pojavljali in pripravi predlog obvezne pravne procedure za izvedbo korektnega in zakonitega koncesionarskega postopka. Dogovorili smo se tudi, da me bodo predstavniki odbora staršev po seji izvršnega sveta in morda tudi skupščine obvestili ali menijo, da je, o sporni temi potrebno organizirati javno tribuno v Domžalah, na kateri bi vsi prizadeti in vsi odgovorni lahko javno predstavili ‘svoje argumente in iskali za vse sprejemljive rešitve. Domžalski, župan, gospod Schivartzbartl me je 30. 8. 1992 v tisku obdolžil nedobronamernosti, nepristojnosti in ignorantskega odnosa do njega in drugih, ki so %e v domžalski občini ukvarjali s tem vprašanjem. Prepuščam bralcem tega sporočila, da ocenijo, ali je imel prav! Sonja Lokar, predsednica odbora za delo, zaposlovanje in socialno politiko mačinov, ki jih je doslej jezilo lastništvo JLA nad tem objektom, ko bo njihov najbolj perspektiven nosilec razvoja prešel v roke tistih, ki so v Sloveniji že dokazali, da dobro vedo, kako se pospravi dobiček, ne da bi od njega kaj prida imeli ljudje in kraji, ki so ga pomagali ustvariti? Najbrž bi ne smelo biti preveč, če pričakujem javen odgovor. S spoštovanjem Sonja Lokar, poslanka SDP v DPZ Stanovanjski sklad poravnal vse obveznosti Ali bo direktor SKB preklical svoj podpis? Z nakazilom (27. 8. 1992) banki SKB v višini 330 milijonov tolarjev v deviznih blagajniških zapisih Banke Slovenije je Stanovanjski sklad Republike Slovenije že poravnal vse obveznosti do slovenskih bank iz naslova poplačila neugodnih stanovanjskih kreditov. »SKB banki je sklad nakazal skupno 1,5 milijarde tolarjev, od tega 470 milijonov tolarjev v gotovini, razliko pa v vrednostnih papirjih, skladno z določili protokola, ki ga je s strani SKB podpisal direktor Ivan Nerad,« pojasnjuje Edvard Oven, direktor Stanovanjskega sklada. »Ostalim slovenskim bankam smo nakazali že 212 milijonov tolarjev, s čimer so po naši evidenci poravnane vse obveznosti, z izjemo dvomesečnih obresti.« Edvard Oven: »Zaradi tega z naše strani ni več nobenih razlogov, da slovenske banke ne izvedejo poplačila neugodnih stanovanjskih kreditov s krediti Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.« Stanovanjski sklad torej v celoti izpolnjuje določila protokola, podpisanega z bankami, zato ni razlogov za enostranski odstop, kakršnega najavlja direktor SKB banke in s tem zanika veljavnost dokumenta, ki ga je sam podpisal. Takšna poslovna poteza SKB banke bi ponovno oškodovala imetnike njenih neugodnih stanovanjskih kreditov. Stanovanjski sklad RS Proti razvrednotenju protifašističnega boja in sprave Kampanja ob prihodu Vinka Levstika je klasičen primer politizacije konkretnega sodnega primera in njegovega zlorabljanja v politične namene v predvolilnem času. O krivdi ali nekrivdi Vinka Levstika lahko razsoja le sodišče brez pritiskov in prejudiciranja odločitve. SDP Slovenije se ne misli spuščati v politične razprave z bivšim domobranskim podoficirjem in vohunom, ki je osumljen vojnih zločinov. Odločno nasprotujemo poskusom, da se Vinko Levstik uporabi kot trojanski konj prizadevanj za razvrednotenje NOB in zgodovinskega pomena protifašističnega boja nasploh. Osvobodilni boj je bil del svetovne protifašistične zveze, ki je ustvarila temelje današnje demokratične Evrope. Zato smo ogorčeni nad poskusi, da se sodelavce okupatorja prikazuje kot nedolžne žrtve, za krivce pa prikaže tiste, ki so se junaško ■ uprli okupaciji v najtežjih trenutkih za obstoj slovenskega naroda. Takšen način ponovnega odpiranja zgodovinskih ran lahko izniči spravna prizadevanja in poruši vzdušje medsebojnega političnega zaupanja, ki je bilo vzpostavljeno s sporazumom parlamentarnih strank ob plebiscitu. Prizadevali si bomo, da bo najširša slovenska in mednarodna javnost spoznala resnično bistvo poskusov razvrednotenja protifašističnega boja in sprave. SDP Slovenije dr. Ciril Ribičič Srečanje upokojencev v Pavii di Ddine Pokrajinska organizacija sindikata upokojencev CGII v Pavii di Udine je v soboto in nedeljo, 29. in 30. avgusta organizirala posebno srečanje upokojenskih organizacij. Manifestacija z udeležbo delegacij iz sindikatov upokojencev republike San Marino in Pavia di Udine ter upokojenskih organizacij iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije je bila enkratna po svoji organizacijski in vsebinski strani. Delegacije sta sprejela podpredsednik komune in predsednik občinskega sindikata, ki sta v nagovorih poudarila pomembnost srečanja delegacij in razgovorov na temo »Mir, svoboda, socialne pravice v novi Evropi«. Delegacije so sprejele posebno izjavo glede ugotovitve, da v svetu še vedno ni zaželenega miru, spoštovanja človeka, demokracije in prave svobode. Zato tudi upokojenci nimajo mirne, stabilne in zagotovljene ustrezne socialne varnosti. Delegacije so se zavezale, da bodo v svojih organizacijah zagotovile spoštovanje gornjih načel in se zavzemale, da bo socialna skrb za upokojenca v ospredju delovanja tako sindikata kot upokojenskih organizacij. Delegacije so si med seboj izmenjale izkušnje o delu in zagotovile nadaljnje sodelovanje v korist in interesu upokojencev v vseh sosednjih državah. Z veliko pozornostjo pa so si delegati upokojencev ogledali svetovno znano razstavo »Zlato in zakladi Evrope« v vili Manini. Stanko Hvale Dalmatinova 1,61IIIIII Ljubljana tel.: (061)313-942 311-956 110-033 116-163 . y slovenskih Jj J. ■ v*! .v,,.,,,,. I /fes / 1 4. septembra 1992 TOM1M Pavle Čelik je najbrž boljši policaj kot pisec, vsekakor pa je tudi mislec. Svojemu šefu in ministru je te dni kar javno povedal, da notranji minister pač ne bi smel biti tudi prvak neke stranke. Čelik že ve zakaj in tudi nič ne skriva svojih slabih izkušenj režimskega policaja v preteklosti. Seveda bi bilo skrajno neumno trditi, da policija ni ideološka. Vsaka policija na svetu je v službi režima, ki jo plačuje. No ja, včasih se tudi policaji postavijo po robu kakšnemu režimu, skupaj z vojaki, toda samo zato, da bi vzpostavili nov režim, ki mu bodo radi zvesto služili. Policija je torej vedno ob boku oblasti, pa čeprav se Metamorfoze okrog nje vse cedi od obljub, da hoče biti samo profesionalna organizacija in nič več. Da je policija varuh režima, ali, kakor se lepo reče, ustavne ureditve, se je lepo pokazalo tudi te dni, ko je malce potipala obisti nacionalističnih šefov in mora sedaj poslušati, da je beograjsko komunistična, kar seveda pomeni, da imamo pri nas beograjski komunistični režim. No ja, take oslarije seveda niso nič novega. Za policijo pa vsekakor ni posebno zdravo, če jo vodi strankarski šef. Seveda to ni zdravo tudi za šefa policije. Saj mora biti hudirjevo naporno, če moraš biti, denimo, ob devetih strankarski lider, potem pa odkorakaš v službo, in moraš, ko stopiš čez prag, pozabiti na vse drugo in se preleviti j v strokovnjaka. Takele metamorfoze bi bile hudo naporne celo za kakega ekološkega ministra, ki se za režim lahko bojuje kvečjemu s kakimi protinuklearnimi plakati, kaj šele za notranjega ministra, ki ima pod sabo kar nekaj tisoč oboroženih fantov. Gospod Čelik torej skrbi za zdravje in dobro počutje ! svojega šefa. Verjetno že ve zakaj. Seveda gospod Čelik skrbi tudi za zdravje in dobro počutje celotne policije in tudi v tem primeru najbrž dobro ve zakaj. Zakaj gospod Čelik to počenja, najbrž dobro vesta tudi gospod minister in celotna policija. Toda, gospod Čelik skrbi tudi za zdravje in dobro počutje stranke gospoda ministra, ki se ji pravi demokratska. Ker gospod minister namreč nikakor ne misli odložiti svoje najvišje strankarske funkcije, bi se tega lahko spomnili v Demokratski stranki. Toda tem sploh ne pride na misel, da bi svojega predsednika zamenjali, ker je obenem notranji minister, in tako poskrbeli za dobro zdravje in počutje gospoda ministra, njegove policije in še lastne stranke. Gospod Čelik je vsekakor ugleden mož. Morda bodo njegove besede segle do možganov demokratskih ugledni-kov, če že v ministrove nočejo. Če vemo, da je predsednik Narodnih demokratov dr. Rajko Pirnat univerzitetni profesor prava, ki je bil tudi pravosodni minister in bi potemtakem z vseh plati moral imeti zakonodajo v malem prstu, in če poleg tega vemo, da je takoimenovana Mlada iniciativa nekakšen podmladek ali mladinska organizacija Narodnih demokratov, potem je pač sila nerodno, če ta iniciativa strelja takšne kozle, kot jih je v svoji zahtevi, naj srbohrvaščino umaknejo iz naših šol ali pa naj šolski minister odstopi. Minister s takimi rečmi, kot so predmeti v šolah, seveda nič nima, saj imamo parlamentarno strokovno telo, ki ga mora minister ubogati. In ker je to telo odločilo, da bo v šolah hrvaščina ali srbščina, ne pa nekakšna srbohrvaščina, naj bi po mnenju Narodne stranke in njenega podmladka šolski minister odstopil. Slovencem se strankarsko nebo še dolgo ne bo zjasnilo, če se že strankarski mladci učijo političnega spakovanja, ki nima ne repa in ne glave, torej spakovanja zaradi spakovanja. Samo da se nekaj pleteniči in besediči in zapravlja delavski in davkoplačevalski denar. Beseda ima na Slovenskem manjšo vrednost kot jugodinar, čeprav je plačana s tolarji in morda tudi z dolarji. Sicer pa se zdi, da je v Sloveniji odprt natečaj za novo funkcijo velikega inkvizitorja. Kdor ima doma kakšen primerek Njegoševega Gorskega venca, kaseto Dorda Marjanoviča ali ploščo Hrističeve Ohridske legende - bognedaj pa denimo kakšne pravoslavne liturgije - naj vse to hitro uniči ali pa spravi na varno, kajti srbska kultura bo vsak čas na črni listi izganjalcev hudiča iz ubogega slovenskega telesa. Ime Nušič lahko zašepetate samo v krogu svojih najzanesljivejših bližnjih, ob imenu Seleš morate obvezno nadvse zaničljivo pljuniti, na glas morate razlagati, da vam gredo slike Lubarde na bruhanje in da je Mokranjac navaden srbofašist. Srbske kletvice so strogo prepovedane /ježešmarija, kako bomo pa Slovenci poslej sploh kleli?/, Donava pa z Madžarske poslej teče naravnost v Romunijo. Kar se pa nas tiče, nam je lastna kultura čisto dovolj, so oni dan množično trdili poslušalci vseslovenskega radija. Nič ni lepšega od kikirikanja na lastnem kupu gnoja. Pravo blagozvočje pa je, če to v duetu počneta narod-nodemokratska mlada inaiciativa in nacionalistični Jelinčič, s čimer pa zgodbe še ni konec, ker imamo Slovenci tako zelo radi oktete. Kar zadeva »srbohrvaščino«, pa tako poznate zgodbo o slovenski stari mami, ki je sredi Zagreba na glas rekla, da je od hoje trudna, in so jo odpeljali v porodnišnico. eoia r/oria NEKAKŠEN SODOBEN VEROUK No, pa smo po prvem dolgem vročem poletju v samostojni Sloveniji končno dočakali še predlog za uvedbo obveznega izbirnega predmeta v naše šole, ki naj bi učvrstil krščanske korenine in etos slovenskih otrok in jih spoznal z religijami. Nekakšen sodoben verouk naj bi bil to. Starši imajo pravico do vzgoje svojega otroka tudi na verskem področju. Tako ga bomo v verskem smislu obdelovali starši, cerkev in. če bi bil predlog sprejet, tudi državna šola. Čas je pravi, saj smo izgnali marksizem in moralno vzgojo in tako omogočili prostor za druge nauke. Tudi verskih komisij nimamo, ki bi lahko strpno in kontinuirano urejale odnose med državo in verskimi skupnostmi. Tako smo vsaj bližje trenutku, ko bomo prišli tudi do državne ali državnih ver. Po mojem mnenju je to nekaj, kar ne gre vštric s sodobnim človekom in njegovo osebno in zasebno intimo, lastnino, vestjo, nazorom ... Kot oče dveh otrok, ki se že samostojno odločata, čutim, da skuša nekdo s pomočjo tudi moje države poseči v vzgojo vnukov in jim podariti prek boga ljubezen do bližnjega, vem pa, da to doma zmoremo sami. Nekdo posega v družino zaradi nekakšne svetosti, ki jo spoštujem in cenim pri vseh, ki so se odločili za takšno življenjsko prepričanje. Toda v imenu svojega prepričanja naj pustijo svobodo tudi nam - drugače mislečim. Milan Bratec J? II ’nh ez 1 lili lil lili ■ Sodišče je trikrat razsojalo o zahtevkih sindikatov za zaščito pravice svobodnega združevanja v sindikate. Šlo je za zahtevo majhnih sindikatov, kot sta belgijski policijski sindikat in švedski sindikat strojevodij. Ti sindikati so se pritožili, ker jim zaradi majhnosti ni bilo omogočeno sodelovanje pri kolektivnem dogovarjanju. Sodišče je z njimi soglašalo. Gosta pa sta poudarila, da ima pravica do svobodnega združevanja tudi drugo plat medalje. Namreč pravico posameznika, da se ne poveže v noben sindikat. Sodišče je zato obsodilo tudi tiste sindikate, ki so na različne načine onemogočali zaposlovanje delavcev, ki niso bili njihovi člani. Pogovor se je končal tako, da sta gosta zadovoljno ugotovila, da Slovenija izpolnjuje tudi ta pogoj za včlanitev v Svet Evrope. Lučka Bohm PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, SMOVNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 350,00 SIT 0 več avtorjev Pri |g™>Sosti . Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU ......Izv. , Kako uveliavl« Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in ...izv. 9 Stanov, razmerja starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz iTU m noiaufi in nnrou pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdrav- .. " stveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT ...Izv. • Rokovnik-priročnik ’93 ->Š— izv. • Moje pravice na izv. • Nova del. zakon, izv. • Plačni sistem • več avtorjev; KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 520,00 SIT • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 520,00 SIT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SIT • ROKOVNIK - PRIROČNIK ’93 Koledarski del - Blok za zapiske - Vsebinski-sindikalni del. Cena 700 SIT. Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 Od 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:.................................... Ulica, poštna št. in kraj: ............................................ Ime in priimek podpisnika:............................................. 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne:.................. Žig Podpis naročnika iJifii^r O O _ CO n •§ ^r|.s s g j N S 2 s °^ § :S-2g^SS^ cC rlllil! cs g ^ S ^ o- ^šiit8- « o iUfltlllJli silili- ii« > i ca 1 ol3 s >5 8-5 Ifrtlilišlšl 3Ifl2iliill> i'ki >N ^ O >-t R N . « ^ C g . ^ ;s -^ > S S ^ g '3 n .2 g o o g 73 o O 2 .§ h e-ii . ^ m ^ 21I=I*!S 1111" l'«? °^° O 1.6 •^ > § ti "J č llBpl-l!« lotili |'|SlifPtIf-l?>-1 silil OJ ^•g73 e ■S4 2s=irg §3 p w Ž o S -pii l-glp OJ C W Saslg Is.sSl e ■§ "d Oh -O o S 2 . ij 6. 2'o ^ ^ 3 rt •S ^ ^ g 'd a« ^2 0 rt rt o mn 1 s II a^ g '~^1! ^11 O. 0 cd rt tifl rt N N o o pp pT3 S U 'S 5 g T3 P K g šftl o o . 'g'® ■ •Is ^ .S g ^ .2,^ ^ e lu 73 Oh O CO 0 51 .S O :fl-g O *S C3 ds Š i £ 3 i cL ^ 3 > ^ ffl o “-n ISSJISgJs Pii iffiipuj 11*13 s1^ Hlfllllls HiSl^l e «2 S a ■ "li fl 2 5 -f '3 č 2U65 flJ co o; : n ^ Hill.s tli« al ^11° 11^1;!,, r!l5llllP'P-sJ.s o; rt > 0 ° _ g3 ltJP!Il!ls!Ii!Iii?l! ■^ - > O1 o .“ | Ed MO " > J2 d O >o ^ 3 lili 2 E-^d d o^-gS gg; g ag>« g jg >u >u g’«i 3 M rt O 73 O > Oh O a5°| c«1" §?|'s 2 ,1 I < tiC O ^ > d) ^ o OJ QJ H pic ^ Sh s • o C yii!fiiPit: I fi > . * *«*^t-!?st|^1 lil^ilffli l|f*««** Iii!!I!S!!UII rllflj!iii|fl|*Mi -B!Kišst5!!l!flrlll!ll1!l£ll!!l!:t!flIl!i ^ as ^ I > ali ols g:s Sa-s e ž §1:a §3 -a5 l^f.sUalH 115 gsl^sll sl £ 0,0^^ 03 ac rt ^ S 2 ^ 3 W O W o > Oh'5 . G9 HH ^ 73 ONO _;0ON^hN7300C L/J ?* N 73 73 ^ ^ 73 73MH^^MHIN^>-,^^ m ^h— ^ ^ ., - — •:•:• iž;«*:«« ii :::::: _________- ------ So| S IM > 00 02 >73 D 03 O > g ^ S > r* •Sčj oj? i-fii 03 -rj -^> ►> N >N C o Ilfl- Jill 'S O •S g S g m g S g •S >3 i -si;go-5>| a Tt o o o co ^ O CD O ^ O) (O CVJ O co O 00 CO -r^ O) Tl- ^ 10 N- 00 00 00 co ^ 1- O CO LO T- 10 CO N •s,a^^f3« . | s gi-g-s -»""•-|!!!&7|| :| H O “■ o » lili l^as 1'il^l^liill |ilf §in^rfežEi.isi J i :g'| -I g l 2i|-il!-!l 00 O) 8 s cvi 10 00 00 ■E .S. 00 o O) SS co co ▼— o co co ill-4- ll §11 •g S £ a. « t S »- II a n 3 ri-salig-gilSl .^,«d f|gsalii:g>g'ai|y rs >0 - sp •§ a-s p •n *«■» ~ .5» ~ CO s? mmmmmmmmmmm e e £ ! co 00 >0 ii SC -C g cy 55 M CD 5 CD S ° 3-^ O) w I ra S s O S *-_ 2 j«; I d O 0" ^ S C S >ra g-"5 > ” S O m (i y IIIIIIHlllMll! I«g2^ragoogra>aoco| cdcoEo-cocd^^EEoojo^^ c - 0,1 rn H-t- l/) ^ ^s- r\ i rt> i-b 1 r\ co m eri r~5 ■ Elss o 5,ii= i-ii sili Ul >,$ : Z 2*«s ' £li o gg! > E >N rt N 2? "•O S co 45 co 2 lii > ra ® > m ro ® n c ra ” M m — ^ IzglllS o o "S ra c c ^^^oš-co S ra 8.0^^^ p o — 73 > 73 o o 3 ^.f f .-.2 > ^ UH §111 tlMmi |!^Ifi|ra „ s ^ ^ e c- -* >w o O ^ . CD CO m -D c ra 10 ® "S ® c £ ra « | fS ||IlsSss®= £ 2ž E ® x: jra o x: ra ra o. ra N N 0 N S O | =5 o n iz n E ra .® «■ .ra;®: — -j c o c S>:t! > -SE s i § 2 ^ - 8 ^ S - 's” lil ^ ■Ig«a^5-i g sw Id s; § a.«^^ | |S 1:2.11^ -S s ■- 8 I ® ra o O | 1 illlllll B IpMII ^ e tliftrisiiistii^iiJP^riiii^tiiii 1 v/ *iiifiii:ii?i^i«iiiriiifMuissyt:r8«iž«ifci««i*>>:.:^^ ncu-.-.£>€= o C 'JZ' h .2L'S ■%•«d ffi„A A « Hitu 2'Sf3 A -S, (UM S "OiSdddsd g 'g. 'd n M :=• i 6 sf M g 2"d3 S.gddS •".'cir.S > £ S1 > "S d « > -ct .g-2.§)C-2g-S p/^E ^ E d S § 5 .S 5, "‘P-llll1 Tl § E5 « •£•= >Cd ,v •55; S S ss g g 5 ^ -2 ^ „ a> a :5> ° a e’! '§ S !t§-§i | n "llšllsl co J, -A S gl N C 1 ~ ^3 a a 03 CT) 1 a-s I I O § 73 -csi i—i cs 4*i |s5§§2§ ISSScggoS 731 O 8 'tl S g g IlšIIHH i it*i!!i •§ 3 «e 5 11 Htlilttl 111-sTiliš. s .t § rl | al s 5 a ■g ! |w| -S a« a ° p!s;-£ I ta 111«! ? s § a 0- ^ ; -2 a s! s g š ■a-g-S § o >n o S Sh £ 03 >S g ^ S l'S ft a S E Ež .» s 1 ° S -§ sl-a lit “,asSlgS^ o ^ § a o o- o ^ b- Sf ^ 003,«»^! | w ®t ||*§ g ^ -S, O ^ si-§-!>s mil 1-8511 ° -~ '4 'C o 03 e § a ^ § 11 31 § g . e _§ a t Is»»l 'S §|| s g d a a| a§l'S 'S i §,!,!i'šfli at § || q-šs § ^ '3 g I I § «■'« § o S » e-2 :2 olS § d g -t g 11 § ^ a-S s § a >S T3 § S a o ® i» A; al.s § a S a _ ■S a ! £ 2 It “ ■š - ~ ^ ap;~ o § t al i ■« 1 § § S'P a i “S 'g -g8 ^ a BgS^a 2 < t S S o Š S & § .k „ tt-^IUf-i ililllll! ilti Itn §31 0) S 4 ^ ^ ^ -e -S n. g ® t a e oSuT^s ,,5'5»^o.» *I|j|pI|l|!||l|3|l:I i«!!?! lili«5«« a w 2 ^ 6 'a1^ s § g a ^ -a~ 2 3 § 4 '5' iiiis^r ticrtiiai as || glgi§>s ■ a 3 -§ g h; 'g | >g -T !-2a It ° o o (M O N ^ ?3 i I ^rj O tU3 rt ^ ^ g a rt W) ^ > £ O) O (D ^ a>” ■^•ar ® ^3 ■ S ra E " .b^ ® | ^ g gS m c M c 0CT3 a > A3 S|3-dg2|>PE .ra-g, o; § -d o, ra .a .s SBrago -P;ra m T) § d ±ts ^ -n 2 ^ C « a ^ d ® -d o S, S Nrao-S_3s*ra“' OJ^-mo 'o ^ ^ rt o ‘p ps! ^ a^ E d ^ S d g - ra - a T ° I.p E | J a jg I o| i^fi-s.: JI »•rtf-iEcj^rtj. * t ,* io rt n dm-dgdbi as'S1 S 5 « ra >“ ^orard-dg ^ga.oraSf^ E-^ §>|(Z!>S 2 ra| 11^ ^ a|^-ES M I ra s m u ras ^ ,® g ra^^g.SSraSdO^d^ Sdg-^d “o .3 .2 sj a « •-• S a am Niod>'dN35NiaM>rra dN.i-,WHJ!»^>'«n.F«^c ^ Š a • «^ >-c _2 n H3 |1 ra E aS rt ^ a ^ & Is a »E i 5 S- c 2 'O 1 ” 3 «:-s ra-2 13 ^ s ai ■”i B .o" g ” t JPS I t •S t § § s I o a ^ ^ 3 is g-a *0 =1 d £ J g, ra o = « d N 3 « GJ rt O 73 ^ JD ra ® o W a Oh O >• T3 o >73 -r^P d) rt ^ _Q rt °'=e-gig2o' W ^1 rt o S i a>“ -a ra KyH 3)-d g, tr-d 55 -g g s d gul-fi §>N § S ra ra ■rap^o.goTig °t i|š ah ® a a „ ra .ra S o 3 gO ^ t3 -S i* a -d ^ o ra S< ° rt' rt ^ C N ^.Sl S m>E gi3 Slrd®a>8,grtS 1^^Sšg.s-as rtv 5 N .£ •: rt rt ^ si^liefis- i o 'S ^ >S -§ 43 >E Sl! - ■ocS'« « N o s A>S-g,o Mi 3 š ST SiiT) ^ ra S g E 8,t ^ 5 g •- e ra d - 3 ° d el šipi« ”ls|S^3 pilila olfl-? |||1| J?fyJ |1||| |, čg-sil l-Slji l.l-s| E|| ”f?l ll 5II p-s .a« " - ^ -•-> ra ra dS g a§Q d«-!;.« ^ 73 pc^ S ® 2 ... . o3^4S d a s " > 'w .s a;s o.ra S^ M £ “ •£ N ' ^ i—i zz O O ^ S č O) m , W) d tt J3 a 3 P a? 5^43 “ g? ra5 J.g'ra5 ^U43 ^SOrasInSH' !^?1l.!;a^!?ilg!!!:#!| ^.SA.S Šl&dSJ-S-dH^-oll^Pt-d^AH-do-Si.^aSS^ ra rr-H • i—s CO CJ H-l ^ oj N rt ^ oJ rt - rt _ ^ N rt ra d -g g ra o a 3 S a ra l|s®a!dS tj m ra o -g J® .p, m ra W)c/3 ra N d 3 t^lfrag 3 >j!!,® i % a ■aA>AgS2A3 Adi Itis S'S^'g •« -a > n ^ > -g ^ ^ " i di m a, £ ® ra .„ : ^ P "P .š-s « m o ^ ^ ^ a ° 'S mm%m 'ra A3 >n n ^ ®| ra 2^ s s -N o'B, « £ p o *d 5 g ra^ > | ®3 d ra d rais > 11111051= §s i.|S|Bp s« s- ||.di 5 »1 JSs“g l ll^ a ^Ts llsf o “i: „ s 5 -g o t S P ^ ra ? n g a.2 g g ^ > .„ ra ° - s “il-liš l^-sf6 'S^Ad.ra^ ra S^73 o>r« O - rt _ ^ . -rt >rt w 5 S g T ra ® ^ S >ra a d o -*-> S1.&&I • r-j f-H &H jj rt rt Oh W ^ > o rt rt ‘ r—j »—H i s o at 'ra 3 -a S ,® S o a ftQ .ra g O ra ^ ^ -^1 “1^1 l^sasEI£° iit"lpt!ldtalir lilfleH -5 O: |1 iSsfl llš-^lf ^llSfal^^a .Ji, E aSosAdm-d dxi d od?ad a a^d NadaBooP o .. oasl|ai N oH/jidA S g-g m 2 -raS ® agj ®*d d P ra 3 H p,- a ® A Š S -ra « AH s T ra « -a “'O^ 1 !tl<§!? ra~t S «'g*3 coU ac, 8 ? ?H O --' ras -g a rt > A5 N So S ž ®-d>S > ^SUO^J.o ra|||| ■°S,Si6e: filffilPif _ A3 ® ra •" o a O ra o ra r" Q a02 a 0'-‘ S -2P n rt rt ,rt 73 • p-sl S d > ra 'ra S-ra 1>S S ra p iS £ m 5 -g, S a"© £ ^ 1 g ra °|^ a ,—* Qj N QJ o^rt g rt ra o h ^ ra > Mdd ® 3 Ph ^ > CTi > 33 > g p iš 2 N 3 £5 S S 43 S ra ra -S “ ^ Vi rt X rt o .'tii*§ž »lili lldPlts d 3 ! O g 'p •£, ^ara3 TlJ 1—1 ra ~ • 'g S o g ” t ^ P ra ra 33 S ra -'o £ ra OJ >m .£ > rd £ 3 £ ra ® o a c a73 •rH rj-J O ~ *~M ^ o S >.g^ £<23 g-° ra ra § -d “ Tra.rf.oO ra.ra ra ssB5g«ass"§r«l,|4 g-sisi^ga-gr ■ s. a 1^1.1.3110. a l-;|ltf|| IH !“’,B’'.—s«Sil ^ > '3 ^ £ > NižJ; £ra oP*d d > a5aS ra > L£ o ® n °5 &p «#1 ■s .g, S 3 * a d “J £<3 pra-^T §4St>ra - ra1©. 3.g^-g ^ S « ra S^S-G d;^ ra5 -d1« a ra 3 | ;S ^ ,0 I3 d m §)'&'£ t « "I Is rat-B,2 430 ^^ S^n- S> o M g > S? 3 ,§ 2 p > - a^ ra SSŽiiAs-Ssgoo-SS«^ ^ a o"'ra 1,3 rt r~~i. ra—I Iff^ltTra3^ —^ ^ raj r^ ^ ku w -w w w rii .~-i ui rn Oj rrt •'“i rl !«g^fl^Hfrai s|tiM d rji ■ . d -3 AH >N -->71 - n 'd O -d 'g co73 Sl s<-d -s a «„ a ojOhAJ >N frt rt n rt ra-5-^t'Š »ra^OA3^ ”-3 ra a ^ £,&£.-£ ^l»gl1t|S<^:SSS^'3;8|o'3.g,ra.'g?;go tlrat^'^"3"” ra .£ k '3Š;4>A O 'S ra ra ‘3 >« “tM"!Hlistsaž'=ši S Rešilni »Ul]: 'm Ad o a d rt O : rt rt ^ O ‘J? O tŽ3 OJ p., rt ^ Oh rt rt > +o z_j uu ^ ^ at g.2.5 ra* raS Sio^.Š"^,® ^ra^ra£o3<.£ -S-aNsgragg-S-s' S'^£ra'-,'d;d gAHra.ra0-rra O idrattgorad •gs^ajp.Oa^iž?:« rt m »lifiiiplll^ “-Re-E^ SS|2>i3B •|rm43 £43 O t^AH .ci 'd M ■r! ra a S - !^^g'££g£rara , CD IšHiifUPiflUii-pž. s®««11 ai^ „3 .d^-a-^Sad^an S-^£^2:&2 ara-oiž. a a * ^43 S o A - t3 ET ^ ra 2 Ph > 73 g o, nj oj -m ° > 'rt N rt $ O'm O G >m b > -^rt 3 | talili “£il «tl»"I i — O.Sraforara^ Sraira^.S^^SHj.-j g ra §<^8, ^.£|.£i^ g-3 C « a S^^O^agra'3'o St "« ft O a ’| -S ,_ ,^ U R ^ ^ '.n n ^ OJ M g£inrara43„ S^ra^g a^g;! raž ft|-o g ftg o ra £|t 2 | £| n £p 1 ^ § ■§ a a'£ > ^ © ‘G 2 ^ 3 ts J 5 S g ;s S&ra-ra m .P a ra n ™-.n n. ^ n š'?ii&ll:lf|s"siaip5 "'AHarara^^nraradi^ :p>8 ■ raH rt O ^ OJ *fi n CD ^4-* >•»-( CD CS1 rt rara-dradra-Sž AH •d,ra 2 '3 ra S >5? S d ra| - ^ c^dragg aa>ra © g o.22’£0Š.2£ra-g,ra;drarara.pd>irsr “S ao® ra^Ž-3'3 ra ?«§>N« d OJ raS ?H S ^ 5 ra c ra >S - a>ra S^OJajŠrSrtco^^rtH ^ tS h§ In ^ rt ^ g ^ 'ra ^ S -S t i 'tl 1 'S a ! J ° ^ ^ fs O t« # ra 11 ^ Fra^73 -:a ra a a > a *o 'E PTT p a aO > S 5 S a,S d '£ >3 5 ^ «:=? - S «■£ £ Sra I 'S S 43 “ ll°^'s It1 '-£"§ d^-g «CQ o .f: o o raa S ja| ' lili ličili H 73 T3 ^-. SO-sS-S = sitsšm c£ ■« M ra 3 SW « agratt Ilpra“« o d-a “ « ara g g TT, rt - O O rt > £ £ E-1 O /1‘ .73 t- ~ >■§ > o rt SSlIfS ftd^rag>a| “»itiillfliš-' ^išssSis&lsisi 5 n o^3 n S'5?ft>’H .n 3 of£S!| 5'3 ■£ ”1 ■S § S-2, rt rt rt w C 25 Ah ŠP^ rt ^ — rt rt 0 o rt 73 -A N o—o 73 >CJ > 'Ed S ■a os a 1 ra d > S AS g OJ >S •£ > U >ra q Ipl!!!!