Udin boršt razvoj arhitekture Irena Pangeršič Kranj, 2011 Kolofon - Metapodatkovna oblika v Dublin Core Atribut Sistem Podatki DC.Naslov Udin boršt DC.Podnaslov Razvoj arhitekture DC.Avtor Irena Pangeršič DC.Avtor.Naslov ariel.aneri@gmail.com DC.Tema/Gesla Raziskave & Katalogizacija DC.Tema/Gesla Geologija & Hidrologija DC.Tema/Gesla Arheologija & Zgodovina DC.Tema/Gesla Arhitektura & oblikovanje DC.Opis Raziskava in vrednotenje prostorskih sprememb skozi naravno, kulturno, arhitekturno in živo dediščino. DC.Založnik Pangeršič, I. DC.Založnik.Naslov ariel.aneri@gmail.com DC.Datum objave ISO8601 2011-08-27 DC.Tip Tekst/Raziskave/Katalogizacija DC.Format IMT pdf format A4 (višina 30 cm, širina 21 cm)/ teksti, fotografije, ilustracije, karte; 195 str. DC.Identifikacija PDF udin_borst_razvoj_arhitekture.pdf DC.Identifikacija CIP/NUK DC.Identifikacija COBISS DC.Jezik ISO639-1 slovenski DC.Dostop URL http://arkhitekton-moderator-irena.netai.net/download.pdf.php?file=udin_borst_razvoj_arhitekture.pdf DC.Posodobitev ISO8601 2011-08-28 Predgovor avtorice Pričujoče delo obravnava naravovarstveno občutljivo območje krajinskega parka, ki je v elektronski obliki izšlo v dveh publikacijah in prezentacijsko tudi kot znanstveni članek v reviji AR - l.2009(št.2) in sicer: S svojim delom želim opozoriti vse tri občine (Kranj, Naklo in Tržič) na aroganten odnos pristojnih institucij do varovanja in ohranjanja naše naravne dediščine. Analitično prepoznavanje z vrednotenjem prostorskih sprememb skozi naravno, kulturno, arhitekturno in živo dediščino paralelno z ustno ohranjenimi miti in legendami so ključnega pomena za razumevanje, varovanje, prezentiranje, evalvacijo in trženje našega preteklega in polpreteklega zgodovinskega obdobja. Na zgodovinsko arheološki prostorski in arhitekturni potencial pa je vezana tudi eksploatacija in uničevanje naravne in kulturne dediščine ter načrtovanje, planirani posegi in nespoštovanje obstoječe zakonodaje. Pri tem pa gre tako za varovanje naravnih redkosti kot kulturnih znamenitosti, t.j. delo narave in delo človeka skozi posamezne časovne epohe. Iz članka Degradacija Udin boršta, največjega osamelega krasa v Sloveniji v publikacijo prilagam tudi recenzijo prof.dr.Petra Fistra FA, LJ: Članek Degradacija Udin boršta, največjega osamelega krasa v Sloveniji, avtorice Irene Pangeršič, v obliki povzetkov predhodno izdelanih raziskovalnih elaboratov predstavlja analizo, vrednotenje in pogoje za ohranjanje ter razvoj posebne prostorske enote z značilnimi naravovarstvenimi in kulturno zgodovinskimi vrednotami. Skupaj s posebnimi analizami o načrtovanih ali že izvajanih največkrat negativnih posegih v ta prostor so izhodišče za predlog strokovne utemeljitve pogojev za izdelavo kvalitetnih načrtov bodočega varstva in razvoja izbrane enote. V skladu z najnovejšo zakonodajo je kot nujna sestavina prostorskega načrta predlagana posebna oblika strokovnih osnov kot konservatorski načrt za prenovo. Podatki, analize in predlogi so predstavljeni grafično ter z navajanjem ustreznih virov in literature. Prispevek lahko ovrednotimo kot eno redkih in hkrati poglobljenih študij, ki metodično obravnavajo največkrat neustrezno reševanje problematike posegov v prostor, ki je sicer ovrednoten kot naravna in kulturna dediščina. Rezultati študije so pričakovani kot posebna spodbuda tako v povsem strokovnih krogih (celo kot vzorec za podobne primere) in tudi v dejanskem odzivu v realnem okolju. 1 - publikacija: 2 - publikacija: 3 - članek: Udin boršt - razvoj arhitekture Udin boršt - sanacija & prenova & konzervatorstvo Degradacija Udin boršta, največjega osamelega krasa v Sloveniji prof. dr. Peter Fister, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana KAZALO 1.0 NARAVNI DEJAVNIKI 001 1.1 GEOGRAFSKA LEGA 002 1.2 GEOLOŠKA PODLAGA IN RELIEF 003 1.2.1 RELIEFNEOBLIKE 006 1.2.1.1 JAME 007 1.2.1.1.1 ARNEŠEVA LUKNJA 008 1.2.1.1.2 VELIKA LEBNICA 008 1.2.1.1.3 DACARJEVO BREZNO 010 1.2.1.1.4 DUPULNEK 010 1.2.1.1.5 OSTALEJAME 010 1.2.1.2 JEŽETERAS 013 1.2.1.3 VRTAČE 013 1.2.1.4 GREZI 014 1.2.1.5 SUHE DOLINE 014 1.2.1.6 REČNEDOLINE 014 1.2.1.7 POVRŠINSKEVODE 015 1.2.1.8 IZVIRI 016 1.2.1.9 PONIKALNICE 016 1.3 PRSTINTLA 016 1.4 PODNEBJE 017 1.5 VODNE RAZMERE 020 1.5.1 IZRABA IN OGROŽENOST VODNIH VIROV 021 1.6 VEGETACIJSKI ORIS 026 1.6.1 VEGETACIJSKE POSEBNOSTI 032 1.7 ŽIVALSTVO 033 1.7.1 ŽIVALSTVO VJAMAH 034 2.0 DRUŽBENO EKONOMSKI DEJAVNIKI 035 3.0 FUNKCIJEGOZDOV 038 3.1 EKOLOŠKE FUNKCIJE 038 3.1.1 HIDROLOŠKA FUNKCIJA 038 3.1.2 BIOTOPSKA FUNKCIJA 041 3.1.3 KLIMATSKA FUNKCIJA 041 3.2 SOCIALNE FUNKCIJE 041 3.2.1 ZAŠČITNAFUNKCIJA 041 3.2.2 HIGIENSKO-ZDRAVSTVENAFUNKCIJA 042 3.2.3 REKREACIJSKA FUKCIJA 042 3.2.4 POUČNAFUNKCIJA 044 3.2.5 RAZISKOVALNAFUNKCIJA 044 3.2.6 VARTSTVO NARAVNIH VREDNOT INVKULTURNE DEDIŠČINE 044 3.2.7 ESTETSKA FUNKCIJA 045 3.3 PROIZVODNA FUNKCIJA 045 3.3.1 LESNOPROIZVODNAFUNKCIJA 045 3.3.2 FUNKCIJA PRIDOBIVANJA DRUGIH GOZDNIH DOBRIN 045 3.3.3 