mued daily except Saturdajs. Sundaj« and Holidays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAŠtODNE PODPORNE JEDNOTE Urodnilkl ln upravniiki proatorl: 2667 South Lawndaia Avo. Offlco of Puhlicatlon: 2667 South Lawndale Avo. Tolophono. RockwaU 4904 _1 LETO-VEAB Cona lista Je $6.00 Enter«! m »oond-cl—■ raattor Januar/ iS. 1HS. al Um poat-ottloa at Chlcaso. IlUnotr, undar Um Act of Oonsraja of March S. 1STS. CldcAOO 23. IUL. PETEK. U. FEBRUARJA (FEB. 11), 1944 Subscription $6.00 Yoarly ITEV.-HUMBER 30 AccepUnce for mailing at special raU of postag« provlded fot ln scction 1103, Act of Oct. 2, 1917. authorued on Ju ne 4, 1918. Sovjetske čete obkolile veliko nemško armado Nemške topniške kolone bombardirajo zavezniška mostišča na fronti pod Rimom, ka-\Paftizani DTOtl mor prihajajo nove čete s severa, vzhoda in ' . jug.. Ljute bitke za pow.t Cassina na dru-Ipotrotkn kralja gem koncu italijanske fronte se nadaljujejo. r ' Američani in Angleži vrgli čez dva tisoč ton Telegrami poslani bomb na nacijske baze v Franciji.—Ruske armade prodirajo proti Krivoj rogu, jeklarskemu središču.—Japonci potegnili vse bojne ladje iz Rabaula Dve drugi sovjetski armadi Rooseveltu, Churchillu in Stalinu PREDSTAVNIKI ADF ZA REVIZIJO MEZDNE FORMULE .. •• ■ W Vi » Politika Rposeveltove administracije - kritizirana PETICIJA PREDLO-2ENA ODBORU London. U. febr.—Ruske čete so obkrožile nemško oboroženo silo okrog 100,000 vojakov po prebitju bojne črte pri Korsunu v Ukrajini in zasedle, deset naselbin. Nemška sila je zajeta na ozemlju ob reki Roes, 25 milj južnovzhodno od Dnjepra. Druge sovjetske vojaške enote prodirajo proti Korsunu s severne in vzhodne strani. Zavezniški stan na Pacifiku, 11. febr.—Zavezniške operacije v džunglah Nove Gvineje so bile zaključene z zajetjem večine japonske sile 14,000 vojakov, se glasi naznanilo i« glavnega stana generala . Douglasa MacAr-thurja. Avstralske čete so se združile na ozemlju pri Saidoru včeraj zjutraj in začele prodirati proti Madangu, japonski bazi. London, 10. febr.—Ra&o Svobodna Jugoslavija poroča, da je ---/ 41 . * I bila na zborovanju voditeljev 1*1 &Uta«ov, ki « je nedavno vr- . " , " ... . .... • . . • i partizanov, ki sc jc neuuvnu vi- kasiju 175 milj od Nikopola, kjer J^ y Crnomolju na Dolenjskem, \*°^oien* , SI sprejeta resolucija, ki prepove- 150,000 vojakov. Rusi so v bJJ^Jduje kralju Petru povratek v v enem sektorju te fronte ubili lJu' i-vlio čez dva tisoč sovražnikov in za- | . .J . .. . . _ plenili ogromne količine orožja, Poročilo dalje pravi da so streliva in drugega bojnega ma- zborovala poslal itelegrame teriala I predsedniku Rooseveltu, premi- . • , , ., j . . lerju Churchillu in premierju Na severni fron pod Lemn-I^ z ,om u priznanje gradom je ruska sila pod P?''®^ I Jugoslovanskega narodnega od-stvom generala Leomda Govo- « « lbo. ^r—« vUrJ"J«.r *7 • ^ t iini »JLsirildr. Ivan Ribar, predsednik par-^ Tni! tizanske vlade vUenlh ju-sel b in. Ruske kolone so preko- go.lovw.kih pokrajinah^ račile reko Lugo v več krajih Glavni stan maršala Tita, po-pod in nad mestom istega ime- veljnika osvobodilne armade, po- j roča, da so nemške čete in Ml- _ , I hajlovičevi četnlki dobili težke . Zavesniški stan. Nova Ovine- udarC€ v bUki g partUani v bilja. 10. febr.—Zavezniški bombni k^ Gftčka 49 milj juino od g,. Zavesniški stan v Alširu, 10.1 napadi na Rabaul, japonsko mor-1 rajeva febr.—Nemške topniške enote narično bazo na Novi Britaniji, bombardirajo zavezniška mosti- so rezultirali v umiku vseh ja-. v šča pod Rimom, zavezniški letal- ponskih bojnih ladij, poroča ^(Jfl/ memeSOl ci pa mečejo bombe na nemške glavni stan generala Douglasa r oklopne kolone in vojaške kon- MacArthurja. "Nobene japonske a ■ I centracije pri CUterni, poroča | bojne ladje ni v luki," se glasi 1500/0 VIMO poveljstvo zavezniške eile. Ipuiučlto. Zavezniki so odbili vse nem- p^j iHrbor. Havaji. 10. febr. | Nemški poslanik ške napade rt* rtiostilča, t0<^a Ameriška križarka je napadla znamenja kažejo, da položaj do- japongki konvoj v bližini Mar-zoreva za odločilno bitko. Sve- šalskih 0t0kov in potopila štiri gtnfrh^rr ftvedaka. 10. febr.-že nemške kolone prihajajo na arnike, pet pa poškodovala, se R^organlzlranje Lavalove vlade rimsko fronto s severa, vzhoda | lag. naznanu0 iz glavnega sta- v Vichyju je bilo dovršeno pod Wafkia0toau IX C« 10. febr.— Štirje *predatoy»iki Ameriške delavske federacije v vojnem delavskem odboru so obsodili politiko stabilizacije mezd Roo-seveltove administracije in pou darili, da je čaa ta revizijo mezdne formule "malega jekla" pri šel. To naj nadomesti druga formula, bazirana na podatkih ki kažejo stalno naraščanje živ ljenjskih stroškov.; | . Peticija z zahtevo za revizijo mezdne formule je bila predložena odboru v fvrho akcije. Ta med drugim nagleša, da se je kontrola cen izjalovila in da n dosegla določenih namenov Formula je "zam«nU«" mezde na točki, ki je prevladovala januarju i. 1941, ni pa preprečila dviganja cen. Predstavniki APF so zdaj za vzeli slično stalitte glede mezdne . formule kot predstavniki Kongresa industrijskih organizacij. "Kongres napačno tolmač sprejetje mezdne formule po reprezentantlh delavskih organi zacij," so izjavili predstavnik ADF. "Ko so bili storjeni kora ki glede večji kontrole cen, Je bil rezultat konfujtija." Predstavniki ADF v vojnem Domače vesti Novi grobovi v Penni Vandling, Pa.—Pred šestimi edni je jk> dolgi bolezni umrl lernard Košir, star 49 let in v Ameriki je bil 32 let. Pred enim tednom je pa umrl Gašpar Ko-vačlč, star 81 let ln v Ameriki je bil 44 let. Oba sta bila rojena v Št. Levrencu ob Temenici na Dolenjskem. Dne 6. febr. je za pljučnico umrl Frank Pancar, i star 86 let* ln doms iz Čateža pri Zaplazu. Zapušča ženo, Štiri sinove in tri hčere.—V Lloydellu, Pa., je pred kratkim umrl George Jakopin, star 82 let in rojen ------ —----------------- , 8aiSKin oiuruv — -----1 jnocanoim, Dvoaano, ju. um.m že nemške kolone prihajajo na I arnike, pet pa poškodovala, »* R^organiziranje Lavalove vlade rimsko fronto s severa, vzhoda lag. naznanu0 iz glavnega sta- v Vichyju je bilo dovršeno po«1 in juga. Glavni del nemške obo- na admiraia Chesterja W. J*imi- «prijateljskim nemškim vod-rožene sile je zbran okrog Cis- tza> p0Veljnik križafke Je Do-1 tyom p0 vež tedeniki krizi," teme v bližini zavezniških m0" naid P. Eller. pravi poročilo, ki ga je dobil stifč . J 4 .. . Ameriška leUU in enote boj- llal Aftonbladet od svojega do- Ljute bitke divjajo tudi prt mornarice bombardirajo ja- pignika v Berlinu. Cassinu na drugem koncu itali- idje na JalultUf Mil- Marcd Deat prijaUlj nftcijev, janske fronte. Ameriške oklop-1 ^ ^^ otokih Maršalake ^ v kabinet kot delavski ne in pehotne kolone so pognaie 7 v<»st nravi, da so bombe mlnlstar Mflv Rrtnafnia ie od- kol°n,e B®P?gT/!1l! grupe. Vest pravi, da so bombe JminlftFer> Max Bonafois je od-Nemce v severni delmeeU.toda ^ £ ^^ po^m več u kot ^^ pr0pagande mesta je še pod nemške | gkih vbja4kih objektov. I nbdrial na ie oozicilo držav- središče kontrolo. Ameriška bojna letala podpi- obdržal pa je pozicijo držav nega tajnika. Otto Abetz in dr. Cetil von Renthe-Fink, posebna Hitlerjeva pogajalca, ostaneta v Fran- nillCUSIV« UUjll« 1 , rajo operacije čet na gori CasA Eden proti premesanju sino z bombardiranjem nemških .\[ai::an8ke vlade samostanu se nahaja čez tri ti- nister Anthony Eden je dal razu- Parizu, drugi pa ^ diploma soč^italijanskih beguncev. meti parlamentu, d. je proti pre- ični delegat, pri maršalu Pe- Ameriške čete na severni stra- mešanju iUlijanske vlade pre- tainu m Cassina in britske na južni mferja Badogllja m odsUvltvi MadrldL Jpa^a, 9, febr.-Tu strani reke Garigllane so zased- kralja Viktorja Emanuels, do- kr0Žij0 goVorlce, da Je Hitler iS-le nekaj strateglčnih točk kljub kler traja bitka za posest « bral Renthe-Finka za governer-močnemu odporu nemške sile. Eden je pojasnil svoje stallice.r Francije in da bo prevzel po-V drugih krajih fronte na ob- ko ga Je laborit Ivor Thomas j polnQ j^ntrolo nad Lavalovim režju Jadranskega morja*je na-1 vprašal, ali je vzel v pretresla- reiimomi f bo Hitler smatral stal odmor v operacijah. V teh hteVo iUlijanskih demokratičnih K ^ pot^bno. Renthe-Flnk Je m vrše le spopedi med vojaškimi itrank, ki so jo izrekle na svo- w| prej nemški posUnik na stražami. jem zborovanju v Bariju, da mo- Dan|kf|n On Je že Izbral gru- Brftska križarka je bombardi- ra biti Badoglijeva vlada preme-1 ^ ekonomskih in finančnih varala nemške vojaške objekte vLana( kralj pa odstavljen. D«- |£tkov, ki bodo sodelovali z bližini Formije, zapadno Italijan- je, da bo iUlijansko ljudstvo lJifn sko obrežje, dočim so zavezniška v bližnji bodočnosti dobilo prill-l Abetz ln Renthe-Flnk sU l« tala metala bombe na nemške ko odločitve, kakšno vlado hoče. oWikala maršala PeUina, pozno- vojaške koncentracije. ---je pa sU konferlraU s Lavalom London. 