„DOM IN SVETJ« 1891, štev. 10.
469
obsezajo pač tudi določila o nemščini kot učnem predmetu, toda za nemške dijake ali vsaj za gimnazije z nemškim učnim jezikom; o drugem živem jeziku, ki ni materin jezik dijakov, ne določujejo ničesar. Tudi tolmačenje učne osnove, veljavne o nemščini za slovenske utrakvistiške gimnazije, katero nam objavljajo leto za letom poročila i ljubljanske i novomeške višje gimnazije, ni toliko obširno ali podrobno, da bi po njem imel učitelj »gebundeneMarsch-route«. Čudno je tudi, da učni osnovi ljubljanske in novomeške gimnazije nimata vzajemnih določil. Oglejmo si letošnji poročili. V ljubljanskem poročilu čitam pod zaglavjem »Lehrver-fassung« . . .
I. Classe: 3. Deutsch: (Abth. a, nemški oddelek) Grammatik: Lehre vora einfachen, er-weiterten und einfach zusammengesetzten Satze, regelmassige Formenlehre, parallel mit dem la-teinischen Unterricht. — Lesen, Sprechiibungen. Vortragen. —Im II. Semester: Orthographische Uebungen jede zweite Woche; Aufsatze mo-natlich zwei, abwechselnd Schul- und Haus-arbeiten (torej vsega skupaj po štiri pismene naloge na mesec). — (Abth. b, slovenski oddelek). Empirische Erklarung der Elemente des einfachen und zusammengesetzten Satzes. Die Formenlehre parallel mit dem slovenischen und lateinischen Unterrichte. Einiibung der starken Verba gelegentlich der Lectiire. Lesen, Sprechen, Nacherzahlen und Vortragen memorierter poe-tischer und prosaischer Stiicke. Schriftliche Uebersetzungen aus dem Slovenischen in's Deutsche. — Im II. Semester mitunter schriftliche Wiedergabe erklarter Lesestucke. Mo-natlieh zwei Arbeiten, abwechselnd Schul-und Hausarbeiten.«
Pod istim zaglavjem je citati v novomeškem poročilu:
»Deutsch, 4 Stunden: Formenlehre. Der ein-fache Satz. — Elemente des zusammengezogenen und zusammengesetzten Satzes. — Lesen, Sprechen, Nacherzahlen und Vortragen memorierter poetischer und prosaischer Stiicke.   Orthogra-
phische Uebungen. — Schriftliche Uebersetzungen aus dem Slovenischen in's Deutsche, im
II.   Semester mitunter schriftliche VViedergabe erklarter Lesestucke, monatlich vier, ab-wechselnd Schul- und Hausarbeiten.«
Odkod ta razlika v učnem načrtu nemščine med obema gimnazijama, za kateri velja izimši risanje, ki je v Novem Mestu obvezni predmet ista učna osnova (»Lehrverfassung«) ? Učni načrt novomeški je skoro do pičice isti, in zlasti število pismenih nalog isto, kakor na nemških oddelkih ljubljanske gimnazije. Podobne razlike kažeta učna načrta obeh gimnazij za II. šolo : v Novem Mestu pišejo, kakor v nemškem oddelku ljubljanske II. šole, po trikrat na mesec: »Monatlich drei Arbeiten, abvvechselnd Haus- und Schulaufgaben«, a v slovenskem dotičnem oddelku v Ljubljani pišejo, kakor v I. b, samo po dvakrat na mesec: »Schriftliche Arbeiten, wie in I. b. Classe, doch vorwiegend Nach-erzahlungen.« Celo v učnem načrtu za
III.  šolo se ne ujemata rečeni gimnaziji; novomeška ima isti načrt, kakor ljubljanska za a. (nemški) oddelek, a ljubljanska ima ta-le dostavek: »(Abthei-lung b). Derselbe Lehrstoff, dazu (vvenn thunlich) Uebersetzungen schwieriger Erzahlungen aus dem Slovenischen.« — Ne verjamem, da bi bila višja oblast s premislekom izdelala in določila omenjene razlike; če jih pa ni, tedaj bi pa pač dobro bilo, da jih skoro odpravi, in sicer vsekako v zmislu določb veljavnih za ljubljansko gimnazijo, ki kolikor toliko ustrezajo našim razmeram, med tem, ko je učni načrt novomeške gimnazije malo da ne gol posnetek in-strukcij, ki niso namenjene slovenskim gimnazijam.
(Dalje.)
COfi^OH     h-Q/\$OQ
Pod   lipo.
g)fo letih sem prišel domov. •»Kako sem željno čakal hipa, t   Da me pod hlad sprejame lipa, Ki senči mili rodni krov!
Pod njo sem nekdaj bdel v nočeh, Nje list je tajno z vej mi šumel, Po svoje sem ga takrat umel, O svetlih, srečnih sanjal dneh.
Šepeče mi kot nekdaj list, A zdaj ga urnem jaz drugače. Moj duh v spominih žalnih plače, Pod lipo jaz več nisem ist. . .
A. M.