« ^ ^ "O O oj ^ § n rt Ph OJ >73 ^CO rt rt %°- a^ ° >•§ N ra-S olt^lftfll IfiSlI iti i KvS>d|5^^;> I ^!l l|“ti 2 id,d n g ra d •£-g^, a g a.03 f£ a .ra-gf” I11|l|if d-® mm IsiB •S 'S „ .gtl '-5's ?|fl|f!l 2 £ °;dJ3 >>M'57° ^>;§ £ia11-§-£3 cE S S M O +» oT-ft “ P > ;3 CO.S o . II-8' i mi«i«i^l|1*| IIIJ^IHil1 •8 |1iflft|!lII|i illlillf IUfllitpIri' "s”“- rai Ji :d,'ra .d ra <£ a ^2^i|1.> ra. 5 | “ ft.. 73 nilgllt ui d io o ■g'3 g a S3-i!!llf gi|5 |>^'ra 'ra g d H' ft;3 g 3 ^ra^l-S 2 £S “o^d o oj 5 5'g S o 0d m £ 'o _ OJ +a. 'xS^ §) O ^ lu rt iš >£l-“S :- stll-si ^ a.d g'® 4 ° £ a>AA 8 rt .£ oj rt rt -O m oj-rra ^3 +a 25^^§-§l E ab | C ortogc ^ rt co o ^ S § ‘Tsls-a & « ‘S ■£ S5'3H5.ra^ g B ;o * 'dB'S|| “ra « ° a ° 3 'S’ « - oSp « N g OM ° 2 ra O 43 ■£ > >N rt e 'CJ O fš-g-gp a ^ rt rt rt rt Sd||>! I oT ^ S .| d AH o 'ra g 43 ii rai^d ^>o O £hJ2 OJ O CO ^ M rt ^ 13 > hm%Ml |.|f'^.|'|Ni| Erall^Sgora M 21 T.ra OJ >N S ^ — 1/3 rt TJ rt aj rt T-* > rt rH C-' ' '•!- ii M s d ^ ra P I 'ra g a ; uam^m nnimum fltlNll lisnir l 2l t! AH-S, P CO r-,^ W) « .g, . S ° Oh 2 S ^ *JkH lošl. co ■— ra-T^^tia^c raS.g „ 11d |. g ;|| 5 3 m g ° § 3 Š N ®,'4 £, S “ i ^ ■£ t co •^•Sll^laraara-grS^ .s,!||!!l!'!.illpa-lf |1f|:yi:|ll|l|l|I = ggftpttS^d ^ § 1lS?aNl2| _ ■2|lE^S2gK|>Sp$Vp S |ra|§'S^l|d I ca a°f|sp|tll ® S §d ^^'3 š'5 e S 6 ra ,3 ^ (g p o AH g d ra S ^ ” l^-g § > ra ra co __ ^ 2£d°.Sora0®3!:! I | Uti Ilfl 113 .EE o >5fcAGbigj|5S CO S) d aOESLg^ra g g 2 'ra d oo o “ •rH CO •rH ,(, r Oh 73 'CJ o rt rt Bag 5 Ah AH |I5 oj o rt 73 73 'raa J -rt o rt ^ Oh . 3 d d ikt iti °.s S ^.2,'o o 'g g AS ra ° d o S >3j§ 2d.| Sp Sara > ^ rt It? JI i ||P P-PSI OJ I OJ •r-J OJ 73 ra Z4 O fP OJ 5 ra^ o g ra a o a ara5 d g S g D m O S ^raa-^^až I t:ls1|ss §.6 » g,. | e d g 3 -S, ra > a o -T lOngAHoOdfc 1-3lslšsS stil o > rt rt .2 rči)>cj 73 O OJ rt Oh > .„ . „ .0 >N ? -g | N ^STra:„^|dorad '^^|.ra|a.S.pi: ^ rt "S £ o ^ ^3 "ocortS^^-^E oj o ^ OJ-O^OPnOO^r ftII;lš|P. lt|iliPIIl |T 2 M« sjs I ra > iimispp pil Ulil P g d .A 2 43 ra a ffl ra ra “5s|l Ig; ' N > > O cO ags-c> t&ll-g. itPflflill «»n 5 il-sat g .. ga ra ||g|| ’d|^ lllfpštl 0^d>M a5 ra "o ^ Bl«3|^|ral^ ra B^d ra 5?od B 3 ra 2 £ “d 0 tH Š otSd S 8 o g ^ ^-5. g ^ >> 73 ao o d d £ AH a 13 t'£ Ž ^ ^ ’a ^ 2 TSIMstiSl! ^ r3 ^ y rt ^ isiltif-4« ;.e.s-a Sd£3^ d « g T S- ra a-o g AS 2 rad &tra>T > ra d g šl|~.34 £ c a § « a S S-8,1 N .ra S -3 a 3 d g. AH ra raJS ^ots ^3i& s o ra d Si ra ■g T -s 0:« 0 :s g N k ra So « g g ra f3 a-g .n co d > -r 0 o ’A -£■ 0 J? b ra o ra •" is ITiTlPiP l0išfa.i.§tPI"-0P«'S« suisir r i^§a; '"''■Tvi . KAŽIPOT 4. septembra 1992 POCENIMO ŽIVLJENJE £5MI$ Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 33 Zdravilišča 1. Bivalni kontejnerji v Podčetrtku - za 4 osebe, cena 45 DEM v tolarski protivrednosti. Termini v septembru. 2. Naravno zdravilišče »Triglav« Mojstrana - bivanje v dve-, tri- ali štiriposteljriih sobah. Cena polnega penziona 24 DEM, polpenziona 21 DEM. Cene za šole v naravi: za predšolske otroke 13 DEM, za osnovnošolce 15 DEM in za dijake do 18. leta 16 DEM. Pokličite 064 891-020. 3. Prikolica v Šobcu - prosto od 24. 8. dalje - zaželeni 10-dnevni termini, cena 850 SIT. Pokličite 065 53-411, int. 17. Morje POT DO BOGASTVA DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o. ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061 326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061 317-298; žiro račun 50101 -601 -92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Sobe v Kranjski Gori - s TWC, za dve, štiri ali pet oseb. Cene nočitve od 10 do 15 DEM, polpenzion 25 do 29 DEM. Telefon: (061) 310-047. 2. Apartmaji v Kaninski vasi - Bovec dvo- ali enoposteljni apartmaji v celoti opremljeni za 4 oz. 5 oseb v mesecu septembru. Cena dnevnega najema od 23 do 26 DEM v tolarski protivrednosti. Če ste pripravljeni za mala pleskarska dela, pa lahko dobite tedenski najem brez plačila. 3. Dom v Planici - dvo-, tri- in štiriposteljne sobe. Penzion 15 DEM. Termini po 15. avgustu. 4. Najem garsonjere v Kranjski Gori - možen najem za eno leto. Informacije na ATRISU. Dolgo, skoraj peklensko vroče poletje je bilo letos naklonjeno mnogim slovenskim letoviščem. Posebno tistim, ki se lahko pohvalijo z bo-gato ponudbo in seveda cenami, ki so še v mejah razuma. Kar dobro so jo letošnje poletje odnesla tudi naša naravna zdravilišča. V pomurskih zdraviliščih so celo izjemno zadovoljni s poletno turistično sezono. Imeli so polne hotele, prav tako vse svoje kampe. In tu sezone še ni konec. Spet je tu veliko tujcev, predvsem iz Nemčije, Avstrije, Švice, Italije. Zanje je tu najbolj privlačen naturistični kamp v Banovskih toplicah, kjer imajo za zahtevnejše goste penzion z 52 ležišči. Poleg kopanja in uživanja pod sončnimi žarki si tu lahko privoščite še najrazličnejše športe, obisk turističnih kmetij, tečaje tujih jezikov, vožnjo z vprego svetovno znanih kasačev, vesele večere v vinskih kleteh in še marsikaj drugega. Na primer izlet do Blatnega jezera ali kratek skok v bližnjo Avstrijo. Slika: Sašo Bernardi. DELAVCI MEDEXA IN DROGE ŽRTVE NATOLCEVANJA V zvezi z znano »afero propo-lis«, katere epilog bo na sodišču, lahko mirno zapišemo, da pro-polis ni škodljiv. Zelo škodljivo pa je tendenciozno in neresnično poročanje nekaterih medijev. Zavajanje javnosti v zvezi s priljubljenim propolisom, ki preprečuje vnetje sluznic ustne votline, žrela in dlesni, blaži herpes in celi površinske rane, bo namreč delavce ljubljanskega Medexa in portoroške Droge veliko stalo. In v tem je največji problem »afere propolis«. Vse skupaj se je pričelo 21. avgusta, ko je slovensko ministrstvo za zdravstvo izdalo odločbo, s katero je prepovedalo nadaljnjo prodajo propolisa. v obrazložitvi je ministrstvo zapisalo, da je Slovenija uvozila iz Argentine prek Italije »določene količine« propolisa. Takega propolisa, ki je v Argentini botroval štirinajstim smrtnim primerom. Preparat propolisa naj bi bil kontaminiran s strupenim dietilengli-.kolom. Se je slovensko ministrstvo za zdravstvo prenaglilo? Kaže, da se je, saj ni preverilo svojih trditev. Glodanje slastne kosti, ki jo je ministrstvo vrglo slovnskim medijem, pa je seveda še najbolj vznemirilo delavce obeh omenjenih podjetij. Vse skupaj je bilo pojasnjeno v štirih dneh in ministrstvo za zdravstvo je svojo še toplo odločbo nemudoma preklicalo. Republiški sanitarni inšpektorat je namreč ugotovil, da je propolis, ki ga prodaja Medex povsem neoporečen. To so potrdile tudi številne analize tako Univerzitetnega zavoda za zdravstvo in socialno varstvo, Zavoda SRS za zdravstveno varstvo, strokovnjakov Univerzitetnega kliničnega centra, Dermatološke klinike, Kardiološke klinike, Kemijskega inštituta Boris Kidrič in še mnogih drugih, ki skrbijo za neoporečnost zdravil. Tudi na tiskovni konferenci, ki so jo pred dnevi sklicali prizadeti, nihče od številnih prisotnih slovenskih strokovnjakov ni omenil, da bi propolis utegnil škoditi zdravju. Izjeme, kot so denimo alergija ali kaj podobnega, pa so že seveda povsem druga zgodba. Vendar propolis sam na sebi ni škodljiv. Mnogi uporabniki ga kujejo v nebo. Andrej Ulaga Razpis Osnovna šola Brezno-Podvelka potrebuje učitelja za slovenski jezik in učitelja za angleški jezik. V obeh primerih za določen čas. Nastop dela takoj. Vse informacije po telefonu: 0602 - 66433. Osnovna šola Brezno-Podvelka 1. Počitniške hišice v Bašaniji, Savudrija: objekt s 4 sobami s po 4 ležišči. V vsakem objektu so skupne sanitarije. Termini po 14. septembru. Cena penziona 22 DEM v tolarski protivrednosti. 2. Počitniška stanovanja v Maredi pri Novigradu: dvosobna stanovanja v počitniškem naselju, v celoti opremljena, trgovina v naselju, plaža idealna za otroke, možnost bivanja za 5 oseb. V sezoni 35 DEM. Termini v septembru. 3. Oddih v Poreču - možnosti najema apartmajev v Lanterni, Picalu od 28. 8. do 18. 9. Cene od 25 do 42 DEM. Apartmaji imajo opremljeno kuhinjo, bivalni prostor, spalnico, kopalnico in verando oziroma balkon. Polpenzionska ponudba na otoku Sv. Nikola pri Poreču - Splendid - dvoposteljni apartmaji z TWC. Polpenzion v času od 28. 8. do 18. 9. je 18 DEM. 4. Apartmaji v Dajli - v septembru, opremljeni za 4 osebe. Cena 29 DEM. 5. Dvosobni apartma v Maredi pri Novigradu - v mesecu septembru. Praviloma sedemdnevni termini, cena 25 DEM v tolarski protivrednosti. 6. Dvosobni apartma - LOPARI - Mali Lošinj - sedemdnevni ali daljši termini v septembru, cena 25 DEM v tolarski protivrednosti. Možnost plačila v dveh obrokih. Prikolice 1. Prikolica v AC Izola - opremljena za 4 osebe, baldahin, senčna lega. Cena septembra 1.300 SIT. C. PRODAMO 1. Več apartmajev v Kaninski vasi prodamo, apartmaji so enosobni in trisobni. Cena ca. 1350 DEM za m2. 2. Garsonjere v Stinici - velikost 25 m2 in 24 m2 + 20 m2 atrija. Ponudbe pod ATRIS. D. ENODNEVNI IZLET V SLOVENSKEM PRIMORJU - celodnevno križarjenje z barko; ribji piknik, kosilo, sončenje. Skupine od 15-40 oseb. Primerno za sindikalne izlete po slovenski obali. Cena 2000 tolarjev na osebo. Možnost kvalitetnih poslovnih aranžmajev. E. POSEBNO OBVESTILO - sindikalne organizacije in druge zainteresi- rane lastnike počitniških domov, stanovanj in bungalovov, ki bi bili zainteresirani za skupno holdinško podjetje v Republiki Hrvaški, vabimo k sodelovanju. Svojo namero sporočite ATRIS-u._________________________________________ Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: ob potrditvi rezervacije takoj vplačate 30% celotnega zneska, preostali del mora biti poravnan 12 dni pred pričetkom letovanja. Pri odpovedi, daljši od 30 dni za že rezervirani oddih, zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri odpovedi, krajši do 15 dni, zaračunamo stroške in 20% celotnega zneska. Pri krajših odpovednih rokih zahtevamo plačilo v celoti. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 10%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 15 dni pred začetkom letova- ^ Želimo vam prijetno bivanje, kjerkoli ste - Borza sindikalnega tu- r,zma' Direktor borze Metod Zalar Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 9. 