10. febr.-Čez tisoč . „ lin člani njegove vlade. • hamed Ali Jinnah, predsednik t">mb na oporišča. Naznanilo obv„U|e vge oeiščne podanik«*. Vaeindijske muslimsnske lige, pravi, da se samo pet letal ni L morajo opustiti deželo Ak- d#ja|f da sn briUke avtoritete v svojo bero po izvrše- ^ fItdiU rai|uitju aktivno-prmudbo gl*de pomoči gti osiščnega špionskega krožka mua|imanov v vojnih prizedeva- Meany, Matthevv Woll, Robert Watt in James Brownlow. Pred ložena peticija priporoča odboru, naj se obrne na predsednika Roosevelta z apelom za revizijo mezdne formule. Federalni biro za delovno sta tlstlko je priznal« na podlag zbranih podatkov, da ao se živ ljenske potrebščine podražile za 23.4% od januarja l. 1941, dočim voditelji delavskih unij tr dijo, da so se podražile za 43 od stotkov. Predstavniki ADF ln CIO so ponovno naglesili, da se ameriški delavci ne morejo za našati na tako kontrolo cen, kot se sedaj izvaja, za ohranitev /in vzdrževanje žlvljenskegs stan darda. Peticija uključuje tudi sugestijo, naj se novs formula, Če bo osvojena, izvajs brez sankcije strsnl vojnegs delavskega odbora. avtonomijo Žellmlju pri Ljubljani. V Ameriki je bival 53 let in zapušča ieno, Štiri sinove, tri hčer«, 29 vnukov (sedem jih je pri voja klh) ln štiri pravnuke. Bil je trinajst let tajnik društva 00 SNPJ. Bolniki v Penni . Imperlal, Pa.—Nick Bostič, član društva 100 SNPJ, je srečno prestal operacijo. Zdravi m Sewlckleyju, Pa.—;Mary Er len, članica društva 106 SNPJ, se zdravi doma. Članstvo teli obema hitrega okrevanja. Naš vojak ranjen Aurora, 111.—Mornarlčni de partment je sporočil, da Je bil corporal Edward J. Kocjan nedavno ranjen v prekomorskih bojnih operacijah. Burns poveličuje uspehe odbora Izravnal je 28,643 •pornih slučajev hski lia zagouor/ajNACIJI PRIKRIVA- JO PORAZE NA formirano o situaciji Poljska naj dobi nemškotizerdje > Mogočna slovanska trdnjava proti Nemčiji \t vrnilo | ttein napadu. London. 10. febr.—Ruske čete I P»'»dirajo proti Krivoj rogu. Je- . . kl uskemu središču, skozi poru-Uniluenca most i« n* o< mške črte. Poročilo iz UjaJi v Berlinu Moskve pravi, da so oddaljene "mo pet milj od mesta. London, 10. febr. njih, čeprsv so nedavno spelira-le ns vse sloje v Indiji za ko operecijo. Jinneh Je podal to izjavo na konferenci svoje orge-RadiJsko|nt*e*iJ* BriUke avtoriteU ao ..........i . •____rs«- I- stockholma, fcved-1zavrnile ponudbo glede koopera Poveijn.k ruske armade, ki Je|l»ročiIo i* Stocknoima, Dnjepra rele čez '*> vasi in naaelbin, Je generellnu v enem "T^T iu9mn Vseindijske musli- H-1.on Malinovski. Ti Je od za- tud, v drugih mm** JQ ^ Ul ti. "J. Nikopola prodrU 22 milj|Smrtni .lučaji narašče|o po veejrj« ^ ^ jg o.diT. I Nemetji. / *" * Poveljnik ruske srmade, ki Je poročno * ^ zahteval kot povra- I prodiranj« od krivine Dnjepra^. ££ v vladan)u Indi- !'"*' Knvoj rogu okupiral, ^r /^ t lu ml ra^js je in delež -dov zmage. N. vasi in nao^lKtn ffmneral nu v enem tednu in oa ___ v^.ndiiak* mu.li- 10, febr.—Robert K načelnik pokra)UiekeKa odbora vojnega delavskega odbora, v čigar območje spadajo države IUlnola, Indiana, Wlscon-sin in Minnesota, Je dejal, da je njegov odbor rešil 25,643 spornih slučajev, v katerih Je bilo prizadetih čez 2,900,000 delavcev. Ta Odbor je bil ustsnuv-ljen pred enim letpm. Federalni vojni delavski odbor je ustanovil predsednik Roosevelt s posebno odredbo 12. js-nuarja 1. 1942. Njegova prvotna naloga je bila izravnava sporov med delavd ln delodajalci. Oblast odbora se je povečala ns podlagi druge Rooseveltove odredbe, Izdane osem mesecev pozneje, ko mu je bila poverjens stabilizacija mezd. V januarju preteklega lete je bilo ustanovlenlh dvanajst pokrajinskih odborov. Čikaškl je reševal 25 odstotkov vseh spornih slučajev v deželi. TI so ae nanašali na prošnje za mezdne ureditve in zvišanja plač. Burni« je dejal, da so bile plače delavcem v čikaškem distriktu, odkar odbor Izvršuje svoje funkcije, zvišane za povprečno devet cotir tov na uro. On Je tudi nagla.ll, da delavske unije ln organizs-cije delodajalcev kooperirajo z odborom. ^..^"""•""IRUSKIH FRONTAH Moskva. 10. febr.—Magazin I Nemško ljudstvo ni in- Vojna in delavski rszred, glasilo ruskih strokovnih unij, trdi, da je podelitev delne »vtonomlje, licprui šestnajstim sovjetskim republl- SOVJE I SM U5rt.nl tam velik korak v mednarodno | ZAMOLČANI kooperacijo, ki ni samo zaželji- va, temveč tudi potrebna, zaenoi London< io. febr,—Vrhovno pa pobija propagando nacljev, poveljstvo nemške sile in propada je podelitev avtonomije del Kantistični aparat ministra zarote z namenom sovjetske do- Qoebbelsa se silno trudita v na-minacije sveta. porih, da ljudstvo ne live o "Nihče ne more zanikati, da udarcih, ki Jih dobivajo HitlerJe-je odločitev vrhovnega sovjeta Ve armade na ruskih frontah, demnostracija dobre volj« So- ^ zavajanju vjetake unije," pravi mag«zinj judatva, doksiujejo radijske od-Sovjetska unija e za ojačanJ.U ^^ ag.nture DNB. Te mednarodnih vezi ln poglobitev ViJbuJejo trditVf)i da aoVjetska kooperacije. -U|| ni v EadnJlh dnoh og^Ua Magazin je objavil tudi Jlla- llh ^^ |n llvojcvala nek, ki ga spilal N. Baltiški ln ina6ilni{ruspehov v vojnih ope- v katerem razpravlja o odnoša- p.eHah Jih med Poljsko ln sovjetsko I J Rusijo. ^Sovjetska unija ne po- Značilno je to, ker poveljstvo trebuje sfer vpliva in ne vazal- nemške armsde ln nacijska vla-nih držav," pravi avtor članka, da molčita, da so Rusi obkrotlll "Ona potrebuje dobre sosede in deset naclj.klh divizij pri Cer-pr l j atelje. Normalni politični kasiju in da jim preti uničenje, odnošaji morajo ustvariti podla- tko " ne bodo podale. Prav togo ekonomiki kooperaciji. U ver- ko molčita o prodiranju ruskih jen sem, da bo nova Poljska ko- armad v Estongi ln na ozemlju operirala t nami v naporih u Poljtke ln da je petjtem-disego tega cilj.." ^ fivla J v pasti v okoUcd NU i terl je ortoal sovjetsko stališče armidt no nipftdu^,J° glede spora med Rusijo ln ubeft- Vrhovno nemško poveljstvo Je no poljsko vlado. Stalin Je po- priznalo rusko okupacijo Rovna, slal noto Churchillu po konfe- Lučka in Klnglseppa, zamolčalo renel z Archlbaldom C. Kerrom, pa Je kritično situacijo nacijakih britokim poalanlkom v Moskvi. | divizij pri Nikopolu ln Cerka- Kritika zavezniške taktike v Italiji Počasnost in iigub« 1 jene priložnosti . J in # U v.tinAui kri I "ds naše operacije zadovoljivo London, 10 ebr.-VoJaftki krM ^^^ ozemlju med je- tlki poplavi ajo lond^.ke li^ J()m ln r{n§klm ^ z obw»dbami zavezniške kampa-' siju. Celo oni, ki rfičlenjujejo poročil, poveljstva, ne dobe prave .like o bliskovitem prodiranju ruskih «rmad. Nemško ljud.tvo še ne ve, da Ru.i kontrolirajo vm ozemlje na vzhodni .trani reke Narve od Fin.keg. /allva do jezera Peipu-... Nemški komunike pravi le, nje v Italiji, taktike ln strategije. Skoro vsi trdijo, da »o izgubljene priložnosti In poča.no.t v operacijah povzročile godlo v .trategiji. Na drugI strani pa britakt čaat-niki zagovarjajo genersla Alex-andra ln generala Clarka ter na llvom," kar pomeni, da Nemci beže pred Ru.l. Le nekateri Nemci se zavedajo, da bo njihova srmada, če m položaj ne izpremenl, stola pred Berlinom čez neksj mesecev. Vsi dosedanji nemški poskusi, katerih cilj je bil ustavitev pro- glašajo, da sta uspela v izkrcanju dlranja sovjetskih armad proti močne zavezniške sile na ozom- /-.padu, so se izjslovlll. lju pod Rimom v ozadju nemške fronto. ^Nakatert"'«^ Uh SaT OdnUmmikegU nikov priznavajo, da niso zada-voljni z vodstvom operacij v H* \SVQTll(l tMSRl Tisk priporoča pogajanja s Rusijo I Moskva. 10. febr^—Zveza p^lj sklh rodoljubov je na tukajšnji radiopoetaji Izjavila, da mora po vojna Poljska uključevstl nem ško Vzhodno Prusijo, ftlezijo in zapadno Pomeranljo. Ce ne bo dobila teh pokrajin, mir ne bo izvojevan. * "Poljska mora dobiti oporišče na vzhodu in Jugu," Je Iz-Javil besednik Zveze poljskih rodoljubov. "Ona mora skupno s Sovjetski) unijo in Cehoslovs-ško formirati mogočno In nepremagljivo .loven«ko t r d n J a vo proti Nemčiji." Govornik Je defje rekel, "da poljska meja Iz leta 1939 je bila pomanjkljiv*, ker Je puščale zu-nej Poljske sto tieoče Poljakov, živečih pod nemških terorjem Nadaljnji tisoči Poljakov so M-II germenizlrani pod pritiskom nemške sile Poljski narod ne more biti zedinjen. dokler bo-do milijoni Poljakov pod dominacijo Nemčije"' Nemci ustrelili 80 italijanskih ujetnikov Barcelone, ftpanlja, 10. febr —Nemci So ustrelili 60 Itolhsn-skih vojnih ujetnikov, med temi več članov srmade, ki Je ostala lojalna maršelu Bedogliju, v Milanu, se glasi poročilo, ki so ga prejeli tukejšnji dipiomatič-ni krogi. Nemci so se z ustrell-tvijo ujetnikov maščevali za umor policijskega načelnika v Milanu. W Senat zavrnil Rooseveltov program Wa.hington, D C., 10. febr — Senat j« zavrgel živilski pr<>tfrsm l Rooarveltove administracije z 49 proti 26 glasovom in s tem ugla-di! pot sprejetju načrta proti subvencijem. Avtor tegs načrta Je senetor Benkhaed. Ta do-kiče odpravo programa daj.nja subvencij do 30 junija. lijl, ki niso dosegle določenih na. menoV ln ciljev. Ti lo bili presekanje nemških komurrtkacljsklh črt in apljske ceste, okupacija Rima in poteg- nitev nemških divizij s fronte giockkelm, Ivedaka. 