LOVNOGOSPODARSKA FUNKCIJA 045 4.0 ZAVAROVANA OBMOČJA IN VARSTVENI REŽIMI 045 5.0 ZGODOVINA 047 5.1 ROKOVNJAŠTVO 060 5.1.1 KDOSO BILIROKOVNJAČI 060 5.1.2 ZAKAJSEJETOLIKOLJUDIODLOČILOZA ROKOVNJAŠKOŽIVLJENJE 061 5.1.3 PREHODNOST KRANJSKEDEŽELE 061 5.1.4 ZAKAJ KMETJE ROKOVNJAČEV NISO IZDAJALI 062 5.1.5 ODKODIZVIRAIMEROKOVNJAČ 062 5.1.6 KAKOSOSEROKOVNJAČIMEDSEBOJSPORAZUMEVALI 062 5.1.7 KAKO JE BILA ROKOVNJAŠKA DRUŠČINA ORGANIZIRANA 063 5.1.8 KDO JE BIL DIMEŽ - SLOVENSKI ROBIN HOOD 063 5.1.9 ZBIRALIŠČE ROKOVNJAŠEKEGA ŽIVLJENJA V UDIN BORŠTU 065 5.1.10 FINFRANJE 065 5.1.11 ZATIRANJE ROKOVNJAŠTVA 067 5.1.12 KAKO JE DIMEŽ KONČAL SVOJE ROKOVNJAŠKO ŽIVLJENJE 067 5.2 NOB 068 6.0 STANJEGOZDOV 072 7.0 TOPONIMIKA 072 8.0 ZNAČILNOSTI POSELITVE UDIN BORŠTU 073 8.1 GRUČASTAVAS 075 8.2 OBCESTNA VAS 075 8.3 OSNOVNI POGOJI ZA NASTANEK VASI 076 8.4 PODOBA DANAŠNJIH NASELIJ 076 8.4.1 NAKLO 080 8.4.2 CEGELNICA 087 8.4.3 STRAHINJ 089 8.4.4 SPODNJE DUPLJE 093 8.4.5 ZGORNJE DUPLJE 100 8.4.6 ZADRAGA 104 8.4.7 ŽIGANJAVAS 106 8.4.8 SEBENJE 109 8.4.9 KRIŽE 112 8.4.10 ZGORNJEVETERNO 116 8.4.11 SPODNJEVETERNO 117 8.4.12 SENIČNO 121 8.4.13 GOLNIK 127 8.4.14 NOVAKE 132 8.4.15 LETENICE 133 8.4.16 TENETIŠE 135 8.4.17 MLAKA 137 8.4.18 KOKRICA 138 8.4.19 POLICA 142 8.4.20 GORIČE 143 8.4.21 UDIN BORŠT 148 9.0 PREBIVALSTVO 153 10.0 MIGRACIJE 155 SLOVARČEK 156 11.0 V NEKDANJIH STARIH ČASIH 157 12.0 ZAKLJUČEK 158 PRILOGE ODLOK O RAZGLASITVI SPOMINSKEGA PARKA UDIN BORŠT 159 KARTA POTRESOV 178 KARTAKOMUNALNIHODLAGALIŠČ 178 VIRI EMS 179 METEOROLOŠKE POSTAJE 179 VTP PRISPEVNO OBMOČJE 180 VTPodv 180 LITERATURA 181 JOŽEFINSKI ZEMLJEVID FRANCISCEJSKI KATASTER INFRASTRUKTURA IN VREDNOTENJE NASELIJ SPELEOLOŠKE IN TURISTIČNE ZNAMENITOSTI TER REKREACIJA PRVOTNA BIVALIŠČA OB JEZERU V DOLINAH OSAMELEGA KRASA NEPREMIČNINSKA KULTURNA DEDIŠČINA KARTA NASTANKA NASELIJ GRAFIČNI PRIKAZ NASTANKA IN ZAZNAVA KOT MISELNI VZOREC PORAJANJE SKOZI ČAS IN OHRANITEVZNAMENITOSTI STRAHOVI Z RAZNIMI MOŽNIMI SCENARIJI IN REŠITEV 1. NARAVNI DEJAVNIKI 1.1 GEOGRAFSKA LEGA Gozdni kompleks Udin boršt leži severozahodno od Kranja, na levem bregu reke Tržiška Bistrica. Je razgibana, z gozdom prekrita in od 200.000 do 400.000 let stara zakrasela konglomeratna terasa (Šter, 1996). Razteza se na pretežno ravninskem svetu med naselji Kokrica, Tenetiše, Letenice, Goriče, Križe, Duplje, Strahinj in Naklo. V njegovem južnem delu ga seka avtocesta Ljubljana-Jesenice. Udin boršt spada v GGO Kranj, in sicer v osrednji del. Njegov skrajno severni del pa spada v GGE Tržič. Katastrski občini Vojvodin boršt I (636,47 ha, 96,1% gozdnatost) ter Vojvodin boršt II (442,6 ha, 98% gozdnatost) v celoti ležita v Udin borštu, ostale k.o. (Duplje, Strahinj, Naklo, Pivka, Kokrica, Kranj, Tenetiše in Goriče) pa le z deležem svoje površine (Gozdnogospodarski načrt 2002). Legenda: i terasačetrte m tretje polcJcnitve (»umi in rissl terasa droge poledenilve terasa mlujicga delu prve polc0cnil\c7 tenisa pr>c po leden it ve terasa gQnike? poledenilve Tržič Sistem gorenjskih teras s teraso Udin borSta (pri terasah z vprašajem je absolutna starost vprašljiva) (prirejeno po Šifrerju, 1969 in 2005). A system of terraces in Gorenjska together with Udin BorSt terrace (the absolute age of terraces with mark o f interrogation is questionable) (after Šifrer. 1969 and 2005). mm starost terase holocen kamnina jmxi h t pesek mlajši wurm starejši wtirm? prod in pesek prod in pesek srednji In starejši pie t st t Ken konglomerat prst obrečna prst rjava prst rjava sprana prst sprana prst rastje vrba, jelša hrast, gaber hrast, gaber rdeči bor, jesenska itvsa, horovničevje Prodne terase Gorenjske in kronosekvence po Stritarju (1969, cit. po Lovrenčak, 1994, 59), Gravel terraces in Gorenjska and chronosequence according to Stritar (1969. cit. after LoVRENČAK, 1994. 59). Prerez A-B n.v. O 12345 6 78 km Prerez C-D n.v. (m) 500 vatvjša najm/a^leraxil 'erau>t (suha Mina (Nacovka) mmtnku dolina Parovnice O 4 km Legenda: balocenski nanosi rek najmlajša Ifrasa starejša terasa (delno sprijeta \ konglomerat) | najstarejša terasa (irdno sprijeta v konglomerat) oligocenske kamnine (glina sivka) Vzdolžni (A-B) iii prečni (V-Z) shemaiski prerez prek Udin boršta (prirejeno po Digitalnem modelu višin in Osnovni geološki karti). Longitudinal (A-B) and cross (V-Z) shematic sections over Udin Boršt (modified from Digital Altitudes Model and Basic Geological Map). 