1992 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revalorizacijska stopnja za september 1992 znaša 1,4% mesečno, preračunano na letno raven 18%. REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO: MESEČNE POSEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE: Za vezavo sredstev MESEČNE 1,88% 32.16% LETNE 25,08% 26,26% 27,44% 39,24% 29,80% KREDITNA PONUDBA: - Kratkoročni krediti privatnim osebam: z rokom vračfa 6 me 'r8 0r0Cni ’ilaJ2 me Kredite lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v Delavski hranilnici, ratkoročr ,48% POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881. Piše: Mag. Aleksej Cvetko Prenehanje in izguba pravic Pravice do družinske pokojnine ne more pridobiti tisti - če pa jo je že pridobil, jo izgubi, ki je s pravnomočno sodno odločbo obsojen za naklepno kaznivo dejanje uboja zavarovanca. Pravico do družinske pokojnine izgubijo s sklenitvijo zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti, ki je po zakonu v pravnih posledicah izenačena z zakonsko skupnostjo: - vdova, ki še ni stara 50 let, in vdovec, ki še ni star 55 let, razen če sta pravico dobila zaradi popolne nezmožnosti za delo, - otroci, razen če so to pravico dobili zaradi popolne nezmožnosti za delo ali če sta oba zakonca udeleženca rednega šolanja in nimata statusa zavarovanca. v. . Taka izguba pravice pa ni nujno stalna. Vdovi oziroma Vdovcu oživi pravica do družinske pokojnine: - če je po prenehanju nove zakonske zveze še otrok ali več otrok iz prve zakonske zveze, ki imajo pravico do družinske pokojnine, in jih je dolžan preživljati, - če so izpolnjeni pogoji, ob katerih ima glede na svojo starost pravico do družinske pokojnine. V obeh primerih je seveda pogoj za oživitev pravice do prejšnje družinske pokojnine nepridobitev pravice do družinske pokojnine po zakoncu iz nove zakonske zveze Zavarovanec ne more pridobiti pravice oziroma delovni invalid izgubi že oridobljeno pravico v primeru, če si je sam povzročil invalidnost ali telesno okvaro z namenom, da bi si pridobil pravice iz invalidskega zavarovanja. Zavarovanec, ki ni v delovnem razmerju in ki ni zavarovan zaradi osebnega opravljanja samostojnega dela, kot športnik ali šahist ali za primer brezposelnosti in opravljanja javnih del iz tega naslova, nima več pravice do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu, da dela s skrajšanim delovnim časom in pravice do poklicne rehabilitacije od dneva, ko izpolni pogoje za starostno upokojitev. Če pogoji za priznavanje oziroma uživanje varstvenega dodatka niso več izpolnjeni, ta pravica preneha s prvim dnem naslednjega meseca po prenehanju pogojev. Zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali vec pokojnin v Republiki Sloveniji, lahko uživa le eno od njih po lastnlizbiri. Taka zakonska rešitev se je ohranila iz starega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja kljub številnim predlogom, naj bi se omogočilo uživanje dveh pokojnin (ali vsaj deloma) v primerih, ko zavarovanec izpolnjuje tako pogoje za pridobitev svoje osebne pokojnine kot tudi pogoje za pridobitev družinske pokojnine. Od sprejetega načela odstopajo samo določbe, ki omogočajo odmero družinske pokojnine najmanj^ v višini najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo v primerih, ko ima družinski član poleg pravice do družinske pokojnine tudi pravico do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine in tiste, ki otrokom dvojnim sirotam omogočajo, da poleg družinske pokojnine po enem roditelju pridobijo tudi del družinske pokojnine po drugem. Prim. doc. dr. Anton Prijatelj Peljite psa na sprehod, tudi če ga nimate! Ta izrek sem pred časom slišal in se mi je zdel nadvse primeren za vse nas, ki nimamo psov. Četudi jih nimamo, je primerno, da se od časa'do časa sprehodimo. V vseh dosedanjih poletnih prispevkih sem priporočal sprehode tako na morju kot v hribih ali doma, če smo doma počitnikovali. Nisem pa nikoli natančneje opisoval, kako moramo o sprehodih razmišljati. Posebej velja razmišljati, če peljemo na sprehod dojenčka, če gre na sprehod starejši človek ali če gre na sprehod bolnik, ki je ravnokar prebolel hujšo bolezen ali operacijo. Pri sprehodih moramo torej upoštevati: človekovo starost, kondicijo, njegove prebolele bolezni, letni in dnevni čas, onesnaženost zraka. Dojenčka peljejo na sprehod mamice ali pa stare mame, izjemoma stari očetje. Otroški zdravniki vedo povedati, da sprehodi niso primerni v opoldanskih urah, ko sonce najbolj pripeka. Takrat je za dojenčka primernejša senca kot sprehod. Preskočimo k starejšim ljudem. Ti imajo ali imamo prevečkrat težave z zvišanim krvnim tlakom. Zato tudi za starejše velja priporočilo, naj ne hodijo na sprehode v najhujši vročini in soncu. In ne brez pokrivala. Naj povem, kako so mi rekli nečaki na morju: »Stric Tone Prijatelj s klobukom«. Torej ne le priporočam drugim, tudi sam to upoštevam. Zapisal sem, da je tudi onesnaženost zraka pomemben dejavnik pri načrtovanju sprehodov. Ko bo v naših krajih ponovno smog, ko bo zadušljivo, bo celo bolj nevarno iti na sprehod kot sedeti doma za zaprtimi okni. Kondicijo pa moramo upoštevati pri dolžini sprehoda, pri ocenjevanju poti, strmine, še posebej, če načrtujemo sprehode po planinskih poteh. Ne bom opisoval, kako naj bo človek oblečen, kakšna je primerna in pravilna obutev, za to so bolj usposobljeni drugi. Še posebej profesorji telovadbe in organizatorji rekreacije. Bolnikom po prebolelih boleznih in preslanih operacijah zdravniki svetujemo sprehode. Kirurgi in fizioterapevti pa priporočajo primerne sprehode po dolgotrajnem ležanju pri obolenjih gibal ali pa po operacijah okončin. Fizioterapevti so tudi odlični svetovalci, katere mišice je treba bolj obremenjevati in kako hoditi na sprehode. Zato se tudi v njihovo področje ne bom vtikal, pač pa vsem svetoval: vprašajte jih za nasvet. Bliža se jesen. Mnogi bodo hodili nabirat gobe. pri tem pa bodo združili koristno s prijetnim. Če imamo pri sprehodu cilj recimo iskanje gob, potem bo zagnanost za sprehode še večja. Tako kot je velika zagnanost lastnikov psov, ker jih na sprehod vlečejo štirinožni prijatelji. Gobarje pač vlečejo gobe. Sprehod pa je obojim v zadovoljstvo in za boljše zdravje. LANI 793, LETOS PA ZE 1766 BLOKIRANIH ŽIRO RAČUNOV »Prvo pravo slovensko državno poročilo o poslovnem izidu in finančno ekonomskem položaju podjetij,« kot se je izrazil Igor Omerza, generalni direktor ljubljanske centrale SDK v Sloveniji, na posebni tiskovni konferenci, je na moč zaskrbljujoče. Če nočemo biti podobni številnim »servisom za olepševanje resnice«, moramo Igorju Omerzi glede na množico rdečih številk žal samo pritrditi. Edino kar je pri vsem skupaj spodbudnega, je to, da imamo končno zares vse v svojih rokah >n da bo predvsem od nas samih odvisno, kako in kdaj bomo splavali na površje. Tisto kar je najhuje, je vrtoglavo naraščanje števila blokiranih žiro računov. Leta 1990 smo jih imeli v Sloveniji 342, lani 793, letos pa že več kot dvakrat toliko ali 1766. In v teh Podjetjih, ki so na nekakšnem nevarnem robu preživetja, je zaposlenih kar 200.000 ljudi. Z izgubo je letošnje prvo polletje končalo 3940 podjetij. ki imajo 228.000 delavcev, to je 43 odstotkov vseh zaposlenih. Povedano z drugimi besedami: slovensko gospodarstvo ima izgubo v vrednosti poldruge milijarde nemških mark. Seveda so podrobnosti o ekonomskem položaju naše države Slovenije še kako zgovorne. Pojdimo po vrsti. Prihodki Prihodki, ki so jih podjetja obračunala v letošnjem prvem polletju, so v primerjavi z lanskimi v enakem obdobju višji za 235 odstotkov. Najvče je poslovnih prihodkov (89%), sledijo prihodki od financiranja (7,6%), delež izrednih prihodkov pa je 3,3 odstotka. Med poslovnimi prihodki so po obsegu najpomembnejši prihodki od prodaje na domačem trgu ter prihodki od prodaje na tujem tržišču. Tako prvi kot drugi pa v letošnjih računovodskih izkazih niso primerljivi s tovrstnimi prihodki za enako obdobje leta poprej. Domači trg se je namreč z osamosvojitvijo Slovenije zelo zožil. V prodajo na tuje pa so zdaj vključeni tudi trgi bivših jugoslovanskih republik. Zgovoren pa je podatek, da so podjetja v letošnjem prvem polletju dosegla 67,8 odstotka prihodkov s prodajo doma, dobrih 25 odstotkov pa s prodajo na tuje. . Prihodki od financiranja so se med vsemi prihodki povečali najhitreje. Te prihodke so podjetja obračunala predvsem iz naslova prihodkov od obresti in pozitivnih tečajnih razlik. Med prihodke od obresti so podjetja vštela realne in revalorizacijske obresti na posojena oziroma nalo- žena prosta finančna sredstva, pozitivne tečajne razlike pa so obračunala iz naslova terjatev ter iz naslova obveznosti do podjetij in republik bivše Jugoslavije. V računovodskih izkazih za letošnje prvo polletje so prihodki od obresti za 460 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani in predstavljajo skoraj 53 odstotkov vseh prihodkov od financiranja. Pozitivne tečajne razlike pa so višje za 326 odstotkov in predstavljajo 41 odstotkov vseh prihodkov od financiranja. Odhodki V prvih šestih mesecih letos so podjetja obračunala 1.194.300 milijonov tolarjev odhodkov, kar je za 244 odstotkov več, kot so znašali odhodki v prvem polletju lani. Razmerje med prihodki in odhodki se je letos še bolj zaostrilo. Odhodki so od prihodkov v letošnjem prvem polletju višji za 4 odstotke, v lanskem prvem polletju pa so bili za 1,3 odstotka. Med odhodki je največ poslovnih odhodkov, in sicer 82,6 odstotka, delež odhodkov od financiranja je 11,1, delež izrednih odhodkov pa 6,3 odstotka. Med posameznimi vrstami poslovnih odhodkov so po obsegu daleč najpomembnejši materialni stroški in amortizacija. V prvem polletju letos so pomenili že dobro polovico vseh poslovnih odhodkov, lani v enakem času le 46,5 odstotka. Podjetja so jih obračunala v znesku 505.074 milijonov tolarjev, kar je za 261 odstotkov več kot v enakem obdobju leto poprej. Višjo rast, kar 306-odstotno, ima amortizacija. V prvem polletju letos je bila obračunana v znesku 64.300 milijonov tolarjev. Spričo hitrejše rasti amortizacije od rasti poslovnih odhodkov se je delež amortizacije v vseh poslovnih odhodkih povečal od 5,3 v prvem polletju lani na 6,5 odstotka v letošnjih prvih šestih mesecih. Kljub takšni dinamiki pa obračunana amortizacija ne more zagotoviti enostavne obnove materialnih sredstev. Poslovni izid Z letošnjimi rezultati se res ne gre hvaliti. Tudi s poslovnim izidom ne. Poslovni izid gospodarstva kot celote je negativen, in to za 47.744 milijonov tolarjev. Za toliko so bili namreč celotni odhodki večji od prihodkov oziroma skupni znesek ugotovljene izgube v poslovnem letu večji od bruto dobička. Od 16.140 podjetij, ki so predložila polletni obračun poslovanja, je 70 odstotkov takih, ki so obračunala večje prihodke od odhodkov in torej ugotovila bruto dobiček. Vendar je tega le za slabih 21.000 milijonov tolarjev, kar pomeni komaj 1,8 od- stotka vseh obračunanih prihodkov gospodarstva. Drugačno pa je razmerje med številom podjetij, ki jim prihodki niso zadoščali za pokritje vseh odhodkov. Takih podjetij je bilo 3.872 ali 24 odstotkov vseh. Skupni znesek izgube je 68.651 milijonov tolarjev. Lani ob polletju je bila poslovna izguba 3,1 odstotka prihodkov gospodarstva, letos ob polletju pa se je ta delež povzpel že na 6 odstotkov. Plače Te niti približno niso takšne, da bi spodnašale naša stabilizacijska prizadevanja. V prvem polletju letos je šlo za plače 137.362 milijonov tolarjev, to je za 183,5 odstotka več kot v prvem polletju lani oziroma 12 odstotkov vseh prihodkov, ki jih je gospodarstvo obračunalo v tem obdobju. Sredstva, razporejena za plače iz naslova dobička, pomenijo dobro četrtino ob polletju ugotovljenega dobička. Delež plač v vseh prihodkih gospodarstva se je znižal od 14,2 odstotka v lanskem prvem polletju na 12 odstotkov v letošnjih prvih šestih mesecih. Gospodarstva torej le ne bi smeli preveč krivit za »destabilizacijo«. Enostavni izračun povprečne mesečne plače bi bil zaradi vpliva novoustanovljenih podjetij, ki niso poslovala vseh šest mesecev, le približen. Zato so pri SDK Slovenije upoštevali individualne podatke o številu mese-cev poslovanja. Izračun pokaže, da je povprečna mesečna plača delavca v gospodarstvu, obračunana za obdobje januar-junij, bila 43.082 tolarjev. Od povprečne mesečne plače, obračunane za enako obdobje lani, je bila večja za 213 odstotkov. Cene življenjskih potrebščin , pa so bile v letošnjem prvem polletju za 286 višje od cen v enakem obdobju lani. Obveznosti Vse obveznosti za javno porabo, ki jih je gospodarstvo obračunalo v prvem polletju letos, so dosegle 36.042 milijonov tolarjev. To je za 175 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V primerjavi z rastjo drugih pomembnejših kategorij poslovnega uspeha je bilo povečanje obveznosti za javno porabo skromnejše, tako da se je ta delež v strukturi prihodkov v primerjavi z letom poprej zmanjšal od 3,8 na 3,1 od-totka. Glavnino obračunanih obveznosti za javno porabo (93 odstotkov) predstavljajo obveznosti iz naslova prispevkov podjetij za socialno varnost ter nekaterih drugih dajatev, kot so ekološki davek, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč itd. Davka od dobička zaradi skromnih poslovnih rezultatov ni bilo