10. febr, pri Cassinu. -Uvsrilo, katero je ameriški dr- Zagovornlkl strstegije pravi- fcavni tajnik Cordell Hull nSslo- jo, da Je bfla Ideja pravilna, če v|| Finski, da bo morala noaitl je bil namen pretvoritev moe- odgovornost za posledice, ki prl- tišč pod Rimom v nakovalo In dejo, če se bo Še nadalje borila pete srmade v kladivo. Če se ne pruti Rusiji na atranl Nemčije, bl bil« zavezniške čete Izkrcele j« rezultiralo v sklicanju aeje pod Rimom, bl nemško povelj-UUnov finska vlade, na kateri ao stvo lahko poslalo močno silo na razprsvljell o svarilu. ru.k» fronto Sli J« vrj^ ^ »Ameriška .ugestijs, nsj ae padno Evrop«», d. Jo zaščiti 9^\rinakM umakne Iz vojne in akie- "»f™ UJ"« mir z Rusijo, Je dobila odmev Stotnik B L 4 n pri fin.kem ljudstvu," pravi list ješki Sanomat, najol ur^ino gU^lo Tol.gr.ph pritožuje, "*JVHfln.ke vl.de. "Očitno Je, da Je flnaka za .klenltov miru pod ških oporacijab" v Italiji. IK-lej 4 g.r.ncljaml." i še nI bilo pojaMijeno, zakaj ao K • bile zavezniške čete popolnoma] Ho«iall-Domokraati. glasilo paaivne deset dni po InveziJI fmake soclallatlčne stranke, piše. ozemlje pod Rimom " Nemci ustrelili 52 grških talcev Kairo, Egipt. 10 febr,—Poro-čilo Iz zenepljlvih virov prevt, da so Nemci ustrelili 52 grških talcev. S tom eo se maščevali za gerllske aktivnosti proti nemški okupacijski sili v MaredonlJI in TrerlJI. da je bila Hullova izjava sprejeto s vso reenoetjo na znanje v vseh finskih krogih. Ta Uet Je te prej predlagal direktna pogajanja s aovjeUko Rusijo glede sklenitve mlry. Ts razvoj Je aledll naznanilu o evakuaciji 46,000 otrok iz Helain-ka, glavnega meeta, ki je bilo zadnjo aoboto- tarča ruskega bombardiranja is WaJu. petek, 11. februarja PROSVETA Velika zmaga za svetovno kooperacijo PROSVETA THE ENUGHTEMMENT GLASILO IN LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE JEDNOTE br sioveae PODPORNE Organ oi aad publlahad m , J^S^Sm^ ^Tir fi£Z ŠSlf* lela; aaOilcajola. okeUeo SookCo 1750 -lo lato. » " •• pol letaj M Subacrlptton ralesi If ih. Un^J?^/'^™^'^ Canada M00 par r*" Chicago aad Cook Coimlj «?•*<> por pa, foreign cotmtrio« MJO por T*«f. ________________' . M dramo, potmi itd.) m rmajo po*ll|alelJu lo r slučaju, to Ja prllotu m no . A4v.rtt.lna r.l» on •-r-rr Naslov aa vso. kar lasa st|k a listom. 4 PROSVETA 2S57-59 So. Lawndalo Ars. Chicago 23. Illlnola MEMBER Or THE FEDERATED PREM jsk »rasr. 2£=f EMjp s vite JO pravočasno, da sc vam lost no ustavi.__ Glasovi iž naselbin Po 23 lotih v Chlcagu Clavaland*—Ko pridem na postajo La Salle v Chicagu, grem seveda naravnost k oknu, kjer prodajajo vozne listke. Pri oknu sem še vedno opazil onega starčka, s katerim sem govoril malo pred polnočjo, kakor sem zadnji omenil. Druga okna se odpirajo oziroma razsvetljujejo, kar je znamenje, da so dnevni delavci nastopili svoje službe. Ta Čas i« ni bilo posebnega tekanja in pehanja potnikov, le večje skupine vojakov, mornarjev in nekaj vojaških policajev Tako sem porabil dobro uro in krenem proti postaji, kajti prihajal je čas odhoda. Ura se bliža in ljudstva je vedno več. Vlak za vlakom prihaja na to postajo v jutranjih urah. Veliko je med Rotniki tudi delavcev, ki nosijo s seboj "luneh boxes.H Napotim se po svoj kovček, nato pa vprašam postajnika, katera proga je rezervirana za Cleveland. Kpialu zasllšim glas, da je vlak za Cleveland pripravljen na 14. progi. Podam se tja in pokažem moj vozni listek. sem videl, po klopeh nekaj za- Pravi mi, naj dobim voz s šte-spancev, nekateri so pa čitali ju-] vUko 142»—listek mojega Pull-tranje liste. v Washingtonu odobrila 1 Pred nekaj dnevi Je nižja zbornica sodelovanje Združenih držav v svetovni organizaciji za relif ln ^novoTuNRHA) in prispevanje poldruge milijarde dolarjev iz federalne blagajne v sklad te organizacije koi cieiez ameriške federalne blagajne ameriške republike. Končno grem k oknu in vprašam, če je moj vozni listek pri roki. Ponovno izpraševanje in pojasnilo. Tako dobim listek, ki stane z davkom vred nekaj nad $15. Plačam in gledam mojo denarnico, ki je postala že skoraj prazna. Dobro, da sem na poti domov, si mislim. Ostalo mi je le še par dolarjev in nekaj drobiža, torej za noben luksus več. Sicer pa itak nisem več potreboval. Ker je do odhoda vlaka še precej časa, odnesem moj kov-v shrambo, kjer mi ga shranijo za 25c in tako mi ni bilo treba skrbeti zanj. Časa imam še poldrugo uro in Predlog za ratifikacijo dogovora zastopnikov UNRRA v A lantic Cllvju je bil sprejet v zbornici s 338 glasovi proti 54. Senat še ni glasoval o tem predlogu, je pa gotovo, da bo tudi tam sprejrt z feHko večino. Predsednik Roosevelt je toplo priporočil predlog v svoji poslsnici kongresu. Velikanska večina, s katero je nižja zbornica <**obrila koopera cijo Amerike v svetovni relifni akcijl-v taj večirU jt uključeno veliko število republlkancev-J* Vorok, da Je Amerika definitivno si miiiimf da grem malo ven po obmila hrbet izolaciji. Borna manjšina 54 glasov predstav ja mestu, kajti Jutro je bilo prijet-ostanke ameriške izolacije In šteje 14 odstotkov zbornice, dočim n0( dagl precej mrzi0. Tako si večina Drcdstavlia 88 odstotkov zbornice za kooperacijo z Zdru- ogledujem čikaške nebotičnike, lenimi narodi ' trgpvine in "loop" ali "down To važno glasovanje je nov dokaz, da se motijo oni, ki merijo town» in gj muiim, da je eleve sentiment ameriškega ljudstvs zs svetoVno kooperacijo po hlste- iandskl Public Square veliko ličnem kriku izolacijske in burbonake manjšine; U krik je zelohep4if p0 napisu opazim mest močsn v tisku in rsdiu, ampak ogromna večina ameriškegs ljud- n0 dvorano ln več bančnih po-t tvs se ne zmeni zanj, kar je jasno pokazala že cela vrsta "pollov" 8iopij. Trgovin, kakršnih smo ali privatnih ljudskih glasovanj. Celo med republikanci, na katere jih navajeni pri nas po Euclld se histerični izolacio-nacidhalistl najbolj opirajo, imajo borno za- ave., to je z lepimi izložbami, binmbo tam nisem opazil. Seveda ni- ■ Dcgovor za mednarodni relif in obnovo je faktično pogodba med sem vsega videl, kar premore to Združenimi- narodi—prva pogodba, izvirajoča iz druge svetovne večmilljonsko mesto—če bi bilo vojne in v zvezi z bodočim mirom. Relifns akcija te vrste po zad- gamo tisto, kar sem videl, ko nji vojni je prišla šele po premll-ju, danes je pa sklenjene, ko še ,em se parkrat peljal s taksi-ne vemo, kduj bo vojna končana. , jem ln iz poulične, bi bilo res Po ameriški ustavi odobrava pogodbe edinole senat z dvetretjin- gkromno. sko večino navzočih senatorjev. Mnogokrat se pa je že zgodilo, da Kot vgako veliko megt0f ima je zagrizena manjšina v senstu ubUa marsikatero dobro pogodbo tudl chicago svoje revne delav in tako je prišla v nsvsdo postavna zvijača, da administracija pred- ^ predele ali "slume"—stare, loži obema zbornicama zadevo pod drugačnim Imenom (ime "po- rtvno jn umazane bajte, razno godba" Je izpuščeno), nakar je zadeva veljavno sprejeta z nadpo- n€gnag0 jn splošna zanemarje-lovično večino glasov. nost, da te kgr strese, ko ogledu- Žslostno Je, da se mora demokracija posluževstl zvijače, ampak človeške brloge. Seveda včasi je to potrebno. Ko so avtorji ameriške usUve postavili do- bi moral tam ostati vsaj par te-ločbo o dvetretjlnski večini senatorjev za ratifikacijo pogodb s tu- dnov, da bi mogel kaj več pove-jlml držsvsmi, nlao mislili, da bodo s tem dali ratlflkscijsko ob- datj 0 tem megtu. Ampak ni bi Isst v roke manjšini v senatu !n pokopali načelo demokracije v j0 in tu(u ne vem, ako bo senatni zbornici. Pretirana previdnost Je navadno prav tako kdaj prišel. Vem to, da poleg škodljiva, kakor Je premalo previdnosti. svojih grdih "slumov" lms Chi- Poštenost demokracije zahteva, da se U napaka v ustavi popravi cag0 tudi veilko lepega—krasne -da se z nadaljnjim amendmentom poveri ratifikacijska oblastza bulevtrde, parke, muzeje ln tu-pogodbe vsemu kongresu, to Je obems zbornlcsma z navadno ve- ^ predele, čino glasov. To bi bilo demokratično. P Od daleč vidim na Randolph Se bolj demokratično bi bilo, du se senat odpravi. Cemu Je tre- §t tudi veletrgovino Butler Bro-ba dveh zbornic—ki navadno druga drugo ovirata v škodo večine lheri g kalero Mm v£aaih kup. ljudstva—ko lahko ena opravi vse zakonodajno delo? Ameriški h^val. Ampak ker so tržili pre-senat je