1.2 GEOLOŠKA PODLAGA IN RELIEF Geomorfološko gledano opisujemo Udin boršt kot 10-50 m visoko konglomeratasto teraso, ki se dokaj strmo spušča od severa proti jugu, ter pod nekoliko manjšim naklonom od zahoda proti vzhodu. Pri Žiganji vasi se nahaja nad wurmsko teraso v višini okoli 530 m med Naklim in Mlako pa na višini 410 m preide na nivo nekoliko mlajše savske terase. Vzporedno so terase iste starosti ohranjene tudi na desnem bregu Tržiške Bistrice. Glede na naklon, pod katerim se terasa Udin boršta spušča proti Naklu in dejstvo, da glede na petrološko sestavo prod izvira iz porečja Tržiške Bistrice, ta pa se iz ozke doline prebije v široko ravnino pri Tržiču, lahko smatramo konglomeratasto teraso tudi kot obsežen vršaj. To potrjujejo tudi raziskave debeline nanosa, kije najdebelejši na severozahodu in najtanjši na jugovzhodu ter oblika rečne mreže na zahodni strani Tržiške Bistrice. Tu potekajo doline potokov v smeri največje nagnjenosti nekdaj enotnega vršaja in se zato raztekajo proti jugozahodu, na levem bregu Tržiške Bistrice pa proti jugovzhodu. Najmočnejše nasipanje na terasi/vršaju je bilo prisotno v času ledenih dob (glacialov), ko je v višjem svetu potekalo obsežno zmrzalno preperevanje, reke pa so nosile gradivo v doline in ga tam tudi odlagale. Večino proda v podlagi Udin boršta lahko opredelimo kot fluvioglacialnega in fluvio-periglacialnega. V prvem primeru je prod nasipala Tržiška Bistrica, ki je izvirala izpod lednika pri Tržiču (tam je ohranjena tudi najnižja morena tržiškega ledenika). Del materiala je v doline pritekal tudi s periglacialnimi procesi, to je z intenzivnim premikanjem gradiva po pobočjih navzdol, ki je zlasti posledica zmrzovanja in tajanja preperine. Ta grušč so v dolinah erodirale reke, ga deloma zaobljevale ter ga v obliki obsežnih nasutin akumulirale v dolinah. V medledenih dobah (interglacialih) se je dotok gradiva v reke zmanjšal in vodotoki so se v terse in vršaje začeli vrezovati. Več takih dogodkov se v riljefu odraža kot niz različno starih teras od najvišje, ki je hkrati najstarejša, do najnižje - najmlajše. S tem smo v osnovi tudi opisali nastanek med konglomeratastimi terasami najvišjega Udin boršta in njegove široke okolice. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Geološka situacija področja Udin Boršta. (Grad & Ferjančič, 1974} - Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000, list Kranj. Legenda; I .-prod, pesek-prodni zasip, 2.-konglomerat, slabo sprijet prod, glina-konglomerat ni zasipi, 3.-peščena in lapomata glina, lapor, peščenjak, 4 .-de be losk I ado v it apnenec, dolomitiziran apnenec, ponekod dolomit, 5 .-siv in rumenkast pretežno ploščast apnenec z rožencem, 6.-keratofir, porfir, porfirit in njihovi piroklastili. 7.-diaba/i, spiliti, bazični porfirit, piroklasttti, 8.-piroklastiti, apnenec, 9.-neplastovil dolomit, 10,-laporni apnenec, dolomit, peščen skrilavec, oolitni apnenec, 11,- grodenski skladi-rde£ |V--'..vn::iL pivhiniii 1 i!'. ;V-.'..i.'ii;:!k. 1.1 -l^iiliM -.UMli-m.'... n.-;-||;-i, ii; koi^ li-.iii;.ril. V neposredni bližini Udin boršta se pojavlja zanimiva terasa z imenom Nacovka, ki se v obliki enakokrakega trikotnika razprostira med dolino Tržiške Bistrice in Udin borštom na eni strani ter Strahinjem in Dupljami na drugi strani. Po višini se ta terasa ujema s konglomeratasto teraso pri Strahinju, ki se v obliki pomola naslanja na Udin boršt. Enake nadmorske višine (435 m) kažejo na isto starost. Med njima poteka suha dolina Tržiške Bistrice. Glede na precejšnjo vzdignjenost nad nižje ležeče terase lahko domnevamo, da je najstarejša ohranjena pleistocenska terasa na Gorenjskem. Na znatno starost opozarja mestoma po 6 m debela kisla prst, ki lahko nastane le v daljšem časovnem obdobju, precejšnja vertikalna razgibanost reliefa ter globoki žepi prsti, ki se zajedajo v kamninsko osnovo stare terase. V navpičnih profilih skozi epikras, to je zgornji del krasa, ki je močno pod vplivom zgoraj ležeče prsti, se že pojavljajo kraški kanali, običajno zapolnjeni s preperino. Na terasi se pojavljajo številne vrtače, v teraso so vrezane doline, zlasti v severnem delu pa so izoblikovani tudi izrazitejši vrhovi. Na podlagi primerjav z ostalimi terasami na Gorenjskem se postavlja Udin boršt v starejši ali srednji pleistocen. Nova dognanja (Šifrer 1992 in 2005 ter Geokemija 1988) pa nastanek terase Udin boršt postavljajo celo v najstarejši pleistocen (donauska ledena doba). FRZIC V m k "c. '(r 10 9 o o o o O o 0 o o O 0 11 xr w i CERKLJE i 2 km N KRANJ v\ Tektonski položaj Udin boršta. Po podatkih Grad & Ferjančič (1974 in 1976), Poljak (2000) in Žlebnik (1971). I-reka 2-kraj, 3-Tenetiški vrh (443 m), 4-nariv, 5-sinklinala, 6-prevrnjena antikltnala, 7-prelom, 8-borizontalni desni zmik ob prelomu, 9-vertikalni premik ob prelomu, 10-starejši konglomerati! i zasip Udin boršta {spodnji pleistocen), I i-oligoeenska sivica. Tectonic location of Udin Boršt. According to Grad & ferjančič (1974 and 1976). Poljak (2000) and žlebnik (197l).l-river. 2-place. 3- Tenetiški Vrh (443 m), 4-overthrttst. 5-sinkiine. 6-overtiirned anticline. 