veliko. Obračun je bil v znesku 2.442 milijonov tolarjev. V primerjavi z lanskimi prvimi šestimi meseci je bil ta , davek le za 97,6 odstotka večji. Pomeni pa le 0,2 odstotka obračunanih prihodkov gospodarstva oziroma 11,8 odstotka ugotovljenega dobička. Akumulacije je bilo le za vzorec. Predstavlja ie 1,1 odstotka prihodkov celotnega gospodarstva. A. U. KAKŠEN ZASLUŽEK ZA SOCIALNI MIR? Socialni nemiri raznih oblik in razsežnosti, od pritajenih nestrinjanj posameznih delov družbe do revolucionarnih gibanj, slabijo ali celo onemogočijo delovanje družbe, države. Kar zadeva socialne nemire, ni izvzeta nobena družba. So pa razlike, ki se kažejo v različnih vzrokih oziroma povzročiteljih nemirov in v različnih stopnjah predvidljivosti možnih nemirov. Za vzhodne države na primer je značilno, da nihče ni predvideval tako silovitih nemirov s takšnimi posledicami. Čeravno je prišlo najprej do političnih sprememb, so glavni problemi izvirali iz gospodarskih težav - tudi in predvsem iz (pre)nizke življenjske ravni. Vloga politike je (bila) pomembna zato, ker se skupina oblastnikov poslužuje svoje moči z represivnimi ukrepi, z nede-hiokratičnimi posegi pri zatiranju socialnih nemirov. Na Zahodu, zlasti v njegovem gospodarsko razvitem delu, je stopnja predvidljivosti morebitnih nemirov večja, ker so tamkaj družbe, države bolj ustaljene možni povzročitelji nemirov pa pretežno gospodarske narave. Nekaj podatkov V Sloveniji smo se po osamosvojitvi in mednarodnem priznanju še kako soočili in tudi spopadli z zapletenimi gospodarskimi problemi, ki zadevajo najbolj vitalne interese ljudi. Zanimivo je, da je Slovenska ekonomska revija objavila (št. 3/92) gospodarske programe (treh)političnih strank. V programu demokratske stranke na primer piše, da je posameznik tisti, ki mu velja pozornost, kar zadeva motivacijo in organizacijo v podjetju. To je v skladu s splošnim evropskim odmikom od kolektiva. Demokratska stranka meni, da ni več mogoče zmanjševati neto dohodkov zaposlenih glede na rast življenjskih stroškov. In še, novi podjetniki bodo cenili delavca predvsem po njegovi iniciativnosti. Raven plač v Sloveniji v prvi polovici leta 1992 je bila skoraj petkrat nižja kot v gospodarsko razvitih državah Zahoda - in to kljub sporno nizkemutečaju njihovih valut pri nas! Sicer bi bila razlika namreč še večja. Povprečna bruto oz. neto plača je bila v Sloveniji v prvem polletju 1992 41.597 oz. 24.899 tolarjev. Po deviznem tečaju na prostem trgu (iz Biltena Banke Slovenije) preračunana plača v DEM je znašala 802 bruto oz. 480 neto mark. V primerjavi s prvim polletjem 1991 so upoštevaje rast cen življenjskih potrebščin (indeks 386) realne plače v tem času padle za 16.9 oz. 20.2 odstotka. Plače, izražene v DEM, so padle za 11,5 oz. 15,1 odstotka. Za tolikšne razlike v plačah naj bi bile vzrok predvsem razlike v pro- /TK; mm imiS igSŠ jjijijjjjjš WfgfU1 II Renautt^gos^^'8’ vrtni kam'"'’ 1 lis mi 5 Vsak teden nova priložnost za bralce Večera! 5 " iii0. Nagrade tedensko, VEČje mesečno, še VEČje v super nagradnem -žrebanju! Vse o nagradni igri in nagradah ||i vsak ponedeljek v dnevniku Večer! iss «I®S|avtohi|a ¥EC VEČ VEČERI Upi i!!t® duktivnosti. Produktivnost na Zahodu pa ni dokazljiva na primer petkrat višja kot v Sloveniji. V naši javnosti je bolj ali manj znano - še posebej po raziskavah (npr. v IER Lj.) - da gibanje plač in produktivnosti pri nas ni skladno. Na vprašanje, kaj tedaj povzroča tako nizko in še naprej realno padajočo raven plač, bi bilo moč dokaj logično in čeravno hipotetično ugotoviti, da gre zlasti za nizko donosnost sredstev, še posebej obratnih obrestne mere za posojila npr.) in hkrati za visoke stroške poslovanja, še posebej režijske. Rezultat teh dogajanj v gospodarstvu javne narave je poleg odpuščanja delavcev - saj imamo že prek 12% brezposelnih delavcev - predvsem (realno) zniževanje plač in tudi zniževanje deleža plač v družbenem proizvodu. Možnosti za izboljšanje v bližnji prihodnosti ni veliko. Četudi bi bile, so razlike tolikšne da jih tudi v dalj-nejši prihodnosti skorajda ne bo moč odpraviti. Poskusimo z enostavnim računom (futurističnega!?) predvidevanja. Predpostavimo, da bo produktivnost na Zahodu naraščala samo za 2% na leto. S sicer sporno podmeno, da je pri nas produktivnost petkrat nižja, bi potrebovali več kot 40 let, preden bi po prej predpostavljeni rasti izravnali produktivnost z razvitimi državami. In šele tedaj naj bi imeli tudi enake plače. Zdaj si moramo zastaviti vprašanje - bolj politične kot ekonomske narave - ali bi oziroma bodo delavci sprejeli takšen »koncept« razvoja in tudi svojega standarda. Možnosti za visoke zaslužke Iz ene znanih raziskav (Center za raziskovanje trga, Zg.) o motiviranosti delavcev zvemo, da so delavci pripravljeni veliko bolje delati - to je tudi povečati produktivnost - samo, če bi jim nekajkrat povišali osebne dohodke. Nekajkrat višji zaslužki pa so realno neuresničljivi!! Taka trditev naj bi veljala domala za celotno področje gospodarstva in še v večji meri negospodarstva. Ali tedaj sploh ni možno računati s povečanimi napori (fizičnimi in umskimi) delavcev? Ali sploh obstaja izhod za hitrejše izboljševanje standarda v Sloveniji? Še bolj pereče je stanje v drugih državah bivše Jugoslavije pa tudi bivšega Vzhoda. Štiridesetletno približevanje malone dveh generacij - in to pri trikrat višji stopnji naraščanja produktivnosti - k boljšemu jutri je preveč podobno kitajski (komunistični) filozofiji o »svetli bodočnosti« in zagotovo premalo motivirajoče za večine današnjih delavcev. Ra vendarle obstajajo možnosti, celo več jih je. Te možnosti so uresničljive ne le na podlagi uspešn(ej- Suša v vinogradih, na polju, travnikih... še največja pa na naših računih. Slika: Sašo Bernardi š)ega dela - kot potrebnega pogoja, ampak predvsem na podlagi opravljenih in prodanih proizvodov in storitev - kot zadostnega pogoja. Smer naših aktivnosti je tedaj takšna: delati - narediti - prodati - deliti in motivirati hkrati - delati - itn., vedno na višji ravni, tudi zaslužkov. Na podlagi takšnih aktivnosti pa obstajajo tele konkretne možnosti za bistveno višje zaslužke od sedanjih: 1. sprostitev iniciative človeka delavca, ki je možna zlasti na področju drobnega gospodarstva in obrti; kasneje pa najširše v povečanih spodbudah po (uspešno!?) izvedenem lastninjenju; 2. rezultati ustvarjalnega dela (inovacij) na vseh področjih, kot so: izdelki in storitve, novi trgi, novi materiali ipd., vključno z raznimi izboljšavami. Kakovost je hkrati vselej, tudi pri prvi možnosti, samoumevna sestavina predmeta prodaje; 3. izdelki in storitve tako imenovane sive ekonomije, neformalnega dela v raznih oblikah: dopolnilno delo v obliki legalnega in ilegalnega fuša, raznovrstna dela v lastni režiji od vrtnarjenja do raznih popravil, »plemenitenje« dotlej akumuliranih sredstev v raznih oblikah (nepremičnine, premičnine, denarne oblike) in druge malone brezštevilne oblike (npr. razne igre) delovanja človeka v sivi ekonomiji. Pri tem lahko nekatere oblike poimenujemo črna ali vsaj temnosiva ekonomija; 4. gospodarski kriminal oziroma nelegalne oblike dela in nedela, kamor štejemo zelo obsežno skupino primerov od blažjih oblik (davčne utaje npr. lahko samo v obliki pomanjkljivih prijav) do najhujših oblik, kot so npr., oboroženi ropi, umori ipd. (mafija); 5. plačila za dosežke zunaj gospodarstva, kot so: vrhunski šport, umetnost, zabava in kultura pa tudi nekultura (prostitucija npr.); 6. zelo številne, vendar ne vselej najbolj možne zaposlitve zunaj Slovenije, v državah z višjim standardom in zato tudi z višjimi zaslužki - za (približno) enako delo. Gospodarska politika določene družbe - v našem primeru slovenske - mora spodbujati navedene možnosti za bistveno višje zaslužke svojih bolj ali manj motiviranih, inovativnih in »inovativnih« ljudi; seve razen tistih, ki (ne)posredno škodujejo gospodarstvu in družbi kot celoti, to je zlasti tistih, ki so nezakonite. V nasprotnem primeru zares ne bomo kmalu prišli v Evropo«. Še več, »beg možganov« (zadnja točka) nas bo v (ne)razvoju lahko celo omrtvičil, tedaj zares za več generacij! Sklepna misel Kaj nam je storiti v Sloveniji, da ne bo prišlo do socialnih nemirov in do (ne)predvidljivih posledic, zlasti tistih, ki izhajajo iz pravega ali relativnega (glede na bogate) siromaštva? Zagotovo bo (bi) primern(ejš)a raven plač in sploh zaslužkov ljudi, tudi iz drugih virov, vplivala zlasti na kakovost njihovega življenja - in s tem na socialni mir oziroma nemir. Nekaj možnosti za bogatejše življenje smo navedli v tem prispevku. Še veliko več jih bomo sproti ne le ugotavljali, ampak tudi uresničevali, če jih bomo zavestno vgrajevali v strategijo razvoja naše družbe. Prav zdaj smo v Sloveniji pred to enkratno nalogo; enkratno tudi zato, ker ima naša družba zdaj prvič v zgodovini možnost določevanja svoje lastne poti. Nemalo uglednih strokovnjakov svari pred pretirano črnogledostjo. Prevečkrat smo prekritični in zlasti strankarsko prepirljivi - pri nabiranju gnilih sadov, ne pa političnih točk. Na področju plač se prepiramo o tarifah iz kolektivnih pogodb. Najprej že sindikati med seboj, še bolj pa posamezni partnerji v pogajanjih. Kregamo se za mizerne odstotke povišanj daleč prenizkih izhodiščnih osebnih dohodkov, namesto da bi prav zdaj s strateško potezo vse po kolektivnih pogodbah neizplačane plače začasno poračunali z listinami lastninjenja. S tem bi že podpisane (!!) kolektivne pogodbe postale zares dokument pravne države, s čimer bi med drugim obdržali ali celo povečali tudi mednarodni ugled. Zdaj pa naša vlada ob asistenci zbornice (delodajalcev? direktorjev?) počenja vsemogoče, to je krši kolektivne pogodbe, sporno ureja plače s podzakonskimi akti, izkorišča neurejene vrste v sindikatih, se spogleduje »strankarsko«; samo tistega ne. kar bi morala, to je pomagala pri usklajevanju spornih razlik med posameznimi kolektivnimi pogodbami, predvsem v višinah izhodiščnih osebnih dohodkov, nekaj manj pa tudi v višinah IOD za zahtevnejša dela ali/in za najzahtef* nejša dela, direktorjev na primer. Neprizadeti opazovalec našega življenja lahko dobi občutek, da se to ljudstvo ne bo moglo dvigniti iz sedanjih težkih razmer in pribliižati ravni razvitih dežel. Kaj vendarle storiti? Poleg kar največje izrabe umnosti in delavoljnosti našega človeka, o čemer je pisal že V. Vodnik, in pomoči od zunaj bomo morali v našo dušo vsaditi tudi nekaj več optimizma - zares. Stane Uhan 4. septembra 1992 POUK DOLOČA DENARNICA Letos je sedlo v šolske klopi okrog 320 tisoč osnovnošolcev in srednješolcev. Starši, ki želijo svojini otrokom vse najboljše, skušajo čimbolj ustreči njihovim željam. Nekateri, premožni, ugodijo vsem njihovim muham. Srednji sloj stisne zobe in kupuje najnujnejše knjige, si izposoja denar in si marsikdaj utrga od ust, da le imajo otroci vse potrebno. Tisti najrevnejši, brezposelni starši, družine z zajamčenimi plačami, pa so potisnjeni ob zid. Hočeš nočeš morajo trkati na vrata socialnih ustanov, da jim odobrijo enkratno denarno pomoč za nakup šolskih potrebščin. A denarja ni dovolj za vse. Socialno razlikovanje je med otroki vse vidnejše. Kar 15 odstotkov slovenskega prebivalstva živi v revščini, 31 odstotkov ljudi preživi tako, da troši tudi prihranke in si sposoja pri sorodnikih in prijateljih, tri četrtine ljudi ocenjuje svoje socialne razmere kot nezadovoljive, so pokazale raziskave javnega mnenja. In starši tega ne morejo več skrivati. Prazni žepi Nič čudnega torej, da se je s prvim šolskim dnem začel v Pomurju tudi stavkovni val zaradi zamud pri izplačilu plač, neizplačanih regresov za letni dopust. Treba je kupiti šolske