posnetek stare lordske (gospodske) zbornice v Angliji. judoVgko,M sem jih opu I stil. Ce hi bil Imel čas. bi še vseeno pogledst tudi v to trgo- n 1 a*V • A* . Ii^1222 * Ivino. Tako grem dalje in-ogle- Demokratična JUStlCa V Italiji dujem vse. kar me Je zanimalo ... . * «. mi u » J Ljudstvo sc Je ksr trlo, eni sem Po dolgih letih spet posluje demokrstičns justica v Italiji, katera | drugl %jft Vgakdo je hltel na svoje delo v urade in trgovine Zašel sem tudi v La Salle Build Ing. V veliki vestibul! so v pr tllčju razstsvna okns rsznih tr- ma na je kazal štev. 14. Ko pri dem do voza, mi porter vzame kovčeg in me povede na moj sedež. Kovčeg dene pod mglo mi žico, ki je stala med dvema sedežema in na kateri je bila luč za čitanje. Zopet napitnina in si mislita, da je zadnja, kajti v Clevelandu bom sam pograbil kovčeg in ga odnesel.. Slečem suknjo in jo denem na star radio, kakor tudi klobuk in se naredim prav domačega. No, kaj hočem fte več, ai mislim, saj se bom kAialu znašel v Clevelandu. Začeli so prihajati drugi mora biti finančno dobro situi-ran. Pozna tudi Cleveland. Pogovor nanese na vojno, politiko, vrtnarstvo in drugo. Časa smo seveda imeli dovoljt kajti v Clevelandu ne bomo še tako hitro. Medtem pridejo v naš zakajeni voz štiri "Wacs". Seveda se vsi ozremo po njih. Moj sosed je konstatiral, da je ena poročena, druge so pa še samske. Vprašam, kako ve. Videl je poročni prstan. Pričel mi je pripovedovati razne dogodivščine o teh deklinah, kakor tudi, da je sedaj drugič poročen in kako je prišel nekoč v omrežje takih deklet, toda se-jih je iznebil, ko jim je povedal, da je srečno po- ročeijJRRB| IH^^I Te naše vasovalke so segle všaka v svojo torbico po svalči-cein si tudi naročile malo okrep-čilne pijače. Bile so precej časa v naši družbi in je bilo slišati le' njih zgovornost in smeh. Ko so popile svojo pijačo in odšle, je postalo takoj vse mirno kot grobu. Pa se vsi zasmejemo kot eden, ko nekdo pravi, da je vse tiho kot na zapadni fronti. Res, te ženske ... (Se nadaljuje.) - J. F. Dum. Slovenska Narodna Podporna Jednota 2857-59 So. Lanrndale Ave. Chicago 23. tUlnou VINCENT CAINKAR. si- prediednik :----------I6S7 So. Lawndale Ave, Chka« »13 m A. VIDER. gl. ujalk -------------------- -MM So. Lsvodale Ave, ChuaK0 23, m ANTON TROJ AR. gt po motni Ujnik S657 So. LaWndale Ave.. Chicago 23. w UIR'/.0 G. KUttei, gl blagajnik «87 So Lawndaj« Ave , n,„ ,„ LAVRINC® GRADISHEK. Ulnlk bol. odd... SSS7 80. LawAdale Ave.. ChicaKo 23 U| MICHAEL VRHOVNIK. direkt. mlad. oddel. JS67 So. Lawndale Av*.. ChicaK«, 23. m 1'HILIP GODINA. upravitelj glulUft—...........SSS7 So. Lawndale Ave.. Chicago 23 lu JOHN MOLEK. urednik slaalla ---------------------^«7 So. Lawntfale Ave., CUicag., 23. ul Zbiranje sa Sans Canlon, O«—V naši naselbin se je lani pokazalo, da so naši ljudje zavedni. Precej lepa vsota se je nabrala tukaj za Sans Sedaj se nahajamo v drugem letu te humanitarne kampanje. Vsakdo izmed nas ima v Jti potniki in kmalu je bilo vse za_ I goslaviji ali na Primorskem ka sedeno. Pri vhodu se je naha-1 kega svojca. Nekateri imajo ala čedna pisalna miza in dve klopi. Mislil sem si, če bi bil naš Barbič tukai, bi se takoj po-služil te ugodnosti in pričel pisati dopis. Poleg mene na levo sede mož, star okrog 60 let, na desni sta dva nekako mojih let, dalje dva mlada zakonca in drugi moški, pa ni italijansku. niti nI cjivilns, temveč je snglosmerišks in vo-| jaška. Pred kratkim Je bil« obravnavu pred zavezniškim vojaškim so-1 diš<«m v Siciliji prog trinajstim Halljansklm fašistom, ki so bili obtoteni sabotaže In zarote zoper okupacijske oblasti. Obtoženci I so vodili tajno fašistično agitacijo med Italijani ln hujakali doma-čine k t« lorisiunim dejanjem nad ameriškimi in angleškimi vo-] jaškimi častniki < )Mn/i nei so imeli vso svobodo /agovors. kakor da se obrsvnava vrši na Angleškem ali v Ameriki; imeli ao svoje odvetnike in sp-diACt jim je dalo brezplačnega tolmača Najbrže nI bilo še nikdar trkšne obravnave na Italijanakih tleh. Ko je m Klike spoznalo obtožence ra krive na podlagi dokazov, ki se Bono Taktna je fašistična |ust*ca. f'tn odpoveš pokorščino diktatorju si vele izdajalec in zapiaan si <»mfti. Demokratična justica ne pozna tega zloč'na v civilnem zivlieniu. Najvišjemu uradniku /zrušenih držav, pieditrdniku tepublike. lahko stokrst jsvno poveš. da si njegov politični naapiotmk in lahko ga oAteješ zaradi njegovega dela in nlhce se ne bo zmenil zaradi tega. V vojnem času je uredsednik vrhiivni poveljnik ameriških oboroženih sil In vojak, ki odreče pokorščino, je kaznovan i zaporom Le za zločinska dejanja prve vrsta velja v Ameriki smrtna kazen. V vojnem času je veleirdau le tedaj če kd«* na kakšen način pomaga sovraft-iiiku —l. H. . * tam še £ivo mater, očeta, brata sestro ali. druge bližnje in dalj nje sorodnike. Vsi skupaj pa imamo tam trinajst milijonov in pol bratov in sester, ki so nam v sorodu po krvi in jeziku. Mi se zavedamo tega, da še nikdar v zgodovini južnih Slovanov se ta narod ni nahajal GLAVNI ODBOR MICHAEL R. KUMER, prvi podpredsednik CAMILLS ZARNICK. drugI podpi edsedmk DUlrlktnl .......3887 W. kleadrtkl ...........Bo* M. UniverMl, 88th St., ClevclanU 2. Ohj« -----------------417 Woodland Ave.. John»town pt ---------------- R. D. No. 1. Oakdulf, p, .....7028 Mlddlt-polnte, Dearbum. Mlch -------397» Randall St.. St. Louls 7 Mo —-------418 Plerce St.. Iveleth. Minn ....W.SB W. 7th St.. WaUenburg, colo! JOS CULKAR. prvo okrotja...,.........— JAMES MAGLICH, drugo okrotje RAVMOND THAVNIK. tretje okroij« JOHN SPtLLER. Četrto okrotje.„.JL.........- URŠULA AMBROZICH. peto okroije................... EDWARD TOMSIC. testo okrotje........... Oeepedarsld odaek MATH PETROVICH predaednUt.............................183 E. 151«t St.. Cleveland 10. Ohio VINCENT CAINKAR . ....—............................Bo. Lawndale Ave., Chicago 23, IU A. VIDER ...............................................-2887 So. Uwndale Ave., Chicago 23. IU MIRKO O. KUHEL ..............—....................J887 So. Lawndale Ave., Chicago 23, IU JACOB ZUPAN -------------------------------------------------1400 SO. Lombard Ave.. Berwvn, XII LONALD J. LOTRICH ------------------------------------1M7 So. TrumOull Ave , Chicago 23. m RUDOLPH LISCH ________________________—......:--------------------» „. .700 E. JHOth St.. Euclld 17. o Porotni odaek ANTON SHULAR. predsednik --------------------------------—........Box 37. Arma, Kanm rBANK VRATARICH-------------------------------------------------------318 Tener St. Luztrne, Pa FRANK BARBIČ ...................i--------------------19S11 Muakoka Ave.. Cleyeland 1», Ohio ...................—70S Forest Ava.. Johnstovvn, Pi I ---------773 E. lSSth Street. Cleveland 19. Ohio ANDRJ5W VIDRICH ... JOSEPH^IE MOČNIK FRANK ZAITZ, predaednik MILAN MEDVESEK ........... ANDREW GRUM...................... JOHN OLIP 2--------------- FRED M ALG Al DR. JOHN J. ZAVERTNIK i, 3801 So. Lawndale Ave.. Chicago 23. IlH .......18013 Upton Ave , CleveUnd 10. Ohio —17183 Snowden, Detroit 21. Mlch So. Prospect Ave., Clarendon HllU, m ...................38 We»tClox AveM Peru. IU Olaval adravnlk .........-.....,......-.......3318 So. Rldcewsy, Chicago 23. IU. Se- 36c pošt- kralja, naj ga imajo, toda z voda je vse j litVami, ne z diktattiro. . Vrata smo pustili odprta Vsem nam enakih načel. Brat Mike Milkovich pa nam je pozneje obljubil, da pridejo na prihodnjo sejo tudi zastopniki Bolgarskega hčerka in plačala nine. Povedali so ji, plačano do zadnje pošte v miču na Dolenjskem. Ko so listi prišli v Ljubljano, so bili poslani v Belgiad na ogled. V tistem času je bil pa poslan žandar v mojo rojstno hi-1 narodnega kongresa. Izmed za-šo, kjer je zaslišal mojega brata stopnikov je bil izvoljen skupni in moje sedaj že pokojne starše. | odbor. Predsednik Je Mike Mil- izgledajo kot trgovci ali tr-jtako tragičnem položaju, v po-govski zastopniki., Ko si ogle- manjkanju in nepopisni tragedi dam vse v moji bližini, vzamem ji kot se danes. Iz neštetih ran časopis, da vidim, kaj Je novega teče kri tega neverjetno hrabre-x> svetu. Moj sosed na levi si ga narodiča in napaja to nesreč naroči steklenico pive, kajti za- no jugoslovansko grudo od Tri morski brat v belem jopiču je giava do Bitolja za obstanek in jil že pripravljen na serviranje. gvobodo.B JCmalu je postal precej zaposlen. Naša dolžnost torej je,-da tem Mislim si, če so ti ljudje že po- ljudem pomagamo finančno, ker užlll kaj korkega, ker takoj se- drugsče jim ne moremo. Can-žejo po pijači. Kmalu je bilo tončani, nekega dlje vas bo obis-»lovico našega voza založenega | kai na vašem domu v imenu polovico našega voza založenega pivom in "mixed drinks." K mizi, o kateri sem sodil, da služi le za pisanje ali zabavo, prideta dva vojaka, eden prvi poročnik, drugi "Chief Petty Officer" mornarice f" ~~ pogovarjata« ,r,~ Sansa ta ali oni in dobra srca naj po svoji zmožnosti prispevajo v ta človekoljubni' namen. Ako bi bil kdo. s katerim bi ne prišli osebno v stiko in ako želi .