7-fault, 8-horizontal right wrench along the fault, 9-vertical displacement at fault, 10-older conglomerate bar of Udin Boršt (the Lower Pleistocene). I /-Oligocene grey marl. 1.2.1 RELIEFNE OBLIKE Konglomeratna terasa je od nastanka doživela relativno močno preoblikovanje s strani eksogenih sil takoj zatem, ko je bilo površje toliko dvignjeno, da so geomorfni procesi lahko začeli delovati. Zaradi tega ne preseneča pestrost riljefnih oblik, če teraso primerjamo z mlajšimi. Na wurmski terasi tako ne sledimo vrtač, na stiku prsti in matične podlage ni žepov prsti, ker prod še ni sprijet v konglomeratasti terasi ne morejo nastajati kraške jame, s tem pa tudi ne grezi. Tanka prst in dober vertikalen odtok padavinske vode tudi preprečujeta razvoj rečnih dolin. Starejši konglomerat ni zasip na južnem obrobju Udin Boršta (Foto: M, Knez). An older conglomerate bar at the southern border of Udin Boršt. (Photo by M.Knez). r * < > ^ s * Večina prodnikov v konglomerata i h plasteh je karbonatnih (Foto: M, Knez). Major pari of pebbles in conglomerate layers is carbonate (Photo by M.Knez). [S V*! ^T^^sv. »»'„ W, Ponekod v konglomeratu zasledimo temno rdeče prodnike grodenskega peščenjaka in trbiške breče (Folo: M. Knez). In some places dark red pebbles of Croden sandstone and Trbiž breccia are spotted in the conglomerate (Photo by M. Knez). ijgr • 1&-XJ I \ ^fPSBP*- V 1r s ^ Podlaga konglomeratnih zasipov je siva lapornata glina (siviea) (Folo: M. Knez). The base of conglomerate bars is grey clay (sivica) (Photo by M.Knez). Razvoj riljefnih oblik na Udin borštu lahko postavimo v čas, ko seje prod sprijel v konglomerat, ta pa je bil dvignjen nad okoliško površje. To se je verjetno zgodilo v interglacialih, ko so reke svoje terase in vršaje spet vrezale struge. Potoki v Udin borštu so se začeli vrezovati, voda pa je skozi konglomerat lahko tudi prenikala v kraško podzemlje. V prvem primeru so nastale doline, posledica drugega odtoka vode pa so vrtače, brezna in podzemne jame. S tem so prvotno zelo uravnano površje geomorfni procesi mikroriljefno zelo preoblikovali. Na vzhodnem delu so bili intenzivnejši fluvio-denudacijski, na zahodnem pa kraški kraški procesi. To značilnost lahko opazimo tudi v pojavljanju površinskih tokov na eni in podzemnega pretakanja vode na drugi strani. HH^y % «' v r j ■ j. j _ -a ' * V. ?> v ftfrt Podtalna vdolbina in podtalni žleb. Subsoil cup and subsoil channel Nadnaplavinski žleb. Ceiling channel. 1.2.1.1 JAME Večina jam je že dolgo poznanih, Arneševo luknjo omenja že Valvasor a so kljub temu pomanjkljivo raziskane. Jame so v večini horizontalne, vendar raziskave v njih zahtevajo dolgotrajno plazenje po nizkih in ozkih vodnih rovih. Lahko trdimo, da Udin boršt, kljub majhni površini in lahki dostopnosti, v sebi skriva še veliko neznanega. Jame so drevesasto razvejane (predvsem večje) in imajo številne manjše pritoke, ki se stekajo v glavni kanal katerega presek se manjša z oddaljenostjo od izvira. Žal pa je kanal v večini jam majhen, tako da je napredovanje po pritokih največkrat nemogoče. Jamske stene so izrazito nepravilne s številnimi zajedami. Površina sten je neravna zaradi številnih prodnikov, ki štrlijo iz jamskega oboda. To kaže na hitrejše raztapljanje karbonatnega veziva glede na prodnike. 1.2.1.1.1 ARNESEVA LUKNJA Vhod v jamo leži v 14 m visoki steni v zahodnem pobočju Udin boršta pri Spodnjih Dupljah. Vhodna dvorana je kakih 16 m široka in do 2,5 m visok polkrožna odprtina. V njej je zajetje za vodo, ki danes služi za dopolnilno vodooskrbo nekaterih okoliških domačij. Slabih 20 m za vhodom se rov zniža in zoža. Od tu sledimo potoku navzgor preko številnih zasiganih tolmunov. Rov je spremenljivih dimenzij na nekaterih mestih je visok več metrov, velikokrat pa je višina stropa manj kot pol metra. Sirina rova niha med komaj prehodnim in nekaj metri. Rov prekine več manjših dvoran. Približno na polovici jame se v steni od teh odpre fosilni rov iz katerega se na več mestih lahko spustimo nazaj do vodnega rova. Jama je skupaj dolga 800 m in je najdaljša jama v Udin borštu. V jami je več kot deset manjših pritokov, ki so nanizani vzdolž celotne dolžine rova. Rov s stenskimi zajedami v Ameševi luknji. Najbolj drobni skalni relief odraža strukturo kamnine in ne procesov raztapljanja. Na dnu vidimo sigovo pregrado, ki jih lahko opažamo v večjem delu vodnega rova, (Foto: F. Gabrovšek, Arhiv IZRK). Tloris in profil Ar nese ve luknje {prirejeno po Gantarju {1955). Gromu/ plan and cross-section ofAmeševa Luknja (modifiedfrom Gantar (1955). 1.2.1.1.2 VELIKA LEBNICA Tudi Velika Lebnica se začne z veliko dvorano, katere premer je preko 30 m. V dvorani je zajetje za vodo. Voda priteče na dan nekaj metrov pod vhodom v jamo. Iz dvorane pelje več pritočnih rovov, od katerih je trenutno izmerjen le eden v dolžini 250 m. Gre za vodni rov, ki v celoti poteka v konglomeratu. Voda v rovu meandrira v širini nekaj metrov. V večini je rov precej nizek, nižji od enega metra. Eden od aktivnih rovov po slabih stotih metrih doseže stare fosilne rove, ki so precej visoki in kažejo več generacij razvoja jame. Tipičen detajl iz Velike Lebince. (Foto: F. V Veliki Lebinci. Na več mestih voda, ki pronica Gabrovšek, Arhiv IZRK) skozi konglomeratno matriko, izloča sigo. (Foto: F. A typical detail from Velika Lebinca. Gabrovšek, Arhiv IZRK) In Velika Lebinca. Water percolating through the conglomerate matrix deposits flowstone at several places (Photo by E Gabrovšek. IZRK Archives). Pretnerjeva skica jame Velika Lebinca iz leta 1946 (Kataster jam). 