potrebščine, ozimnica je pred vrati, že tako skromne plače pa od nikoder. Medtem ko večina evropskih držav pozna brezplačne učbenike, naša država dopušča, da se založbe okoriščajo in bogatijo s cenami učbenikov na rovaš vse bolj revnih staršev. še najbolj pri šoli v naravi in tudi pri raznih dodatnih šolskih pripomočkih, ki jih vsi starši ne zmorejo plačevati. Prej so bila kosila regresirana in so si jih lahko privoščili tudi revnejši otroci, danes jih jedo le premožnejši. Hudo je za majhne otroke, ki so v varstvu, za prvi in drugi razred. Mnogo med njimi dobijo prvi topli obrok zelo pozno, okrog štirih, petih popoldne, ko pridejo starši iz službe. Nedopustno je, če je na eni šoli osem do deset otrok lačnih, še posebej majhnih. PREVIDNO ! mrsr\ ŠOLSKA POT @SPV Revnejši izleti Na marsikateri osnovni šoli osiromašijo program ekskurzij, saj nimajo denarja, da bi najeli avtobus, staršev si pa tudi ne upajo preveč obremenjevati. Zato hodijo na izlete kar v bližnjo okolico. Podobno je tudi pri kulturnih prireditvah, ko zbirajo cenejšo možnost. Otroci občutijo stiske svojih staršev, v šoli so vse bolj nervozni, socialne razlike med njimi se povečujejo. Pozna se tudi, kako so preživeli počitnice. Veliko mestnih otrok ne gre nikamor na počitnice, kar je za njihov razvoj zelo slabo, mnogo slabše kot za tiste, ki žive na podeželju. Zdravstveno stanje mestnih otrok je slabo. To potrjujejo tudi sistematični zdravstveni pregledi, vendar pa žal po no- vem ne pregledujejo več krvi in tako ne ugotavljajo več slabokrvnosti, sicer bi bili zdravstveni izvidi še slabši. V osnovni šoli otroci ne bi smeli trpeti zaradi siromašno-sti staršev, ker je to obvezna šola. V osnovni šoli ne bi smeli deliti otrok po denarnici staršev, ampak bi morali za tiste, ki so količkaj sposobni, narediti vse, da bi jih vključili v dodatne spremljajoče dejavnosti, ki so za razvoj otroka zelo pomembne. Gre za drugi tuj jezik, za raziskovalne dejavnosti, kjer je potreben dodaten material, ki ga marsikdo ne zmore plačati. V osnovni šoli ne bi smeli programov siromašiti, ker je slovenskih otrok premalo in izobrazbena raven Slovencev zelo nizka. Če ne dodajamo, nazadujemo. Če pa karkoli Šolsko leto je spet naokrog. Zaradi hudih prometnih nesreč, ki se vrstijo zadnje čase, moramo letos prav otrokom posvetiti posebno pozornost. Ne samo njihovi poti v šolo v septembru, temveč vse šolsko leto. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je v Sloveniji v prvih sedmih mesecih 1992 izgubilo življenje 11 otrok, starih do 15 let, in 11 mladostnikov do 18 leta starosti, kar je sicer skupaj dva mrtva manj kot v enakem obdobju leta 1991, vendar strahotno veliko za tako majhno državo, kot je Slovenija. Kljub zmanjšanju števila mrtvih otrok in mladostnikov v Sloveniji v letu 1991 in ohranjanju tega stanja v letu 1992 je število žrtev med najmlajšimi in najbolj nemočnimi udeleženci v prometu izredno veliko. Otroci s svojim ravnanjem le redko povzročajo prometno nezgodo. V večini primerov so otroci žrtve neodgovorne in nepazljive vožnje starejših, kar polovica pa jih umira, ko so potniki v vozilih. Letošnja novost so opozorilne table za voznike »Previdno! Šolska pot«, s katerimi je opremljenih že 200 slovenskih šol. zmanjšujemo, je pa to sploh velik korak nazaj. Najhuje pa je, če zaradi finančnih stisk staršev ne izkoristimo vseh učencev. Osnovne šole bi morale biti tako naravnane, da bi se vsak učenec, ki to želi, imel možnost uveljaviti ne glede na denarnico staršev. Skratka, otroke, ki jih imamo, bi morali znati čimbolj izkoristiti in jim omogočiti kakovostno, šolanje. Če hočemo kaj vložiti v svojo prihodnost. Marija Frančeškin ■ A Samo komplet knjig za osnovnošolca velja 20 tisočakov. A kje je še vse drugo! Še posebej, če je v družini več otrok. Država bi morala znati urejati ceno učbenikov in imeti vpliv nanjo. Učbeniki so namreč obvezni in ne bi smeli prihajati na trg kot profitni izdelki. Zamrznitev cen učbenikov ni prinesla želenih sadov. Zato so predlogi, naj država ustanovi novo založbo, ki bo delovala neprofitno, kar bo znižalo cene učbenikov, upravičeni. Socialna stiska staršev se najbolj pozna pri dodatnem šolskem programu. To se kaže »V treh letih, odkar deluje naša agencija, se je prijavilo okrog sedem tisoč ljudi, ki želijo v prvi vrsti zamenjati zaposlitev,« je povedala Irena Marinko, direktorica »Leile«, privatne agencije za kadrovsko svetovanje v Ljubljani. Med njimi je le kakšnih 20 odstotkov brezposelnih, vsi drugi bi si le radi poiskali drugo delo. Vsem, ki želijo poiskati ali zamenjati delo, agencija brezplačno pomaga. Glavni vir sredstev za agencijo je izbor kadrov za podjetja. Sklenjenih imajo okrog Pokrajinski tednik, ki poroča o vsem, kar se zgodi zani- ™e?ana Dolenjskem, Be- 'ikraj/n,, Posavju na Kq cevskem /n drugod, ' raa'm,Jivo • daje vsem svojim bralcem kifejo™'da V nJem s°de- ogteševanje° m°Zn0St' M Je 9^de na obseg med podobnimi dopisi najcenejši H 68000 Novo mesto tel.: 068/23-606 fax: 068/24-898 tisoč pogodb s podjetji in privatniki. Trenutno iščejo vodovodnega inštalaterja in asfal-terja za potrebe podjetja, a ga ne najdejo. Vsakdo, ki se prijavi na agenciji, mora prinesti s seboj dokazilo o izobrazbi, napisati mora povzetek delovnih izkušenj, na koncu opravijo v agenciji z njim še razgovor. Med obiskovalci agencije so takšni, ki imajo le osnovnošolsko izobrazbo, pa tudi doktorji znanosti. Stari so od 20 do 50 let, največ pa jih je mlajših, od 25 do 35 let. Približno enako so zastopani moški kot ženske. Tisti, ki želijo zamenjati zaposlitev, so v glavnem bolj izobraženi. Slabi medsebojni odnosi Najpogostejši obiskovalci agencije so zaposleni, ki bi radi zamenjali službo: Nekateri zaradi plač, vse več pa zaradi slabih medsebojnih odnosov. »Podjetja posvečajo premalo pozornosti medsebojnim odnosom, boljšemu medsebojnemu komuniciranju in skupinskemu delu,« ocenjuje Irena Marinko. »To so točke, ki jim bo treba v prihodnje posvetiti mnogo več pozornosti. V tujini razvijajo na tem področju tečaje, posebne delavnice, saj je veliko problemov mogoče rešiti le s primernim komuniciranjem. Če vodstveni delavec ne ve, kako je treba voditi kadre, kaj je pri tem najpomembnejše, je v takšnem podjetju težko delati.« Tovrstno izobraževanje pri nas še ni razvito. Agencija je na tem področju ^e izdelala programe za boljš^ komuniciranje, za vodenje kadrov in za urejanje timskega dela v podjetju, ki bi lahko zaživeli že letošnjo jesen, če bi podjetja iskala takšne storitve. Dozdaj je steklo delo delavnice za andragoško svetovanje. Uspešno so zaključili tečaj za brezposelne v občini Domžale, na katerega se je prijavilo 24 brezposlenih. Izobraževanje je bilo brezplačno, financirala pa ga je občina Domžale skupaj z agencijo. V tem primeru so se osredotočili na brezposelne tehnike in jih učili, kako iskati zaposlitev. Novost: tečaj za bolničarje Letos oktobra pripravljajo izobraževalni tečaj za bolničarje, ki bo trajal štiri semestre. V Sloveniji namreč primanjkuje bolničarjev, saj ni izobraževanja ustreznih profilov na tem področju. Že zdaj imajo za dva razreda prijav: za razred v Ljubljani in za razred v Kamniku. Pripravili so program, ki je v svetu že uveljavljen, in dodali še 10 do 20 odstotkov dodatnih vsebin (komuniciranje in reševanje konfliktov pri delu z bolnikom, nega na domu, tuj jezik). Za uvedbo tega programa se je Irena Marinko posebej pripravljala v Angliji, kjer so na tem področju razvili uspešno dejavnost, in napisala primerjalno študijo. Poleg angleških so slovenskemu programu dodali še veliko avstrijskih vsebin. Za tečaj so se dozdaj prijavile v glavnem ženske, stare od 16 do 47 let. Izobraževanje bodo prilagodili posamezniku, saj bo vsak imel svojega mentorja. Vsak posameznik (ali podjetje) bo moral plačati za semester 500 mark. Z ministrstvom za delo pa se dogovarjajo, da bi sofinancirale šolnino za brezposelne. S študentskim servisom pa se dogovarjajo za izobraževanje mladih v komerciali. To bo kratek tečaj za srednješolce in študente, pravzaprav za pri-javljence študentskega servisa (akviziterje, komercialiste, trgovske potnike). Po teh profilih je namreč veliko povpraševanja, a zelo malo kadrov. M. F. Na pogorišču sežanskega Krasmetala V ŠPEKULANTI ROPAJO DRŽAVO IN DELAVCE V Sežanskem Krasmetalu se je pred tremi leti začel stečaj. Na njegovem pogorišču sta dve firmi dobili denar za delavce, ki so ostali brez zaposlitve. Ta denar je, kot vse kaže, dobila firma, ki Posreduje za največjega upnika. Te dni je tretje podjetje objavilo natečaj za zaposlitev delavcev Krasmetala in mnogi mislijo, da bo denar za nezaposlene še tretjič nekdo ukradel. Upravitelj stečajnega postopka Krasmetala, ki se je začel septembra 1989, je postal Boris Masten, ki to vlogo opravlja še danes, kljub temu da bi ga bilo že možno končati. Pol leta kasneje je AGEA d. o. o. pripravila elaborat 0 ustanovitvi podjetja SIKO, ki naj bi imelo enak program kot firma v stečaju. Po tem elaboratu naj bi delavci, ki so izgubili zaposlitev v Krasmetalu, ustanovili novo firmo in banjo prenesli enkratno de-barno nadomestilo za brezposelne, ki jim je pripadalo po takratni zakonodaji. Delavci bivšega Krasmetala, ki so se obrnili na naše Uredništvo, zatrjujejo, da po Uvedbi stečaja niso bili prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in so še naprej delali za firmo v stečaju. Ministrstvo (takrat komite) za delo je na Podlagi omenjenega elaborata uprila 1990 nakazalo denarno badomestilo za 9 delavcev, ki so postali ustanovitelji SIKA. Gre za milijon 172 tisoč takratnih dinarjev. Dva meseca kasneje je omenjeno ministrstvo nakazalo SIKU akontacijo za kolektivno kapitalizacijo še za 131 delavcev Krasmetala v stečaju. Devet usta-boviteljev in delavci, ki so se odpovedali osebni pravici do denarnega nadomestila, so s tem pravzaprav postali kolektivni lastniki SIKA. Fiktivni nakup Stečajni upravitelj Boris Masten je brez javnega razpisa in brez prave utemeljitve 29. 1. 1991 firmo v stečaju Prodal Finorju iz Kopra. Kup-bina je znašala 25,5 milijona dinarjev, to je toliko, kot je knjižna vrednost osnovnih sredstev Krasmetala. Podjetje v stečaju pa je takrat delalo in ustvarjalo dohodek. Dva meseca kasneje je nastal primopredajni zapisnik, s katerim je Boris Masten kupcu predal Krasmetal v stečaju. Z istim zapisnikom je kupec, to je Fi-nor, predal Krasmetal v upravljanje firmi TKM, ki jo je medtem ustanovil prav Fi-nor. Ker je Boris Masten postal tudi direktor TKM, se ni mogoče izogniti ugotovitvi, da je Krasmetal prodal samemu sebi. Zgodba o plačilu omenjene kupnine se začenja drugega aprila 1991. Tega dne je Finor nakazal Krasmetalu polovico omenjene kupnine. Ta mu je nakazano kupnino vrnil še isti dan kot brezobrestno posojilo. Zaradi javnih namigov o nepravilnostih so posojilno pogodbo kasneje popravili tako, da se obračunane obresti pripisujejo glavnici in vrnejo skupaj z njo. Sredi julija 91 je Finor nakazal še drugo polovico kupnine in tudi to dobil nazaj še isti dan pod enakimi pogoji kot prvi del. Finor do danes še ni vrnil ničesar. Če dobro premislimo, je ta firma kupila Krasmetal, ne da bi zanj plačala en sam tolar. To posredniško firmo, ki je sodelovala tudi v drugih stečajih podjetij na Obali, je ustanovila Koprska banka, za direktorja je imenovala Jožeta Že-nerja, ki se je pred 5 leti proslavil ob aferi Agrocomerc. Očitno je, da za to firmo delata že večkrat omenjeni Boris Masten in Iztok Bandelj, sedanji predsednik IS občine Sežana. Oba sta soavtorja elaborata o ustanovitvi SIKA, prve firme, ki je zrasla na pogorišču Krasmetala. Direktor TKM Boris Masten je že 18. aprila 91 prosil ministrstvo za delo, naj nakaže razliko 5 milijonov 720 tisoč tolarjev iz naslova nadomestila brezposelnim kot poračun na zaključek stečaja. Ministrstvu je napisal, da bo TKM nadaljevala proizvodnjo po programu SIKA. Sestavni del tega pisma je tudi predlog devetih ustanoviteljev SIKA za prenehanje dela te firme. Ljudje, s katerimi sem se pogovarjal, trdijo, da takšnega predloga ni nihče podpisal. Ministrstvo za delo je po nekaj mesecih nakazalo zahtevani poračun, ne da bi preverilo dejansko stanje tik ob državni meji v Sežani. Krono ravnanj tega ministrstva, ki naj bi skrbelo za varnost zaposlitve delavcev, pa verjetno pomeni sklep št. 111-12-18/91 z dne 27. 