„ in se živahno I prispevati, se naj zglasi na mo-Takoj si naročita jem naslovu—1829 Ohio ave. N. Brat mu je rekel, da zna govoriti tudi angleško, če bo treba iti na zagovor h konzulu in tudi angleško zna čitati; zato je prosil za te časopise. Po dolgem času so Časopisi prišli na semiško pošto, vsi raztrgani. Morda je Prosveto čital še minister Koro-čec. Tako "demokracijo" je širil Belgrad po Jugoslaviji. Tudi na->ram vojakom niso bili bolji. Nekoč sem poslala par dolar-ev sorodniku, ki mi je bil pisal, so v Mostarju lačni in bosi, si bo kupil žemelj za silo. Tudi je tako huda vročina, da bi se jajce speklo na solncu. Res mu pošljem v Mostar, kjer je bil pri vojakih, toda medtem je zbo-el in bil poslan lz vojašnice v da da "hlghball." Razvldel sem, da sta prišla iz drugega voza samo radi pijače in ker Je bila miza prazna, sta jo zasedla in sedela do poldneva ter praznila kozarec za kozarcem. Precej sta jih popila. Kmalu se tudi med nami osta E. ali Da telefonično poklič« 4-5349 ali 2-8843. Mlchael Chok. Prepiri ln spomini Ellsabeth* N. J^Vse po malem se bodo prepiri v Prosveti končali. Gredo že proti koncu. llrni razvije pogovor in postali Drug drugega so učili in tolažili, smo kot bi se poznali že leta. Je res tako kot Je rekel cigan, ds Moj sosed na levi je pričel smrčati, sosed ns desni pa tudi ni hotel zaostajhtl za etnenjenlma oficirjema in je naročal steklenico zs steklenico plve. Stala je 50c ln napitnina lOc. Mislil sem si, ako bi naši salunarjl v Clevelandu Imeli take cene, bi kmalu obogateli. h Možak je pričel razgovor in me vprašal, od kod prihajam, kaj sem delal Itd. Potem se mi predstavi in razvldel sem, ds je^nir še najbolj!. Vsakdo ve nekaj povedati in v ta namen nam služi Prosveta, ker smo raztreseni po vsej Ameriki. Leta 1932 me Je prosil moj brat Jakob Žugel, naj mu pošljem ameriške časopise v staro domovino, ker ve, da so najboljši. Ko je bil v Ameriki, je naj bolj ljubil Prosveto. Pošljem mu velik zavitek raznih sloven skih in tudi angleških listov. Ns glavno pošto jih je nesls moja kovich, podpredsednik Andrej Vidrich, tajnica Mary Vidmar, blagajnik Joseph Turk, oglaševalec Joseph Dupin. Odbor je izbral 30. apr. za velik javen shod in za glavnega govornik je določil Louisa Adamiča. Ko pišem te vrstice, še nisem prejela obvestila od brata Adamiča, če more priti ta dan ali ne. Če bi on bil slučajno U dan zaposlen, se bo shod vršil kak drugi dan. Torej rojaki in rojakinje, pripravite se za ta shod. Naj ne bo nikogar ne blizu ne daleč, ki bi ne bil na tej priredbi. Je tako kot je rekel rev. Maletich, da te bo rodni brat s ✓prstom pokazal in izrekel besede: "Ti nisi Slo- bolnišnico. Takrat je tam raz-1 venec! Ko smo mi s krvjo pojili sajala bolezen legar in je veliko slovensko zemljo, nas ti nisi po-vOjakov umrlo. Tisti denar Je I znal. A mi te sedaj ne pozna-dobil v roke neki oficir, ki mi je pisal, da*ni ga pošlje nazaj, ker omenjenega ni več tam. Toda če bi se malo zanimal, bi bil lahko, dognal, kje se moj sorodnik na- Pomeri z žrtvami onkraj morja. 1 Po besedah govornika rev. Ma leticha si je Združeni odbor juž nih Slovanov nadel težko nalogo in v svrho zmage žrtvovati vse, kar je mogoče. Slovanski mo." Res je, bratje in sestre, tudi mi doprinašamo žrtve, nekateri več, drugi manj. A kaj je to v haja. Danes pa čitamo, kako hrabro se Jugoslovani bore za svojo domovino, toda za novo, boljšo Jugoslavijo kot je bila pod prejš- njimi režimi. Nikoli nismo bili poznani v širnem svetu in o Slo- Balkana! Tu živi narod majke Slave. Torej mi ponosni sinoVi i«j hčere izpod Triglava, rezerviraj- j (Dalje na 3. strani) •lika kaše ujele nemške vojake m leningrajski ulici. narod pa ne pozna predaj«. Hazorpžen je, pregažen in upog- veniji sploh niso vedeli, če je na I "jen. toda premagan ni. Kje * zemlji. Slovaki se v Ameriki ^ t«kšni Junaki kot so od Ura-imenujejo Slovenci in karpatskil1« do Triglava, od Triglava Rusi so Slovenci. Torej kdo naj nas pozna? Zdaj pa vidijo in slišijo vsak dan po radiu in v ča sopisih, da je Jugoslavija edina dežela na svetu, ki se ni podala in kako se ljudstvo otepa dveh psov, nemškega in italijanskega. Ts dva nacifašiatična psa sta spoznsls, da iiarod živi in hoče živeti, čeprav je majhen. S krvjo si piše svoje ime v zgodovini. V Johnstownu se flblle Johnatown. Pa.—Že zopet se oglašam, da ne bo kdo mislil, da sem že odšla v večna lovišča. V nedeljo, 30. jan. nas je obiskal rev. Strahlnja Maletich, tajnik Združenega ^dbora jugoslovan skih Aftierikancev. Imeli smo prvi sestsnek Srbov, Hrvstov in Slovencev, ki se je vršil v Domu društva Adrije. Rev. Maletich nam je povedal marsikaj. Razložil nam je potrebo skupnosti. Do zdaj ni imel Združeni odbor južnih Slovanov v Johnstownu nobenega pravega sastopstvs. Ta odbor pa potrebuje zaalombe pri članih vseh JutfoslovanskUt organizacij, če hoče kaj koristnega narediti. Jasno in razlošoaje nsglasil. da hoče Združeni odbor pomagati osvobodilni fronti, ds čim prej požene okupatorje iz Jugoalavi-je. Odbor zahteva, ds se vrnejo Sloveniji, Hrvatski in Srbiji vsi zasedeni kraji ln svobodne volitve in ljudstvo naj «1 Izvoli kogarkoli hoče Ce hočejo imeti - 1 ' ,r mj t»i* fjvvv. e. Pikasta Ipralka Pismo iz Londona (izvirno poročilo Pro-r.il) 18. januarja 1944. Ko je Pre(* <*obrim tednom lala sovjetska vlada v javnost voio izjavo o rusko-poljskih od-se je zdel položaj tako lober. da smo ga z veseljem ob-avnavali. Zdelo se nam je vse aljše kakor smo pričakovali, la bo ko se bo načelo to težavno prašanje. Govorili smo, da se tusija obnaša velikodušno, ka-or pristoja veliki zmagovalki, i je pravkar prebredla reke rvi. da je dosegla neverjetne ispehe, pa pozna ceno življenja n zemlje in ne zametu je dobrih dnošajev z zaveznicami in štreni za trdnimi temelji, na kate-ih se postavi mi* bodočnosti, lila je "Curzonova linija," ki se iam je zdela, da je potisnila po-ozaj veliko bližje kolčni rešitvi ežkoč. Sovjetska izjava pravi: Vzhodno-poljske meje se mora- 0 postaviti sporazumno s So-rjetsko zvezo. Meje, postavlje-ie 1. 1939, ne smatra sovjetska rlada kot nespremenljive. Te neje se lahko spremene v korist »oljski tako, da se ji vrnejo po-irajine, kjer tvori poljsko prebi-ralstvo večino. V tem slučaju »i tekla poljsko-sovjetska meja Mibližno po takozvani 'Curzo-lovi liniji', ki jo je začrtal 1. 919 najvišji svet zavezniških sil n ki predvideva uključitev za-jadiu' Ukrajine in zapadne Bele Rusije v Sovjetsko zvezo." "Curzonova linija" pomeni, da ita si Rusija in Anglija edini 'lede dejanske meje med Poljsko in Rusijo. Sovjetska zveza ianes zahteva zase, kar ji je pri-:navala kot njeno Velika Britanija in za njo najvišji svet zavez-liških sil pred 25. leti v popolnoma različnih okolnostih. To je ianes pomen "Curzonove linije," mnogo več, kakor ena izmed anih nesrečnih linij, o katerih so govorile zaveznice na mirovnih konferencah, pa niso imele več moralne in dejanske sile, da bi vztrajale pri njih; pustile so se premagati od manjših in manj preskusen ih članic svojih konferenc na škodo sebi in vsemu svetu. ' - , ■ Poljska je vstala po zadnji svetovni vojni k novemu življenju in—kakor vse novorojeno— čutila ie v sebi, da morp stopiti v življenje silno in lačno in glasno. Tako se je vsedla k ver-$ailleski konferenci. ' Njena ruska soseda, ki se je prej tri leta borila skupaj z zaveznicami, se Se krivila v krčih revolucije in se p i mogla motiti s konferencami. pCako potegniti meje med tema slovanskima državama, je bil a j več j i med versailheskimi pro-lemi. Velika Britanija je bila fdina, ki je med zaveznicami prevzela samarnase odgovornost 1 težko nalogo in se je je lotila, lekgram, ki je/Moskvi naznanil predlagano mejo, je nosil podpis lorda Curzona, britanskega zunanjega ministra v 1. 1919. Kiancija in Amerika sta ho-teli meje bolj proti vzhodu v korist Poljski. Anglija se je skli ccvala na narodnostno mejo mec Ku ij,, in Poljsko in—kakor piše prnes te dni—mislila na čase, ko f" Rusija spet urejena in močna m bo oo pravici zahtevala, da ukliuči vse svoje kraje v svoji državi. "Curzonova linija" je angleško državništvo, ki pride 1 voic, če imajo ljudje potrpljenja. rla čakajo dosti dolgo, da glaviči samo sebe. Državni-k> gleda daleč naprej in ne imaginacije, s previdnostjo lastičnostjo. Dvakrat že je p-'dovina prišla nazaj na "Cur-I '-ovc. linijo": 1. 