1.2.1.1.3 DACARJEVO BREZNO Vhod v jamo leži na zahodnem pobočju Udin boršta nedaleč od Zgornjih Dupelj. Je edina večjih jam, ki ni izvirna, pač pa do aktivnega vodnega rova pridemo preko spleta suhih rovov, ki se začne z vhodnim breznom. Vodni rov je podoben kot v ostalih jamah, širok je med po in dva metra, visok do dveh metrov. Po 150 m se zniža na vsega 20 cm. Vhodno brezno naj bi se po pripovedovanju odprlo septembra leta 1953 po večjem deževju. Dostop do notranjih delov jame je trenutno zrušen. 1.2.1.1.4 DUPULNEK Dupulnek ali tudi Napulnek je še ena izvirna jama v vznožju zahodnega dela terase v vasi Zadraga. Gre za precej monoton kanal, dolg 300 m, v večini zalit z vodo in mestoma precej zasigan. Jama je poznana že dolgo, raziskali in izmerili pa so jo leta 1991. 1.2.1.1.5 OSTALEJAME Ostale jame v Udin borštu so precej krajše od zgoraj opisanih. Razen dveh so vse nanizane vzdolž zahodnega roba terase. Med njimi so tudi jame, kjer bi jamarji z nekaj malega kopanja prišli verjetno še kaj dlje kot le za deset metrov. Topografska karia Udin boršta z vrisanimi položaji registriranih jam. Številke predstavljajo katastrske Številke jam, kot jih navaja Tabela 1. Topographic map of Udin Boršt with locations of registered caves. Numbers represent the cadastral numbers as cited in Table I. Ime in katastrska številka Dolžina (m) Globina (m) Ameševa luknja (763) 815 13 Dacarjevo brezno (1075) 307 19 Dopulnek (764) 306 6 Velika Lebinca (765) >500 13 Arhova jama (1078) 25 3 Kadunčev studenec(4171) 20 6 Ameševa zijalka (1081) 19 4 Jama v Arhovem paitu (1077) 13 5 Kačja jama nad Spodnjimi Dupljami (6950) 13 6 Arhova zijalka (4381) 10 1 Mala Lebinca (766) 6 1 Brezno v Kvikšovem partu (1076) 3 3 Pekel v Klemenčevem gradišču (4599) Jame v Udin borštu, njihova dolžina in globina. Caves in Udin Boršt, their lenght and depth. Digitalni model reliefa z vrisanimi tlorisi štirih najdaljših jam v Udin borštu. Digital relief mode! with ground plans of the longest caves in Udin Boršt. Shematski prerez terase z jamo ob stiku med konglomeratom in neprepustno podlago. Schematic cross section of a terrace witha cave at the contact between conglomerate and impermeable base. Legenda; ■ krasu druge polftknilvc Krasa mlaj le ga deto prve poledenine? [itjsj pn c pnkJcitil\ e Lerasa ^fiiisVc'1 pakdenilve — jeiaicriue • vrtnin |:i::iil hrr/iki % i/vir ■—. rcWpotok / rcino datino Geo morfološka karta Udin boršta z okolico (Kartografija M. Prelovšek). Geomorphologictil map of Udin Boršt and its Vicinity (Cartography M, Prelovšek). 1.2.1.2 JEŽE TERAS Ježe pleistocenskih teras nastopajo v riliefu kot bolj ali manj izraziti pregibi površja. Njihov nastanek je vezan na širši razvoj sistema akumulacije gradiva in poznejše erozije. Prva naj bi se vršila v času ledenih in druga v času medledenih dob. Ježe teras nam z naravnimi procesi erozije tudi odkrivajo geološko sestavo Udin boršta. Izrazita ježa terase Udin boršta je opazna zlasti na zahodnem robu, manj izrazita pa je nad dolino Parovice oz. desnimi pritoki Kokrice. Na zahodnem robu se dviguje nad wurmsko teraso, na zahodnem robu pa nad holocenskimi sedimenti Kokrice in njenih pritokov. Na Sebenjami je visoka dobrih 50 m, pri Zgornjih Dupljah 45 m, južneje (pri Cegelnici) pa se višinska razlika hitro spusti na 30 m. Jugovzhodneje od Malega Nakla se terasa postopoma spusti na teraso mlajše starosti, s tem pa ježa izginja. Naklon starejše terase je torej dosti večji od naklona mlajše. Na vzhodnem robu se izrazita ježa terase začne kazati pri Mlaki, kjer je visoka okoli 15 m. Severneje je z višino 25 m zopet izrazitejša pri Tenetišah, pri zaselku Kamnjek je visoka 50 m, še za dobrih 5 m višja pa je nad naselkom Novaki. Razlika med najvišjimi vrhovi Udin boršta in wurmsko teraso je še nekoliko višja (75 m nad Sebenjami in hribom vzhodno s koto 564 m). Pod ježo terase Udin boršta se na stiku z nepropustno podlago pojavljajo številni kraški izviri. Med najpomembnejšimi spadajo izviri s kraškihjam Dupulnek, Arnešova luknja ter Lebnica. 