7. 1992 o nadomestitvi dela stroškov za ohranitev produktivnih delovnih mest. Ce ta sklep, ki verjetno nima zakonske podlage, prav razumemo, je z njim ministrstvo prekrstilo nekaj več kot 8 milijonov takratnih dinarjev, ki jih je kot avans za 120 brezposelnih delavcev dobil SIKO. Packarije... V tem sestavku ni prostora za vse packarije, ki sem jih slišal v Sežani od delavcev, ki ne želijo biti javno imenovani, se pa njihove izjave skladajo z listinami iz arhivov omenjenih firm. Delavci trdijo, da SIKO in ministrstvo za delo nista nikoli podpisala pogodbe o denarnih nadomestilih. Javna skrivnost v Sežani je, da nekaj delavcev, ki hodijo na delo v bivši Krasmetal, le čisti hale in jih pripravlja za delo nove firme. Prometal je v Primorskih novicah ž$ objavil razpis za delavce kovinskopredelovalne industrije. Sklepamo, da bo Prometal na isti lokaciji znova organiziral TI MENI, JAZ TEBI... enako proizvodnjo, kot je bila v Krasmetalu, SIKU in TKM. Proizvodnja v TKM je popolnoma obstala, in za to je verjetno najbolj zaslužen večkrat omenjeni Boris Masten. Večina delavcev je na čakanju, nekaj deset je posojenih drugim firmam. Delavci nimajo pogodb o zaposlitvi, obstaja le sklep o zaposlitvi za 70 delavcev, status preostalih 50 pa je povsem nejasen. Nekaj delavcev je direktor disciplinsko odpustil, nekateri pa so zaradi maltretiranja sami odšli. Delavci, ki so dobili de- narno nadomestilo za zaposlitev v SIKU, so ga večinoma dobili tudi za zaposlitev v TKM. Številni Sežančani so prepričani, da ga bodo dobili tudi za Prometal. Zdaj lahko le ugibamo, ali bo tudi ta denar pristal v Finorju, ki mu nekatere govorice napovedujejo skorajšnji stečaj. Z njegovim stečajem bi vidni in nevidni režiserji lahko preprečili razkrivanje vseh malverzacij v škodo delavcev, ki so izgubili zaposlitev in zaradi katerih vse to pišemo. Franček Kavčič Kako si zamišlja volitve v svet zavetja tlireMor Kliničnega centra dr. Primož Kode Prof. dr. Primož Rode je očitno bukvalno dojel globalne politične spremembe na Slovenskem, kajpak skozi prizmo svoje Narodno demokratske stranke. Kaj drugega pač ni mogoče reči ob njegovem poslovniku o volitvah predstavnikov zavoda Klinični center v svet zavoda. Če bi namreč ta poslovnik obveljal, potem mirno lahko zapišemo, da Klinični center sveta zavoda niti ne potrebuje, saj bi Rodetu pripadli vsi vzvodi vodenja in oblasti v zavodu. Se pravi, da bi bil svet zavoda zgolj farsa, za katero bi se izvajala avtokratska oblast. To pa ni nič drugega kot nekdanja zlagana samoupravna oblika vodenja organizacije. Tokrat pač zgolj v drugi obleki in z drugačnim ideološkim predznakom. Prav tipično za vse tisto, kar je skušal na globalni ravni izpeljati nekdanji Demos. Pa poglejmo, za kaj gre. Primož Rode je v omenjenem poslovniku določil, naj bi kandidacijski postopek izvedli predstojniki organizacijskih enot, kar sicer še ni najhujše. Pravno in politično se zdi bolj problematična določba, po kateri bi predstojniki (te imenuje kajpak Rode) tudi predlagali kandidate. To praktično pomeni, da v svetu zavoda ne bi mogel biti nihče, ki ne bi bil po volji direktorja zavoda. Posebno poglavje v tej volilni zgodbi pa so Rodetovi pogledi na volilno demokracijo, ki zadeva pasivno pravico delavcev z nižjo izobrazbo. Ta je omejena z določanjem zaprtih kandidatnih list. Kako je to skladno s temeljnimi državljanskimi pravicami, je seveda stvar, o kateri bodo svoje povedali sodniki Ustavnega sodišča Slovenije, na katerega je predsednik Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije dr. Igor Kodrič naslovil tri pobude. Povsem na dlani pa je, da je Rode s tem legitimnim sindikatom onemogočil uveljavljanje temeljne pravice predlaganja delavskih predstavnikov v svet zavoda. Prva pobuda sindikata zdravstva in socialnega skrbstva se nanaša na »ugotovitev neskladnosti odloka o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda Klinični center Ljubljana«, v katerem je vlada R Slovenije določila, da se »volitve opravijo na podlagi poslovnika, ki ga sprejme direktor javnega zavoda«. Hkrati pa Zakon o zavodih določa, da se »način izvolitve članov sveta določi z zakonom ali z aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda. Statut oziroma pravila zavoda pa sprejme svet zavoda v soglasju z ustanoviteljem.« Prepustimo odločitev o (ne)skladnosti tega odloka z zakonom sodnikom Ustavnega sodišča Slovenije, čeprav je tudi pravnemu laiku jasno, da pravna konsistentnost teh aktov slovenske vlade ni ravno bleščeča, kar seveda po svoje govori o »strokovnosti« vlade, ki je to sprejemala, oziroma o »strokovnosti« njenega aparata. Povejmo še, da gre pri naslednji pobudi za »ugotovitev neustavnosti 28. člena (1. odstavek) Zakona o zdravstveni dejavnosti z Ustavo R Slovenije. Omejeni člen namreč določa, da sestavljajo svet zavoda zdravniki in drugi zdravstveni delavci, s čimer naj bi ta člen odvzel pasivno volilno pravico zaposlenim v zdravstvenih zavodih, ki ne opravljajo strokovnih nalog s področja zdravstvenega varstva. Tretja pobuda pa zadeva »ugotovitev neskladnosti poslovnika o volitvah predstavnikov zavoda v svet zavoda Klinični center Ljubljana, ki ga je izdal direktor zavoda KC«. Predlagatelj poudarja, da omenjeni »poslovnik nima pravne podlage niti v zakonu o zavodih niti v zakonu o zdravstveni dejavnosti, kajti tako 29. koj 46. člen zakona o zavodih kot 28. člen zakona o zdravstvenih dejavnostih pridržujejo ureditev sestave in izvolitev članov sveta le zakonu oziroma ustanovitelju.« Odveč je poudarjati, da bo razsodba Ustavnega sodišča Slovenije o tej zadevi izredno zanimiva, tembolj, ker so volitve v svete zavodov pred durmi. I. K. Ko še gledam čarobno krajino Pred sabo, zapojo zvonovi z visokih stolpov, da mi zasumi v duši kakor nekdaj, ko mi je pel še sv. Vida zvon; sonce se mi je prika-zalo izza ozidja, da je bilo takoj vse svetlo, in rahla sapa je zavela, da se je zazibalo stotero cvetje, da se je gibalo tudi vejevje in da je ž njega padalo zlato sadje v zeleno travo. Komu se je priklanjalo cvetje? Tedaj je'stopila izza zelenega grmičja deklica, cvetoča in krasna, da je pred njo hipoma otrpnila in onemogla lepota pri-rodna, ali naj jo primerjam vitki jelki, kipeči s trde skale proti nočnemu nebu, s katerega se ji nasproti lesketa večna zvezda; ali naj jo primerjam plahi srni, ki ob robu temnega gozda z velikim svojim očesom opazuje rodovitno Polje, kamor si ne upa? Ali naj jo Primerjam gazeli, ki jo je levje rjovenje prebudilo iz kratkega počitka, da od brezmejnega strahu otrpne, kakor bi že čutila v sebi j ostre zobe orjaka - krvoloka? Bila je kakor jelka in kakor plaha srna je obstala na belem Potu. Nje veliko oko se je uprlo | Vame, da se mi je pretreslo srce in da se je v tistem trenutku v to ubogo, toliko da ustvarjeno srce naselila ljubezen z vso pozemelj-sko srečo in nesrečo svojo. Stopila je bliže in nje obličje se je kopalo v jutranji zori, ko me je tiho povprašala: Ivan Tavčar: »Ti si tujec, ki so ga zaprli snoči?« »Da, prav tisti!« »Moj Bog, kako si mlad! Ali si res krivoverec, kakor pripoveduje nadvikarij Gregorij?« »Poglej naokrog! Bog se nam kaže povsod; kako bi bilo mogoče, da bi ga ne spoznali?« »Torej veruješ v pravega Boga?« »Verujem!« »In v Kristusa, Odrešenika našega?« »Verujem!« »In v čisto Devico, ki ga je porodila grešnemu svetu?« »Verujem!« Razjasnil se ji je obraz in radostno je izpregovorila: »Sedaj vem, da te ne sežgo na grmadi in da mi je dovoljeno govoriti s tabo, ali te smem vprašati še kaj?« »Vprašaj!« »Od kod prihajaš?« »Z visokega severa, kjer kali le malo cvetja in kjer je zemlja malone vse leto zavita v sneg.« »Česa iščeš pri nas?« »Spoznati hočem kraje in rodove.« Molčala je nekaj časa, potem pa živahno vprašala: 4000. »Ali si že bil na naboru in ali so te potrdili za zakon? Ali si pustil doma ženo, v cerkvi s tabo poročeno?« »Nikogar nisem pustil na domu in nihče ni točil solza, ko sem odhajal v tuji svet.« »Torej šele prideš k naboru?« »V krajih, ki so me porodili, ne poznajo takih naborov.« »Ženiti in možiti se van} je-tedaj sploh prepovedano?« »Nikakor ne!« »Moj Bog, kako pa se ženite in mažite? Kje si dobiš zakonsko ženo, če ne pri naboru?« »Ako se dva poročita na visokem severu, ju je združila ljubezen.« »Ljubezen! Kaj je to?« »Z besedo se ne da povedati. Kakor se posuje spomladi zeleni travnik s pisanim cvetjem, da ne vemo od kod, tako pride ljubezen v srca nhša. Pride sama hipoma, kakor strela, ki udari in črnega oblaka!« »Ostane H potem vedno cvetoča ta vaša ljubezen? In če zvene, če se potem posuši?« »Prava ljubezen vedno zeleni in dan za dnevom poganja nove cvetove!« »Ni li greh takšna ljubezen?« »Je li greh, ako cvete vrt pred tabo? In greh naj bi bilo, če se ti razcvete srce? Cvetje, eno in drugo, ustvarja večni Bog, ki je ustvaril človeka, da je deležen sreče.« Obrnila se je od mene in se zagledala v krajino pred sabo. Belo roko si je položila na zamišljeno čelo in dolgo časa je premišljevala. »Mislim in mislim,« je izpregovorila končno, »in vendar ne morem ugeniti, kakšna je ta vaša ljubezen« Morda je sreča, morda nesreča. Sam Bog to ve!« Nato dostavi: »visoko je že priplulo sonce! Brat me čaka, in napočil je trenutek, da odidem. Bog bodi s tabo, tujec!« Hotela je oditi. »Pri nas na severu,« sem izpre-govoril, »se ne poslavljata tako hladno pravovernika, ako sta se slučajno srečala na potu življenja.« Pohitela je nazaj. »Evo ti roke,« je rekla sramežljivo, »in v molitvi svoji se te bom spominjala!« Vidno se je pretresla, ko sem se doteknil nje roke, in do las ji je zardel rožnati obrazek. »Pregrešno je,« je zaihtela, »če podaja ženska roko moškemu, ki ni bil izbran zanjo na naboru!« »V ta greh ne verujem,« odgovorim srčno. »Pri vas tega ne štejejo v greh?! »Gotovo ne, in pravovemiki se poslavljajo po vzgledu Kristusovem.« »Kakšen je ta vzgled?« »Poljubljal je celo sovražnike svoje, in pravovemiki naj bi se ne poslavljali s poljubom?« »S poljubom?« Skočila je od ograje, prav kakor da jo je pičil gad v beli prst. »S poljubom se poslavljate?« je rekla tiho. »Tako je navada naša in božji svečeniki jo odobrujejo. Odrešenik naš je poljubil celo izdajalca svojega!« »Pri nas pa je prepovedano!« Srčno odide po peščenem potu. Že sem menil, da me zapusti. Obstala je in se ozrla po vrtu. Potem pa je obrnila zorno lice proti meni, in nje oko me. je obsevalo dolgo dolgo. Nato je bila bliskoma pri ograji, in toliko da je čulo uho nje plašne besede: »Posloviva se po vaši navadi!« Že je pritiskala svoje lice k mrzlemu železju, in na to lice, voljno kakor ličece dozorele breskve, sem pritisnil usta in učakal prvi srečni trenutek na stari materi zemlji. Ona pa je zbežala po zelenih tratinah kakor vitka gazela. Azrael, varuj jo in ohrani jo meni, da mi vsaj ena kaplja osladi grenko trpljenje zopetnega življenja! . Zrl sem za njo, ko je čimdalje bolj izginjala med zelenjem. Časih je postala in se ozrla po meni. Potem pa se je skrila za drevjem prav kakor boginja, ki se mi je le za trenutek prikazala izmed temnih oblakov. »Kdo je bila?