1939, ko je Ru-'ja mela moč ln priliko, da si je sama postavila meje več ali manj na Curzonovi črti, ko je že bilo jasno, da njena soseda ne bo več Poljska, ampak Nemčija; drugič zdaj v sovjetski izjavi o odnoša-jih s Poljsko. In kdo ve, kakšno vlogo bo še V bodočnosti igrala slavna linija. L. 1919 jo je Poljska zavrnila in maršal Pilsudski je šel v boj" proti njej in Rusiji. V mbju 1920 so Poljaki vkorakali v sta-roslavni Kijev. Vojna sreča je v onih bežnih letih hitro in temeljito menjala strani. Mesec kasneje so bili Poljaki na begu iz Rusije in nalada rdeča arma da jih je podila proti zapadu. V strahu so Poljaki prosili zaveznice za pomoč. V odgovor jim je Lloyd George sporočil, naj se ustavijo in postavijo na "Curzo-noVi liniji", tam, in samo tam, jih bodo branile zavezniške čete. Poljaki so bili preslabotn in rdeča Armada je prišla tako blizu Varšave, da je bila poljska prestolica samo 12 milj pred njo. Pa se je vojna sreča spet zaobrnila in še 1. 1920 je Rusija v Rigi pristala na poljske zahteve in podpisala meje, ki so tekle ponekod 150 milj, ponekod 200 milj vzhodno od "Curzonove linije", tja v srce ruske Ukrajine in Bele Rusije. Vilna, Novogro-dek, Polesije, Volhinija, Tarno-pol, Lvov, Stanislavov, vsa ta mesta, so ostala v Poljski. Poljaki so mislili samo na preteklost in kako izbrisati in zabrisati vse nesreče in nesramnosti, ki jih je zgodovina uganjala z njihovo tragično usodo. Ponižani in razžaljeni so se hoteli pokazati svetu velike in močne. Tako je bilo 1. 1920, ko je mlada oljska sama začela spet živeti. Zdaj so stari samo dobrih dvajset let več. Še vedno strahovito mladi kot država. To vam ni težko opaziti v vsakem in kakršnemkoli pogovoru s Po-jaki: malo ali nič se niso naučili iz izkušenj. In samo mladi morejo imeti bojni klic, kakor je stoletja stari poljski bojni klic: Za našo svobodo'in Jašo! Tega ne moremo pozabiti tukaj v Angliji, ko vidimo dan za dnem na stotine poljskih'vojakov, letal cev in celo mornarjev. "Curzonova linija" je začetek pogovorov o mejah med državami v povojni Evropi. Kakor bodo določene meje med Poljsko in Rusijo, tako ali podobno, bodo določene meje med drugimi državami. Vsaj sklicujemo se lahko na postopek in načela, k bodo postavila to mejo in lahko zahtevamo za svojo državo iste pogoje. Rusija hoče, da se sama naravnost dogovori s svojo sosedo o "mejah med njima, o meja*tt, ki se tičejo njiju samih in ki bodo tako važne za dobre odnošaje med obema sosednima država-Če je mogoče priti na ta Cla tor Od leve na desnos Sally rine Palmerl ln John AleaaL r. Cathe- IP* * • 1 način do zadovoljive rešitve, je ►samo naravno, da je boljše, da se drugi ne vmešavajo med nju. In zakaj bi ne bilo mogoče, če je sovjetska vlada začela pregovore s predlogom "Curzonove linije", ki je bila že pred več ko 20 leti postavljena kot meja med obema narodoma? Ce bi naj bila Evropa po vojni porazdeljena po načelih narodnostne zedinje-nosti v različne države, gotovo je omemba "Curzonove linije" najboljši začetek, ki ga je mogla Rusija začeti v svojih pogajanjih 8 Poljsko. Dolenjka. * COiAit w BACKtmATTACK Marini dobili novega poveljnika Na novega leta dan so junaški amerikanski marini dobili novega poveljnika v osebi generala Alexandra A. Vandergrifts. Čeprav ta general do sedaj ni bil v nobeni knjigi "Kdo je kdo", ga bo njegova vedno večja vrsta uspehov sigurno uvrstila v bodoče naloge te knjige. General Vandergrift je eden onih redkih najvišjih oficirjev, ki nosi zvezdice na svojih sa-menih in ki je bil v prvem boju v tej vojni. Tako se je zraven svojih 34 let Službe pri marinih Združenih držav na licu mesta usposobil za izpeljevanje ene najtežjih kampanj v tej vojni. Njegova naloga je izriniti Japonce z otokov, katere so zavzeli, nazaj na njihovo lastno zemljo i n ako mogoče, se še tam izkrca ti, ker marini, kot vedo vsi Ame-rikanci, se vedno izkrcajo prvi. Amerikanska javnost ni mnogo znala o Vandergriftu, dokler ni pred kratkim postal komaiv dant marinskih čet. Toda marini na Guadalcanalu ga dobro po znajo. Ker pod njegovim vodstvom so počasi in malo po malo potiskali Japonce s tega strate-gično zelo važnega ln zelo utr jenega otoka.^_ Oficirji in vojaki pravijo, da je malo nenavaden poveljnik. Strašno je radoveden. Smatra, da mora vse sam videti; zato ga je mogoče najti na raznih krajih Guadalcanala, kako osebno nadleguje izvrševanja zapovedi. Nestrpnim ljudem doma mo* goče izgleda, da je počasnost, s katero so Japonci bili izrinjeni z Guadalcanala, karakteristična za našo armado. Seveda v resnici ni tako. General Vandergrift je imel razlog, da se je Uko počasi boril. Glavna namera napada na Guadalcanal je bila, da se tam postavi letališče. Ko je bila ta naloga izpolnjena, ni bilo potrebno se še dalje hitro boriti in tako izzivati nepotrebne žrtve. General Vandergrift sedaj go vori o Guadalcanalu kot o zgodovini, sicer zelo važni zgodovl ni in nestrpno čaka novega de la. Misli, da je bil Guadalcanal Japoncem dobra lekciji. "Vsak japonski vojak je do Guadalcanala mislil, da je nepremagljiv. In do takrat Je imel pravico U ko misliti. Tod« marini so Jim pokazali, da morejo biti potol čenl." Okrog se širi nekaj govoric o generalu Vandergriftu in njegovem bivanju na Guadalcanalu. Pravijo, da ao njegovi ljudje vedno ugibali, kako Je to mogoče, da Je vsak dsn brez ozlrs ns to, koliko le Imel dels, bil vedho na sveže obrit. Pravijo tudi, da je malemu simriiekega soseda v VVashingtonu, D. C , poslal ka po z generalskimi znaki. Ta trofeja je {»ovzročile tako ljubosumnost med prijatelji tega fantka, da je general Vandergrift, ko mu je pisala njegova žena, moral poslSti še drugim darqve. General Vandergrift je doma z Juga in živi blizu Washingto-na. Toda v teku svoje tridesetletne službe Je stanoval v mnogih krajih te dežele. Ne govori mnogo in je bolj miren po priro-di ter zelo pazljiv v obnašanju. Najbolj uživa v priprostem domačem življenju in ima rad na vadne, male večerje s prijatelji ali sosedi., Marinom je poznan kot zelo natančen administrator in uspešen poveljnik. Sedaj je 56 let star. Ko je pred kratkim rekel, da bi se rad lotil novega dela, je mislil na bojevanje na Pacifiku in povrnitev tisočerih otpkpv, kstere sO Jspohci v tej vojni vzeli z enim mehom in potem močno utrdili. Vsi Amerikanci vedo, da so msrini že začeli s svojim napredovanjem— Mskin in Taravvs. Posebno so se poke zali na Tarawi, ko so v 7« urah vzeli Japoncem take utrdbe, za katere so Japonci verjeli, ds so nepremagljive. < Za težko delo, ki ga čaka, Ima general Vandergrift pod svojo komando najboljše in najbolj Iz vežbane vojake. Vsi se znajo boriti z vsemi vrstami orožja. Mnogo jih ima tudi pravo bojno izkustvo. General Vandergrift ima popolno zaupanje v svoje vojake ln njihovb sposobnost. "Imamo moštvo, material ln naprave za svoje delo", Je rekel. "Amfibične čete so pripravljene za boj," ■toda general Vandergrift je tudi velik realist. Ravno pred kratkim Je rekel: "Nihče se bolj ne zaveda kot marini, d« ni nobene kraljevske poti, ki vodi v Tokio." Common Council—FLI8. iGlasovi iz naselbini (Nadaljevanje s S. strani) mo si omenjeni dan v počast in pomoč našim bratom, ki danes krvave v naših lepih gorah. Vsa Hitlerjeva vojna mašina ni mogla ubiti poguma in odpora slovanskega naroda. Ali ga hočemo mi, rodni bratje? Nobena rana bolj ne boli, kot če te za pusti in zavrže lastni brat. Torej dajmo gmotno in moralno pomoč tem našim junakom! Mary Vidmar. Popravek Hermlnle. Pa,-Želim popra viti precej veliko pomoto. V Prosveti z dne 1. febr. se glasi, da mi je George Smreka r iz Ali-quippe "povedal, da se je njegov sin odlikoval kot 'tali gun-ner\ Sicer je bil že ranjen, toda je spet v akciji. Zaslužil si je medaljo "Purple. Hcart" in letalsko medaljo kot zelo srčen vojak." . Pravilno bi se moralo glasiti, da je to sin družine Johna Rup-nlka iz New Shefielda, kjor so mi to jjovedali, kajti Smrekarjev sin je še premlad za vojaško službo. Prosim vse prizadete, da mi oproste. Kako je prišlo do .'* blišlai M.ršaUklk otokov. Amerika naj posnema Rusijo Wallace obsodil oko-nomijo pomanjkanja Seattle. Wesb.. 10. febr.-Pod predsednik Henry A. Wsllsce Je v svojem govoru v tem mestu obsodil "ekonomijo pomsnjksnj. ameriških fašistov z Wall Stree-ts" m priporočal ameriškemu ljudstvu, naj posnema Rusijo v daloi SA ju smernic, ki naj bi prevladovale v ameriških industrijah in v trgovini v povojni dobi. Ivvallace Je dejal, "ds Je ekonomije |»omanjkanja srce wall-Iktreetskega sistema, mrtva roka proŠlosti, ki skuša kovati dobič-ke 7 zaviranjem napredka. I* | demokratično načrtno gospodarstvu more prepusti prevzet je kontrole nad nami po fašistih." "Kadar govorim o amerllkih fašistih," Je deisl W«llare. "mislim one, ki so uverjem, ds je Wsll Street prvi in dežels druga. TJ so pripravljeni iti do skrajnosti, d. ostane Wsll fltreet v ospredju svoji strani ima-»sopiae^adio in demagoge. Amerika na) začne posnemati Rusijo, k i«*r p»->flt Izločen in vsi delajo /m *pi'*4no blaginjo ljudstva Ruski delavec nim^ hoja/ni. ds bo 1/korllčan za pro-ravnateljev industrij in dH-»ličarjev.'