1.2.1.3 VRTAČE Vrtače za svoj nastanek potrebujejo dovolj časa. In jih po nastanku delimo na več skupin. Nekatere nastajajo kot grezi (z udorom stropa nad jamo ali breznom), lahko pa so posledica točkovno povečane korozije ali intenzivnega spiranja preperine v podzemlje, veliko pa jih spoznamo kot preslikavo jamskih objektov na površje zaradi kemične denudacije površja. Temeljni pogoj za njihov nastanek pa je vertikalni dotok vode skozi spodaj ležečo kamnino. Brez tega bi vrtače zapolnila voda, z njo pa bi se v kotanjo odložili tudi sedimenti. Od nastanka terase Udin boršta in Dobrav zahodno od Naklega je preteklo že toliko časa, da sta glede na pojavljanja vrtač že dobro zakraseli. Nekaj plitvih depresij, ki se postopoma oblikujejo v vrtače, se pojavlja na terasi južno od črte Kokrica - Polica. Gre za nekoliko mlajšo teraso od Udin boršta. Vrtač ne sledimo na trikotni terasi Nacovka med Strahinjem in Spodnjimi Dupljami, ravno tako pa jih ni na wurmski terasi med Naklom in Spodnjimi Dupljami. Na takih površinah se pojavljajo le večje plitve depresije, ki lahko nastanejo že v fazi akumulacije fluvialnega gradiva ali pa v poznejšem času z lokalno povezano korozijo na bolj zaglinjenih delih teras. Starejše terse so ravno zaradi vrtač zelo razgibane, kar prikriva prvotno uravnanost. Vrtače na starejših tersah so v povprečju precej globje od tistih na mlajšh naplavinah. Tudi gostota je precej velika. Precejšnje število in enakomerno porazdelitev vrtač tako najlepše sledimo na starejši pleistocenski tersi Dobrava, nekoliko manj in neenakomerno pa so razporejene v Udin borštu. Razvite so v zahodnem in južnem delu Udin boršta, medtem ko jih v vzhodnem in severnem delu skorajda ni. Velika gostota vrtač na Udin borštu je nad jamo Arneševa luknja kjer je razvitih kar 34 vrtač (gostota vrtač znaša 97 vrtač/km2). Veliko število vrtač in spodaj ležeča jama priča o dobri izakraselosti konglomerata in dobri vertikalni vodni prepustnosti kraškega površja. Večjo gostoto vrtač zasledimo še na skrajno južnem robu Udin boršta med Mlako, Naklim in Polico. 1.2.1.4 GREZI Grezi na področju Udin boršta so najverjetneje posledica udorov stropa kraških votlin. Velikost grezov je običajno omejena na premer kakih deset metrov. Nastajajo običajno na kraških kamninah na stiku z zgoraj ležečimi sedimenti. Ko se gladina podtalnice zaradi antropogenih posegov (naprimer črpanja voode) zmanjša vzgon in tako pride do porušitve v spodaj ležeči jamski prostor. Grezi pa so na področju Udin boršta razmeoma številni. Več jih je v bolj kraškem zahodnem delu. Veliko se jih pojavlja v vrtačah, kar nakazuje, da so vsaj nekatere vrtače nastale z zaporednim grezanjem na istem mestu. Večji grez poleg Dacarjevega brezna nakazuje, da se pod površjem nahaja vodni rov. Na takih mestih niso redki tudi dihalniki, kjer prihaja do izmenjave jamskega zraka z zunanjim. V hladni polovici leta iz jame izhaja topel zrak in če je površje pokrito s snegom je sneg na takih mestih stopljen. Grez na pobočju v neposredni bližini Dacarjevega brezna (kat. št. 1075) (fcto: M. Prclovšek). Sinkhole in the slope close to Dacarjevo Brezno (Cad.No. 1075) (Photo by M. Prelovšek). 1.2.1.5 SUHE DOLINE Pojavlja se med Naklom in Zgornjimi Dupljami. Po mnenju Melika (1959) in Šifrerja (2005) naj bijo po nastanku terase Udin boršta oblikovala Tržiška Bistrica. Suha dolina Tržiške Bistrice je na vzhodni strani omejena z Udin borštom, na zahodni pa s Nacovko - precej mlajšo teraso trikotne oblike me Strahinjem, Žejami in Spodnjimi Dupljami. 1.2.1.6 REČNE DOLINE Bistven pogoj za nastanek rečne doline je nepropustna podlaga, riljefna energija ter zadostna količina vode. Ti pogoji so na območju Udin boršta v največji meri izpolnjeni na vzhodnem robu terase. Oligocenska sivica vodi preprečuje podzemeljski odtok, zato se ta zbira na površju in oddteka proti dolini Parovice na vzhodu. Večino površinsko odtekajoče vode Udin boršta se zbira v Želinjskem potoku ter dveh desnih pritokih Mlinščice in Parovnice, nato pa teče voda v Kokrico. Želinjski potok se je preko konglomerata vrezal tudi v spodaj ležečo oligocensko sivico, na stiku pa leži mnogo kraških izvirov. Potoki dobivajo vodo tudi iz številnih manjših nekraških izvirov, ko voda ne more več teči skozi prst in prihaja na površje. Na zahodnem delu Udin boršta so rečne doline zaradi zakraselosti redke. Ena je razvita severovzhodno od Zahodnih Dupelj, dve pa severno od Strahinja. Dolino pod Arneševo Luknjo pa lahko zaradi zgoraj ležečega izvira, ki ni dosti višji od dna doline, smatramo za zatrepno dolino. Na podlagi primerjav z drugimi okoliškimi terasami uvrščamo Udin boršt po starosti v starejši ali srednji pleistocen. Po odložitvi pretežno apnenčastega proda so se okoliške reke poglobile, s tem pa se je začel proces fluvialne in kemične erozije terase. Da je postalo površje kraško, se je moral prod najprej vsaj delno sprijeti v konglomerat. Danes sledimo na Udin borštu prvotno uravnanost le še na posameznih mestih. Riljef je precej razčlenjen s pobočij dolin in vrtačami, v podzemlju pa padavinsko vodo odvajajo pretežno vodoravnimi jamskimi rovi. Na konglomeratni terasi Udin boršta se pojavljata dva tipa riljefa, ki se prostorsko dobro ločita. Fluviodenudacijski je razvit v vzhodnem in severnem delu, medtem ko se kraški riljef pojavlja na zahodnem in južnem robu. Ta razporeditev se ujema z razporeditvijo nepropustnih kamnin (oligocenske sivice) v severovzhodnem delu Udin boršta. Za najpogostejše riljefne oblike na Udin borštu štejemo vrtače, greze in doline potokov. Vrtače so razmeroma majhne in plitve, mnoge so nastale z večkratnim grezanjem