« sem vzdihnil k Azraelu, da bi mi razkril temo, ali angel Gospodov ni hotel uslišati vzdihovanja mojega. v Vrnil sem se v zapor. Potrte so bile moči mojega duha, in'čutil sem prvo nesrečo. Leno je lezel čas in kaplje, od stropa padajoče, in živali, po blatnih tleh švigajoče, so vzbujale še večjo žalost v osameli duši moji. Pol dneva je minilo, ko je šele zarožljal ključ v vratih. Vstopil je strežnik z rumeno paličico in mi naznanil, da me kliče predse pater polkovnik. Stopivši v vežico, sem čul polkovnika, ko je ravno izpregovoril 1 patru majorju: »Imeti mora veljavnega zagovornika. Ravnokar sem dobil dekret, da se mi izpit odpušča in da se mu brez ovire dovoljuje stopiti v mesto. Kaj praviš ti, amice?« > »Kaj naj rečem?« zagodrnja pater major. »Bolje bi bilo, da bi ga sežgali ali živega zakopali v zemljo! Po takih tujcih prihaja pohujšanje v mesto, prej ali pozneje! Poslušaj me, pater polkovnik, prej ali pozneje!« v Nadaljevanje prihodnjič 12 TE V' v Humoreska Triglavske resnice »Oj Triglav moj dom, kako si k rasa n...« je brundal za šankom bifeja Bližnja: srečanja posebne sorte tovariš neposredni proizvajalec splošnih strok. In v domoljubnem zanosu je celo manjkrat nagnil svoj kozarec piva kot sicer. - Ho, smo dejali - od kod pa ta napad domoljubnosti? »Na Triglavu sem bil,« je dejal tovariš Neposredni. - Prvič? »Prvič, da!« - In zakaj ste šli? »Pa saj vendar veste, da mora vsak Slovenec vsaj enkrat na Triglav. Drugače ni pravi Slovenec. Glejte, Kučan je bil že neštetokrat, pa poglejte, kam je priplezal.« - Kdaj pa ste bili na Triglavu? »Zadnjič, ko so bili tam. gori tudi direktorji.« - Torej je bil le še dodatni vzrok, zakaj ste šli na Triglav. Razen če ste medtem postali kakšen direktor? »Ne, kdo pa bo meni dal direktorsko mesto. Čeprav bi bil zagotovo bolj sposoben od marsikoga drugega, ali ne?« Ozrl se je po lokalu in vsi navzoči so prikimali, pa ne zato, ker bi se ga bali ali bi bili prepričani o nadnaravni sposobnosti tovariša Neposrednega, ampak zato, ker so si mislili, da bi tudi sami bili zagotovo boljši direktorji od naših sedanjih, torej tudi tistih, ki so lezli na Triglav. - Torej zakaj ste šli na Triglav ravno tisti dan, ko so se tam gori gnetli direktorji? »Zato, ker so rekli, da se po starih gorolazniških pravilih nad dva tisoč metrov lahko pove vse in da ne velja nobena zamera.«,: - Torej ste povedali, kar vam leži na duši. Ste našli tudi kakšnega vašega bivšega direktorja? »Ne, bil sem ves čas tiho.« - Zakaj pa? »Hotel sem le slišati po resnici, kaj nas čaka. Saj pravijo, da se nad dva tisoč metrov lahko govori resnica.« - In kaj nas čaka? »Oh, vse najboljše. Gospodarstvo bo steklo, samo če bodo direktorji postali lastniki tovarn. Vsi bomo dobili po tri tisoč mark plače, Slovenija bo čisto prestrukturirana, pravi cvetoči vrt. Pravzaprav nam sploh ne bo treba delati, ker bodo tujci kar z lopato metali denar k nam. Saj zato pa sem tako dobre volje.« - Pa se vam te napovedi ne zdijo preveč rožnate? »Kaj rožnate, čisto rdeče so. Saj zato pa sem tako dobre volje. Oštir, še en pir. Oj Triglav moj dom, kako si krasan...« Bogo Sajovic NAJPOMEMBNEJŠA stran Jelinčičeva zgodba v Šuštarjev pouk Zmago Jelinčič, šef Slovenske nacionalne stranke, je po najnovejši aferi z orožjem novinarjem natvezil za lase privlečeno zgodbo, da so nameravali skrito morilsko navlako pred volitvami predati državnim organom. Jelinčič pa ni ničesar povedal o tem, kaj bi se zgodilo v primeru, če bi njegova stranka zbrala toliko orožja, da ji sploh ne bi bilo treba iti na volitve. Največji Balkanci so ravno »največji« Slovenci. Cirilov odmik Ciril Zlobec, član državnega predsedstva, pa je namesto pištole raje vzel v roke pero in po knjigi udaril s knjigo. Na Janševe Premike je odgovoril z odmikom: »Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko«. V narodu, ki sleherno zgodovinsko preizkušnjo porabi za to, da se razdeli med zmagovalce in poražence, res ni lahko, še zlasti slednjim. Ciril nikoli ni bil med njimi! . Dr. Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof, predlaga slovenski vladi in ministrstvu za šolstvo uvajanje verske vzgoje v vrtce in verskega pouka v osnovne in srednje šole. Komaj smo se rešili enega usmerjenega izobraževanja, že se nam obeta novo. Slovenci bi bili najbogatejši narod na svetu, če bi njihovi najodličnejši možje tako skrbeli za njihovo gmotno blaginjo, kot jih skrbijo njihove duše. Šuštar, ora et labora, šole pa pusti na miru! Gabrove skrbi Dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo, zaradi teh skrbi preživlja hude čase. Ni dovolj, da mora gledati nedolžne otročiče,'.ki bodo vsak dan tovorili v šolo vse premoženje svojih staršev, skrbeti ga mora skoraj gotova učiteljska stavka. Povrh vsega pa mora z enim očesom budno paziti še na svojega šefa Drnovška, da mu ne bi za hrbtom, denimo z nadškofom Šuštarjem, zmešetaril verouka v šolah za nacionalizirane cerkvene gozdove. Kuli LOBI J Ko je šef zvedel, da je bila v pogovorih med predstavniki štirih slovenskih sindikatov in Mednarodne organizacije dela na dnevnem redu tudi delitev sindikalnega premoženja, mu je v hipu šinila v glavo primerjava s sukcesijo in delitvijo premoženja nek- danje federalne Jugoslavije. Se pravi, da bodo prizadete strani morale najprej ugotoviti, kdo je lahko pravni naslednik nekdanje Zveze sindikatov Slovenije, na podlagi česar bodo šele možni pogovori o delitvi premoženja te organizacije. Že zdaj pa je jasno, da na lastnino nekdanje ZSS ne morejo računati vsi tisti, ki z njo nikoli niso nič imeli oziroma ji celo niso priznavali legitimnosti. France Tomšič se bo še kako kesal, da je kričal na TV, kako so svobodni in nekateri drugi sindikati nastali iz nekdanjega monopolnega sindikata, medtem ko je njegov sindikat zrasel čisto na novo. pš lipi ŽuHtlKE RAČJI SAMEC OFICIRSKI CIN POGLAVAR KOPTSKE CERKVE REKA NA TAJSKEM AŠKERČEVA SOCIALNA PESEM KAČA VELIKANKA JDOVSKO ŽENSKO IME DREVESNA ŽABA MESTO V BRAZILIJI SLOVENSKA HUMORISTKA MADŽARSKI PESNIK (JANOS) JEZERO V ETIOPIJI PIVSKI VZKLIK FRANCOSKI PISATEU (LOUIS) DELSREDO- ZEMUA IGRALKA GARDNER NEPROFE- SIONALEC MERA ZA ZLATO PUŠČAVSKI . RIS DIONIZOVA ZENA LESKOVAC 'vMvMvI* vMvMvM rK KOLEDARJU ODGOVOR NA KONTRO POPIS BOJNEGA POHODA AVSTRIJSKI DIRIGENT (HERBERT VON) PROVINCA V JUŽNI AFRIKI GRŠKE VODNE NIMFE IGRALKA KOLESAR VULKAN NA SICILIJI ČEŠKO MOšKC IME DEL •JADRNICE OLIVERA KATARINA POVRŠINSKA MERA PEVEC CHARLES PREMOLK V VERZU IGRALKA NIELSEN NEDELAVNOST LENOST PRISTANIŠČE NA JUGU NORVEŠKE PESNICA MUSER SMUČARSKI KLUB UMETNO USNJE POTUJOČI GRŠKI PEVEC KOTVA, ANKER VIKINŠKA LADJA DANILO PUDGAR GOZDNI PTIČ POLOŽAJ IN POOBUSTILA POSLANCEV A" INDIJSKI PESNIK ČLOVEK. KI JE ODVISEN REKA V ČRNI GORI REKA V JUŽNI FRANCIJI NEMŠKI FILOZOF (ERNST) GROFIJA V ANGLIJI PESNIK KOVAČIČ IKOMETA- ŠICA TORTI PRIPOVEDNA PESEM REŽISER RUSSELL PREBIVALKA BELGIJSKE POKRAJINE OČKA DIRKAČ LAUDA ANGLEŠKI DRAMATIK (JOHN) x DOMAČE ŽENSKO IME PEVEC BARANJA GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO FINOMEHANIK TATARSKI- POGLAVAR PRISTANIŠČE V GABONU Nagradna križanka št. 36 Rešeno križani nam pošljite do 15. septembra 1992 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p. p. 479, na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 36. Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev Rešitev nagradne križanke št. 34 AMALTEA, KARAŠ, RICARDO, ALATO, ALE, IONIZATOR, LOTOS, BANANA, MIŠA MOLK, NA, AC, TAMARA, RAST, SKOPAS, RIBAR, KALA, TARA, KRAJINA, IRAN, OVIRALO, ANILIN, DA, LAB, JAMA, OST, RON, ELIS, DIRKAlKA, ALA, TK, TON, TOGO, LIKER, NABOKOV, JOGA, MIDI, IDUN, SABOR, KASTAV, KARE, TRATA, STARE. Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 34 1. Franc Zaman, Jedinščica 54, 68000 Novo mesto 2. Franc Šumer, Ul. Bratov Vošnjakov o, 63000 Celje, 3. Danijela Lipovšek, Gorenjska c. 12, 63320 Velenje Nagrade bomo poslali po pošti Horoskop Kako uspeti Veliki francoski državnik Armand Jean du Plessis, vojvoda de Richelieu (rojen 8. septembra 1585) je bil v mladosti namenjen za vojaški stan. Ker pa je njegova premožna in ugledna družina imela varuštvo nad neko opatijo in je kak družinski član vedno bil opat, je namesto svojega brata, ki mu duhovniški poklic ni bil po volji, prevzel to mesto mladi Armand. To je storil predvsem zaradi politične častihlepnosti, ne pa da bi se kot samostanski predstojnik odpovedal razkošju, ženskam in dobri jedači. Kot visok cerkveni veljak se je 1614. leta v Parizu udeležil zasedanja državnih stanov (zadnjega do revolucije 175 let kasneje). Tam so ga zaradi njegove zgovornosti in idej opazili. V nekaj letih je postal prvi minister precej nesposobnega kralja Ludvika XIII., dosegel pa je tudi imenovanje za kardinala, torej je imel veliko posvetno in tudi cerkveno funkcijo. Kot prvi minister je kmalu postal najmočnejši mož v Franciji, čeprav je bil kralj formalno nad njim. Vodil je napadalno zunanjo politiko, predvsem proti tradicionalnim sovražnikom Avstriji, Angliji in Španiji, moderniziral je vojsko in mornarico, podpiral je tudi umetnost, saj je ustanovil Francosko akademijo, v notranji politiki pa je bil velik nasprotnik protestantov in tudi visokega plemstva, saj je iz Francije želel narediti močno centralizirano državo. Tako se je zapletal v velike evropske in male dvorne spletke in v njih vedno ostal nesporni zmagovalec. Bil je velik državnik, ki za dosego svojih ciljev ni izbiral sredstev. Na položaju prvega ministra je ostal do svoje smrti. O svojem delu je imel navado reči: »Preden se česarkoli lotim, temeljito preudarim. Ko se odločim, grem naravnost do konca ter podprem vse ovire in premagam sleherno težavo, potem pa vse skupaj pokrijem s svojo rdečo kardinalsko sutano.« V tem tednu so se rodili še angleška kraljica Elizabeta I., angleški kralj Richard Levjesrčni, italijanski naravoslovec Luigi Galvani, slovenski naravoslovec in pisatelj Fran Erjavec, slovenski pisatelj Janko Kersnik, francoski državnik Marie Joseph de La Fayette in angleški kemik in fizik John Dalton. Deni VREME Piše: Andrej Velkavrh ■\VLjt > Tilen slabe volje O letošnjem avgustu je bilo v časopisih in tudi drugod že veliko povedanega. Bil je izjemen, najtoplejši in najbolj sončen, ne pa najbolj suh mesec avgust v tem stoletju ali pa tudi še dlje. Letos se je meteorološka jesen začela do dneva natančno. Poletje je trajalo do zadnjega avgusta. Prvega septembra pa se je temeljito ohladilo. Fronta je dobesedno odrezala šolske počitnice od prvega šolskega dne. Močan veter je marsikje povzročil škodo. Količina dežja pa je bila od kraja do kraja zelo različna. Opazno se je zmanjševala v smeri proti jugu. Tako je padlo v Portorožu le 2, v Črnomlju 8 in v Novem mestu 3 mm dežja. No, tudi v Ljubljani, ki leži v zlati sredini naše države, ter na Brniku gaje bilo le 8 mm. Precej bolj mokro je bilo na območju Julijskih Alp. Tam je ob močnem jugozahodniku, ki je pihal tudi tokrat, nasploh največ padavin. V Bovcu se je zlilo celih 167, na Voglu pa kar 300 mm. No, slednji je v gorah, ampak Bovec in sploh Zgornja Soška dolina je pa čisto spodobno naseljena. Tam letos suše najbrž ne bo več... No, tudi v Ratečah je padlo kar 103mm dežja. V Lescah, malo po Savi navzdol, pa le 14. Ker je bil prvi dan v septembru tako očitno jesenski, nas tudi v prihodnje čaka tako vreme. Ali bolje povedano, po ljudski modrosti, če kaj velja, naj bi bil september bolj deževen kot sončen: »Če je Tilen (1. 9.) slabe volje, ves mesec ne bo bolje.« Po prehodnem poslabšanju nam vremenske karte že za soboto obljubljajo izboljšanje vremena. Zjutraj nas bo spet malo zeblo in tudi čez dan ne bo ravno vroče. In takšno, namreč sončno, bo ostalo nekaj dni. Postopno bo spet topleje.