* Is mladih let—I Sheldon. Wla.—Opisal bom na kratko lepo šentrupersko dolino. Vas Št. Rupert na Dolenjskem stoji na malem griču in v sredi ni. je cerkevNa vzhodu in severovzhodu so prelepe vinske gorice z belimi zidanicami, južno in zapadno so travniki jn rodovitna polja. Kak kilometer severozapadno je na malem griču križev pot s kapelicami, ns vrhu ps veliks kapela-s božjim grobom, kjer Je gorela luč noč in dan. Malo višje je pa Vesels gora, ki je res vesels. Tsm je cerkev sv. Frančiška in nekdaj so tam lenobo pasli frančiškani. Kdaj so bili od tam izgnani, ni vedel nihče povedati. Ljudje so govorili veliko o nečednih stvareh o menihnt. Koliko je bilo resnice, mends ni nihče vedel. Večkrat sem slišal stare može, ki so govorili, da Je več žensk kar izginilo, da ni nihče vedel kam. Blizu Vesele gore Je grajščlna Rakovnika—če se ne motim, je bila last grofa Barba. Seveda je vss boljšs zemlje spadala h graj-ščlni, kakor tudi obširen gozd z mladimi smrekami. Orof Je od nekod dobil več parov fazanov in jih spustil v tisti gozd. V nekaj letih jih je bilo dosti tudi drugod. . Veliko škodo so delali po polju, tods streljsti Jih Je bilo prepovedsno. Sosednje fsrs je Škarlje-vo. Tudi tamkajšnji župnik ni bil kar tako. Njegov kozolec je Imel 32 štantov ln tudi vsa bolj ša zemlja je spsdsla cerkvi, ozi roms fsrovžu. Že takrat je bilo veliko takih, ki so zshtevsli, da se zemlje rszdell med revno ljudstvo, smpsk niso prodrli, ker takrat Je bila klerikalna stranka najmočnejša. Bili so razni rokodelci, najbolj pa Je bila razvita čevljarska obrt. Že tskrat Je bilo po trgovinah več fsbriških izdelkov, to-du kmetje so kupovali najrsjši domače izdelke. Kmetje so takrat imeli dosti vožnja, ker še 01 bilo železnice; posebno premog so vozili od Ksrmeia (St. Jan*) v Trebnje In Sevnico Sedsj bom nekoliko piasl. kako se mi Je godilo, ko sem bil kovsški vSJenec. Pogodbe se je glasila za tri leta in da dobim Jsakdanjo obleko od mojstra, o treh letih (ako bom prldi-n, ševeda) ml bo mojster kupil le-obleko, srebrno uro. nekaj lgih cigsr In plačal učno sprl-< < valo, ki *r takrat stalo 12 kron Ampak na vsa to je pozabil Zame se Je začel križev pot, joj. Nekako dva m*s«"» še DEMOKRACIJA He maram biti sušenj ps ftudl ne goepodar sušni«. Tako si las raslagam demokracijo. Vsska druga raslaga. ki le protlvn« temU. ne snsčl demokracije. PRAVICA JE MOČ Verujemo trdno, da vsaka moč ali oblast Isvlrs U prsvice. ne pa pravica U moči. V smislu te vere postopsjmo do konca naših dni. SOLIDARNOST DELAVCEV Najmočnejša ves človeških slmpstlj sunaj drušlne bi morals biti med vssgal delavci vseh dešel ln vseh "Jeslkov. Dele Je bilo prej kot k^pllsl ln Ja neodvlano od kapital«. Kapital Ja la ssd dels ln nlkdsr a« ne bi bilo. če ne bi bilo prej dels. Ker so vse dobrine prolsvod del«, bi morale spadati onim, ki Jih proUvaJaJ* V vseh čsslh Je p« bilo Uko. d« ao nekateri ljudje delali drugI so si ps prisvojili asdove njihovega dela. To Je krivične Is bi moralo prenehati. Dela Je bito zmlraj preveč. Po nakovalih sr?>o razbijali od pe-| tih zjutraj do, osmih zvečer. Jaz biti že prej pokonci, 41 bilo Uko slabo, potem p« »tleli f mano slsbte post"f»>( HM s sužnjem. Dve leti nisem 4iAsI svojega imena, samo— poli" Delsli smo vse na roko Sem **.<> meh pritiskal in težko kle-rži vo sukal, kar Je bito nekaj čs-m* rr lo težavno, toda ko sem * utidil, Je pa šlo f Uhkoto. sem moral . _ _ da ssm konje nskrmll ln napra vil ogenj v kovačnici. Hrano smo imeli skozi teden kmečko, v nedeljo pa—"gosposko" (rekli so, da gospoda malo je). Kos be-luga kruha je bil imeraj majhen, kakor tudi skodelica za kavo in pomagaj si. Kovačnlca je bila vlažna in temna. Zsdsj hlev, zgoraj pa so be. Kadar j* bilo kaj težkega, Je pomočnik k^čal-^plhaj, pihaj". Stari insh je bil ves zaflikan in nI dal dovolj sape. Rekel sem, naj tjs denemo luco—staro na dušljlvo kobilo—da meni ne bo treba pihati. Mojster to sliši ln me jr hitra oklofuUl., Še sedaj večkrat premišljujem, kako sem vendar prestal tisto suženjstvo, ker sem bil tolikokrat oklofuUn. AU tepež ne jx>maga nič. Vajen cl pri mojstrih, ki so lejKi rsv null z njimi, niso bili tako pored nI kot smo bili drugI, ki smo jih večkrat dobili po grbi aH koder Je že padlo. Vajcncl smo bili slabši kot psi pri hiši. Ko sem nekoč dal nekemu hlapcu ogenj, da si je tobak prižgal, sem zopet dobil bunko, Potem srm se že tudi bunkam privadil. Vse Je zaničevalo nas vajence. Ako bi bil kdo Izmed nas /asa čen, da bi kadil, bi zo|>et padalo, da nismo u|^r HU! smo trije, ki smo bolj sku paj držali: Jaz, France ln Matic. Ako Je bil kje plot podrt, smo bil! ml krivi, dasi nismo delali škode. Ako smo imeli kaj časa, srno se skrili ln krsjcarje po deski trkijsli. Nekoč p« nas oruž nik zsvohs pod nekim kozolcem ln nem pob«re vrs denar. Veliki ni dobil, smpsk mi smo bili suhi France ml a>ravi; "Sedaj bostt ps Ishko odpustke M«rjenci ku pili . . ." Zandar za njim, « ga ni ujej. Vedeli smo vsi, da hodi v zelnik VsČ dni sem premišlja-vsi. ksko bi mu zsgodel, ker me je sprsvll ob vse premoženje, Ze dolgo čas« prej jr neki ur movič kokoši odnašal, tod« g« ni •o mogli zaaačitl. Stiažmojster je zasledoval orožnika, ki ga Je pošiljal na rolo, če bi ga za-»a*tl pri Marjanci. Ni se mu po-»rečio Nad orožnikom sem se s maščeval s tem, d« sem ns k<* peptrj« natiskal te-le jih nalepil na vraU: "Kozliček v zelniku Marjanra se mu Piške šle so ns špsncir, v sel jih im na I NMl /nrn«'ni Je hudir. Kje pa varuh je bil? Kozlička iz zelnika Je podil." Žandar je bil bedak in pokazal te "verze" v gostilni, kamor je zahajala vaška elita. Bilo ju dvvtipuv ln smeha. On pa je letal okrog ln krivca iskal. Osumljeni smo bili mi trije. Najprvp je šol nad Franceta, nazadnje je pa k meni prišel ln mi vse obrnil, kar sem imel, končno mi pa zažuga, da mi bo že pomagal, kar se je kmslu zgodilo, Zasačil me je kmalu po tistem dogodku, ko sem konju pribijal podkov. Vpraša me, čo imam dovoljenje. Odgovorim, da voznik ne more z bosim konjem naprej, ko Je šel v gorico po vino. Ko sem bil gotov, prsvi, da me bo uklenll. Denem roke križem in pravim: tukaj sem, Ona! me je ns orožnlško postajo In jMiveclal stražmojstru, ksj sem zakrivil in še dostavil, da sem jaz tisti, ki sem pisal tiste "verze". Ali Stražinojster je imel možgane, ki so mu bolje funkcionirali. Za-. kaj sem konja koval? Zalo, ker Je bil brez podkve. Napravil ml je rriaiu pridigo in me izpustil. Takrat Je moral imeti vsak ko* vač posebno dovoljenje, ako je hotel kovati konje. Tisti, k! so bili pri vojakih, so ga Um dobili, drugI so pa morali iti v LJubljano na posebni kovaški tečaj za kovanje konj ln tsm napraviti izpit, da so doblM spričevalo. In naš mojster je imel le kovaško dovoljenje, ne pu za kovanje konj, Čas je tekel naprej, Prišla je pomlad, ko so začeli obdelovati vinograde. Tudi ml smo večkrat kako popoldne /april kovačnico ln šli neUt v vinograd. Tam je bilo nekaj veselega—posebno, če n«rn je gospodar dal taboljšega vina. Petje ln vriskanje. Dekleta so sukale vsaka svojega "Jakoba", da se je kar kadilo (Je-' kob so rekli motiki, k! je bila napravljena za kamnito zemljo). Mi "pobi", kakor ao nas klica 11» smo p« gnoj r«zn«šeii, kar je bilo zelo naporno, toda je šlo, ako n«m Je gospodar dobro mazal. Čas zame je lezel po polževo, fte nisem eno leto doaiužtt, a zdela se ml je že cela večnost Le kovačnico so novo posUvili In nekaj Izboljšali," Zmir«J preveč dela, d« smo še čez uro delali. Seved«, zaslužilo se Je dobro, gospodarilo pa slsbo. ln kovači Imajo tudi smtrsj suho gobo v grlu. (He nad«ljuje.) ____ Anten Dlvlak. AOITIRAJTB ZA PROIVETOI ' "Tako me boli, Francka." "Kaj naj storim?" "Izmij mi rano." "Kako, ko si tako daleč od mene." Skloni se niže... pojdi k meni, ki si mu oče... Domov radi njega, nerojenega, ne smeš. . ." "Ne smem. . ." Šum vode napolni zrak. Še par metrov nazaj se Ljubija divje peni ob skalah, tu pod vrbo pa •se popolnoma umiri, komaj da neslišno pleše v skoraj nevidnih krogih. Pravijo, da je tukaj tolmun brez dna. . . GUSARJI CLAUDE FARRERE na vsakogar, ki bi se še nadalje upiral kraljevi volji. "In U šleva kraljevska," pravi Rdečebradi koncem svojega dolgega govora ter udari po mizi, "ta šleva si upa zahtevati od nas, naj še to uro odložimo svoje orožje, zapustimo svoje ladje in lepo ponižno prosimo starega Cussi-Tarina, naj postopa z nami po zaslugah in nam odkaže vsakemu nekaj zemlje, ki jo smemo potem z njegovim milostnim dovoljenjem krčiti in orati, kakor vsak miroljubni kmeUvzar." Na to umolkne in iznova izprazni svoj vrč, ki je obsegal poldrugi maseljc. Kajti baš toliko je bilo dovolj, da splakne junak svoj srd, ki se mu vzdiguje pri zaničljivi omembi "kme-tavzarja". ^ ' Pa tudi vsi