preperine. V največjem številu se pojavljajo nad jamami Dupulnek, Arneševa luknja in Velika Lebnica ter vzhodno od črte Strahinj - Duplje. Tu je očitno površje terase dobro dovzetno za vertikalno ponikanje vode, kar ustreza razvoju vrtač in spodaj ležečimi jamami. Nekaj vrtač se pojavlja tudi vzhodno od Želinjskega potoka, a tam ni do sedaj nobene daljše jame. Severni in vzhodni del Udin boršta je večinoma razčlenjen z rečnimi dolinami. Najdlje sega dolina Želinjskega potoka, med daljše pa lahko prištejemo tudi potok Parovice, ki se vanjo zliva pri zaselku Kamnjak. Večje doline so globoko vrezane v konglomeratno teraso in imajo mjhen strmec. Zaradi tega v dolinah zastaja voda, periodično pa so tla močvirnata in neprimerna za kmetijsko obdelavo. 1.2.1.7 POVRŠINSKE VODE Površje Udin boršta je razrezano s številnimi potoki. Po dežju se napolnijo z vodo, v daljših obdobjih brez padavin pa so večinoma suhi. Daljše doline so značilne predvsem za vzhodni del terase. Na severovzhodnem robu, kjer na površju prevladujejo zelo slabo prepustne kamnine, izvirov praktično ni in oblikovala se je površinska drenažna mreža z manjšimi pretoki. Pomembnejši je Želinjski potok v osrednjem delu, ob katerem so aktivni tudi številni manjši izviri. V srednjem delu je potok umetno zajezen in nastali sta dve jezerci Pri racah. V času meritev od pomladi 2003 do konca zime 2004 je bil največji izmerjen pretok okrog 170 l/s, najmanjši pa 5 l/s. Pretok se vzdolž vodotoka spreminja zaradi dotekanja iz stranskih izvirov inmanjših pritokov ter izgubljanja vode v aluvialni vodonosnik. Površinske vode se z vzhodnega dela Udin boršta stekajo po terasi proti vzhodu, potem pa se obrnejo proti jugu in napajajo potok Kokrico, ki je pritok reke Kokre, ta pa se steka v Savo. 1.2.1.8 IZVIRI Več izvirov ima obliko kraške jame. V zahodnem delu terase se vode pretakajo površinsko samo ob močnejših padavinah, večinoma pa se zbirajo v podzemlju in na stiku z zelo slabo prepustno sivico skozi številne izvire iztekajo na površje. V EIONET baz podatkov je na območju Udin boršta registriranih 39 izvirov s skupno izdatnostjo okoli 25 l/s (to je tisti pretok, ki ga je možno izkoriščati ob nizkem vodostaju). Pretoki izvirov so majhni in samo pri nekaterih presega 1 l/s. Skupna pa je značilnost relativnega nihanja pretokov ob različnih hidroloških pogojih. Največji je zajeti izvir nad Strahinjem z izdatnostjo 8 l/s, v bližini pa je še nezajeti izvir z izdatnostjo 3 l/s. Vzhodno od naselja Naklo sta še izvira Potok in Francelj z izdatnostjo 1 l/s, enaka pa je tudi kapaciteta izvira iz Arneševe luknje. Izvirne vode iz severozahodnega dela odtekajo v Tržiško Bistrico, iz zahodnega dela pa neposredno v reko Savo. V osrednjem delu terase sta ob Želinjskem potoku še dva večja izvira z izdatnostjo 3 l/s in 2 l/s, v strugi pa so še številni manjši izviri. 1.2.1.9 PONIKALNICE Zanimiv kraški pojav so ponikalnice na konglomeratasti terasi, ki se pojavljajo zaradi lokalnih sprememb v prepustnosti kamnine iziroma sedimenta. Od izvirnega območja, kjer podzemna voda ob stiku pride na površje, po kratkem površinskem toku na kontaktu z dobro prepustnim konglomeratom spet izginja v podzemlje. Razmerje je odvisno od hidroloških sprememb saj se lahko položaj točk izviranja in ponikanja glede stanja vodostaja spreminja. 1.3 PRST IN TLA V Udin borštu najdemo štiri različne tipe prsti. Prst se je v večji meri razvila na karbonatnem konglomeratu, v manjši meri pa na oligocenski sivici (morska glina, posledica morja v triasu). Preperina, ki pokriva konglomeratno plast, je debela do 6 metrov in je nastala izključno s preperevanjem matične podlage. Debelina preperine govori o njeni veliki starosti, zato so rjava tla na površju sprana, kisla ter pseudooglejena (Šter, 1996). Takšna tla prekrivajo najveji del Udin boršta, in sicer kar 80 % (Mulec in Pipan, 2005). Za luvisol je značilno izpiranje bazičnih ionov in organske snovi v nižje leže e horizonte. Tu uspeva pretežno mešani gozd, lahko je dominanten delež iglavcev, predvsem rdečega bora. Možnosti kmetijske rabe so zaradi nizke vsebnosti hranil in kisle reakcije minimalne (Prus, 2000). Za pseudoglej je značilno, da nastane na blagih pobočjih in na platojih, na ilovnati podlagi. Ilovnata plast je nepropustna, zato je značilno zadrževanje vode (Kotar, 2005). Naravno na taki prsti uspeva hrastovo gabrov gozd, ki pa je bil v veliki meri izkrčen za kmetijske namene (Prus, 2000). Značilna je nizka vrednost humusa ter zmanjšana dostopnost fosforja in kalcija. S tem so povezani manjši hektarski donosi ter manjša rastlinska pestrost na določenem območju (Mulec in Pipan, 2005). Na bolj ravninskih delih in ob potokih najdemo še ostale tri tipe prsti, ki imajo evtričen značaj in so za rast rastlin bolj ugodni. Ti tipi prsti so evtrična rjava tla na sivici, hipoglejna rjava tla in obrežna evtrična tla (Mulec in Pipan, 2005). Celotna površina Udin boršta je večinoma prekrita s prstjo in poraščena. Gole skale je le malo. Značilna je za manjše stene in spodmole, vendar je tudi tu navadno poraščena z lišaji in mahovi (Prelovšek in Slabe, 2005). Sebenje 2iganja vas Novake Zg. Duplje Leten ice Sp. Duplje* Tenet i Se Strahinj Cegelniea Naklo Mlaka Kokri ca Tipi prsti Udin boršta: a, izprana (luvisol) na konglomeratu, pscudooglejena; b, evtrična rjava na sivici; c. hipoogljena evtrična; d, obrečna evtrična (Vidic et al., 1994); e, naselje. Soil types at Udin Boršt: a. washed out luvisol on conglomerate - pseudogley: b. enteric brown on marine clay: c. euteric hypogley: d. riverside enteric soil (Vidic et a/.. 