drugi prisotni srdito razgrajajo pri takšnih besedah. Tomaž z njimi. Nekateri PU se zaničljlvo krohotajo. Oleronsld Huge-not se nekaj časa razgovarja po tihem z nekimi Angleži, potem pa izjavi jasno in glasno, da se nikakor ne pokori, sicer pa on itak noče več, da bi ga še kdo prišteval francoskim podanikom, kajti to jc hlapčevski narod, ki se kar tako podaja tako nizkemu vladarju, maliko-valcu, despotu in tiranu, in ki niti nima tako posebno močnega brodovja, da bi mu Flibustija ne bila kos, če bi sporazumno napadla in izne-nadlla to brodovje in si ga prisvojila. Vse molči, kajti predlog je dovolj drzen. Toda angleški kapitani ž« pričenjajo pritrjevati in kimajo z glavami. Sedaj pa se oglasi Tomaž Jagnje in slovesno prisega, pri tem pa krčevito stiska svojo čašo. "Pri Zveličarju z bulvarka! Jaz sem Francoz in to ostanem, in zvest sem svojemu kralj M, naj bo, kakršen hoče! Če pa je tu kakšen lopov, ki bi se drznil napasti ali karkoli pod-vzeti proti kraljevskim fregatam, mu povem, da bo imel najprej posla z menoj in mojo sabljo, s katero mu zastavim pot! Pa bodi trikrat pomorski brat ali Flibustejec, vseeno!" Juanina •mulatska sužnja prihiti, da natoči gospodarju polno čašo, ki jo on izprazni do kapi. Nato se obrne k svojim gostom in zavpije iz polnega grla ln polnih pljuč: "Živel kralj!" In nikdo nima poguma, da bi mu ugovarjal. Po tem podaniškem klicu se Tomaž Jagnje zopet vsede, ne da bi dodal še besedico. In zopet se zamakne v svoje znano mračno sanja-renje, ki se je v zadnjem času tolikrat pojavljalo pri njem. Pustolovec iz Dieppa, ki se je bil tudi pridružil Tomaževemu klicu in je iz polnega grla zsvreičal: "Živel kralj!", je pa vendar smatral, d« mora še nekaj pripomniti. Zato je najpreje vprašal: "Potemtakem si ti, prijatelj Tomaž Jagnje, od tega hipa dalje pripravljen, da se ukloniš kraljevi volji in da rstorožiš svojo ladjo?" "Jaz? Kako neki?" vpraša Tomaž, ves presenečen, in gleda, kakor da je padel iz oblakov. Na to se pa zopet znajde in prične razmišljati. Spogleda se s Juano, kakor da jo vprašuje za svet, in nato razlaga, da seveda nikakor nima namena, da bi se pokoril neumnim poveljem, marveč ds se jim hoče na najbolj spoštljiv način zopersUvljstl, kakor doslej. In da namerava tudi v bodoče delati le po lastni glavi, ker Je sicer prav gotovo eden najboljših državljanov ln kraljevih podanikov, zatorej tudi pošten in zvest, obenem pa da je tudi pustolovec in iskalec sreče po morju, to pa pomeni, svoboden mož. "Svoboden moi," pritrdi Juana čisto mirno, prihodnjič.) (Se nadaljuje.) . Pred njim pa sedits ns rdečih blazinah dva dostojanstvenika z dolgimi lasuljami in se vi-sokomerno naslanjata v naslanjače. Izgleda, da sta prav visoka gospoda. Vsa reč se vozi mimo Tomaževe "Lepe podlasice", morda v razdalji petdesetih sežnjev. Pri tem vzdigne eden obeh dostojanstvenikov roko in poksže "Lepo podlasico" svojemu drugu. Pri tem izgovori nekaj besed, ki jih pa Tomaž na tolikšno daljavo ne razume/ Tekom popoldneva so korzarji izvedeli, da sta oba tuja dostojanstvenika gospoda de Saint Laurent in Begon, posebna odposlanca kralje, in da imata nalog, da odpravita vse zloglasne šege in navade, ki so se vkorenilc na Tortugi, na Saint Christophu, San Domingu ali kjerkoli drugod v francoskih kolonijah v Ameriki. S tem se torej pričenjajo one odredbe, s katerimi je tolikokrat grozil gospod de Cussi-Tarin. Kajti na prvem mestu je med razvadkmi in šegami, ki jih morata oba gospoda odpraviti, nedvomno korzarska šega, ki ne loči vojne od miru in ki v obeh slučajih napada vse "sovražno misleče" ljudi ter jih opleni ali pobije. Ni dvoma, da bo takšno stanje gospode kraljevske komisarje zelo ljutilo in da se bosta najprej lotila urejevanja pri tem koncu. Zato se sestane že na dan Tprihoda kraljevskega brodovja veliki korzarski ali flibustejski posvet, in sicer na krovu "Lepe podlasice". Zopet se je sesUl cvet Flibustije. Prišli so Rdečebradi s svojim prijateljem Benečanom Lore-danom, dalje pustolovec iz Olerona ln oni iz Dieppa, mnogo izvrstnih Angležev in Francoz Grognier, ki je užival veliko slavo. Vsi so izkazovali Tomažu svoje veliko spoštovanj*, ker ga cenijo kot najhrabrejšega, najsUnovitnej-šegs in najbolj srečnegs svojega tovariša. Zato so tudi v tem trenutku najprej slišali njegovo besedo in se na njegovem krovu posvetovali, kaj naj store, bodisi da se udajo vladnim zahtevam, bodisi da ostanejo trdovratni. ■ Tomaž jc vedel primemo ceniti Izkazano čast, sprejel je svoje goste z dovršeno uljud-nostjo in jih posadil v svojo kabino in postavil pred nje vrče vins. Tudi je odšel po Juano v njeno kabino, da jo pokliče k posvetu. Med gosti se ni nikdo ljutil zaradi nje.ssj že zdavnaj smstrajo lepo Juano za pravo in pristno FlibusUjko, zlssti še, odkar so videli, da zna tudi ona suksti bodalo, kadar treba. Ko so bili izpraznjeni prvi vrči, da bo glas bolj čist, prične govoriti Rdečebradi in najprej jasno razloži ves položaj, ki je brez dvoma nekoliko siten. Čin) sta kraljevska komisarja dospele na kopno, sU imela najprej dvcurni razgovor z gospodom de Cussi-Tsrinom, da mu najprej razložiU, kako nezadovoljno je Njegovo Veličanstvo z njim, dalje pa tudi, da mu javita, da mora brez odloga prenehati vse, kar diši po Flibustiji in flibustejstvu. Vse te stvsri so sicer bile že znane, saj jih je itak namestnik sam razglasil in prijavil tudi korzar-jem v vseh podrobnostih, z namenom, da ne prikrije naj man je stvsrice. Sicer pa se je izvedelo, da kraljevska komisarja nikakor nimata namena, da kaznujeta korzarje za dosedanje čine ali za prejšnja raz-bojništva, pa naj ae pri kralju pritožujejo zaradi delovanja korzarjev poslanci vse Evrope. Pa če je tudi kralj blagovolil, da odpusti vsem korzarjem vse dosedanje čine in zločine, je vendar ukazal jasno in določno, da treba z vse- 1 mi najstrožjimi sredstvi kaznovati brez pardo- Bim. .. bam... bom. . . Čudno tožno udarjajo zvonovi, njih jek odmeva v srcih vseh* Zdi se jim, kakor bi ne tolklo v zvoniku, temveč bi udarjalo v njih samih. "Bim. . . bam. . .bom. . ." Danes mi, jutri vi. Ljudem se hoče krvi. "Bim. . . bom. . .bom. . Kaplja za kapljo vsak dan. . . Ni pomoči. .. Ali je res ni? Ha, v par dneh bodo šli, po kruha bodo šli v tovarno. Trije so padlj, ko so stegnili roke po kruhu. Aii bo morda sedaj kruh? Kaplja za kapljo vsak dan. In vendar je toliko rok — ha, in toliko želodcev. — Kaj naj store? "Bim. . . bam.. .bom. . .** AH res ni pomoči? Zvonovi udarjajo v zvoniku in v srcih, ko se premikajo črni •prevodi skozi trg. Od treh strani se pomikajo,-od Kovača, od Mrlaka in od Toneta. Trije križi omahujejo po cesti. Ljudje ne Tiska vabila u v—elics la shod* vizlinice, časnika, kitflge. koledarje, letake Itd. t slovenskem, hrvatska* slovaškem, češkem, angleškem Jeziku la drugih i.VJ i* -»u. vodstvo tiskarne apelira na članstvo sjfj»j. da tiskovine naroča v svoji tiskarni M57-M Sa LAWNDALE AVENUE TELEFON ROČK WELL 4904 Tam sa dobe aa lal|o tudi vse estamae pojaai CHICAGO. ILL. tednik. a* Jim Sd prlfeojo k Baročnim. TtroJ aedaj >1 esmka. da Je Ust psedvag m člana SNPJ. Ust Prosvstašs vala lastnina is •oteve Je v vsaki dnaŠtel nekdo, ki M rad Utal list vsak dan. IJeJaaeDot-Veakj kakor hitre kateri tah članov preneha biti član S*p£ «|f «e as preseli proč od družina In bo sahteval sam svoj 11* tednik, bodo moral tisti član is dotične družina, Id Ja tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniltvu lista, doplačati dotično vsoto listu ProsveU. Ako tega m stori, tedaj mora upravništvo znižati datum m to vsoto naročnika. Prestrašeno dvigne svoj po- li, pravijo, da jc tudi Tone dobil ed. svoj del." "Pri tovarni so nekaj strelja- "Joj, kaj mu je?" Sirene tulijo... < A. RoAmanc (Se nadaljuje.) I r i V Tako čaka zmeraj težje, kdaj jo reši Tone tega pekla in jo ■ »dvede s seboj, še težje čaka oče, zato kolne in priganja: "Prekleto, kaj se še ne boš spravila s tem trebuhom od tod, čas bi že bilo." In še drugič ji zagrozi sirovo: "To ti povem, pri nss zajokalo ne bo, poišči si drugod korito." Tudi matl jo je očitujoče pogledovala. "Vlačuga." jo zmerjaU oba z nezgovorjeno besedo ' Ah, da bi bilo le konecAega štrajka." Danes je njena želja najbolj vroča, saj ji je tako težko v srcu kot še nikoli. Da bi se razvedrila. za|xtje še enkrat a tihim glasom Moj fantič je pod okno prišel " Sredi pesmi nenadoma umolkne Na cost i zagleda očeta, ki hiti naravnost proti nji. Francka se mu hoče umakniti. pa jo ooorno pokliče: "Poča- KUHARSKA KNJIGA: RECEPTI VSEH NARODOV f nova izdaja 10.50 | stane sedaj ▼ /!SSmk Reeeptl ae aapiaant v angleškem Jedke; ponekod pa se tmll v Jeslba naroda, ki ma Je kake Jed pooobno e naredi Ta knjiga je nekaj posebnega za one. ki se zanimajo sa kukaajatln se ifcočejo v njem čimbolj izvežbati in IspopftlnltC* Naročite pri