1994): e, settlement. 1.4 PODNEBJE V enoti se prepletata zmerno alpsko in vlažno celinsko podnebje. Podatki o povprečnih letnih padavinah za obdobje med letoma 1991-2005 se gibljejo med 1100 do 1600 mm. Povprečne letne temperature se gibljejo okoli 9 C (Vreme in podnebje ..., 2007). Prevladujejo severni vetrovi. Vreme se pogosto in hitro spreminja. Na približno vsakih 10 let se pojavi nevarnost žleda. Pogost je težak spomladanski sneg, ki povzroča škode na drevju. Občasno se pojavljajo pozno spomladanske pozebe, toča, suša in močna neurja (Gozdnogospodarski načrt..., 2002). severni vetrovi vlažno celinsko podnebje Weather page - Vremenska postaja Mlaka pri Kranju 412 m above sealevel Date 27. januar 2008 Time 12:83 Temperatur AuAen f current 4.4'C mln (04:17) -4,5°C me»l12S3) i.t-c Average -2,6'C Luftfeuchto Aufion fsSI current 88% mln. (12:51) 68% max. [04:10) MK Average 63% Taupunkt current mln.(04 17) -6,6*0 mjj*.[12 47) -0,8'C Average -5,0*C Luftdrack fj currant 1015hPa i>2hPa(3h mln.<12 35| 101ShPa man.fOO'OO) Average 102ShPa 1Q19hPa 1 -1 hpa/lh -1 hpa/2h -3 hpaffih -7 hpa/12h -B hpa/24h Windchill i current 4.4'C min.(04:17) -4,5*0 max.{12 53} 4,4'C Average -2,6"C Windgeschwindlghei! current 0.0km/h »Bit TT3A ;r 56) N 7,2km/h 2 B11 Average 0.2km/h 0 Bft Windrichtung vb 20® 1 N-NE±4S° dominating H last frost m 10 25 27.D1.200e Duration; 10 hours. 24 minutes (00:01 27.01.2008) last hour F 0,0 l/m2 currant day m 0,0 Mm2 lasi Rain 04:20 18.01.200S 9 days. 8 hours, 32 minutes Precipitation ipr 'i current week _sS** 0.0 l/m2 current month 68.8 Km! current year 68.9 i/m2 Rain t Year 8 days Year - Ice days (T™ < 0°C) |(ast year] 4 [UJ Year - Cold days (Tmpi O'C] [last year] 18(13] Year - Cool days (T,™ < 10'C) Pafftyoa^ Hi 26 (13) Year - Summer days (Im „>=25"C)[laBt year) 0(0] Year * Hot days (T™, >= 30'C] [last year] m Karta padavin Karta temperatur zraka jJVILAICA J manj kot 900 mm 900 - 1.000 mm [ .000 - 1.100 mm 1.100 - 1.200 mm t.200 - 1.300 mm 1.300 - 1.400 mm 1.400 - 1.500 mm | 1 1.500 - 1.600 mm B 1.600 - 1.800 mm ■ [.800 - 2.000 mm 2.000 - 2.600 mm 2.600 - 3.200 mm "1 več kot 3.200 mm ] Zavarovana območja - 2 do 0 st.C 0 do 2 st.C 2 do A st.C 4 do k st.C 6 do S st.C 8 do 10 st.C 10 do 12 st.C I 12 do 14 st,C I | Zavarovana območja 1.5 VODNE RAZMERE Kompleks Udin boršta je glede na poroznost in izdatnost razdeljen na tri hidrogeološke enote. Osrednji del gradijo pleistocenski konglomerati, ki imajo značilnost manj izdatnih vodonosnikov. Bolj izdatni vodonosniki so aluvialne naplavine ob potokih. Slabo propustna oligocenska sivica pa ima vlogo hidrološke pregrade. Ob njej so locirani izviri podzemne vode, v bazi EIONET (Environmental Information and Observation Network) jih je registriranih 39 (Petrič, 2005). Hidrogeološka karta (Legenda: a. medzrnski vodonosnik i manjšo izdatnostjo, b, medzrnski vodonosnik z večjo izdatnostjo, c. zelo slabo prepustne kamnine, d. izvir z izdatnostjo > 1 l/s, e. manjši izvir, f. kraška jama s pomembnejšim izvirom, g. ponor, h. površinski tok, i. manjše umetno jezero, j. naselje, k. meja območja). Izviri: 1. Arneševa luknja, la. Arneševa zijalka, 2. Dupulnek, 3. Velika Lebinca, 4. rezervoar v Sirahinju, 5. zajetje nad Strahinjem - Vodovod Naklo 1911, 6. Kad unče v studenec. Hydrogeologiccd map (Legend: a. intergranular aquifer with lesser yielding, h. intergranular aquifer with higher yielding, c. very poorly permeable rocks, d. spring yielding > I l/s, e. smaller spring, f. karst cave with an important spring, g, swallow-hole, h. superficial flow, i. smaller artificial lake. j. settlement, k. cadastral border of the area. Springs: l. Arneševa Luknja. 2. Arneševa Zijalka. 2. Dupulnek, i. Velika Lebinca, 4. Reservoir in Strahinje, 5. captured spring above Strahinje - Naklo Water supply 1911, 6. Kadunčev Studenec. Površje Udin boršta je prepredeno in razrezano s številnimi potoki, ki so ponekod izoblikovali dokaj globoke doline. Po deževju se struge potokov napolnijo z vodo, ob daljših sušnih obdobjih pa presahnejo. Daljše doline so značilne za vzhodni del. V severovzhodnem delu se je oblikovala površinska drenažna mreža z manjšimi potoki, izvirov tam praktično ni. V osrednjem delu teče Želinjski potok, ob katerem so aktivni številni manjši izviri. Potok je umetno zajezen, tam se nahajata dve jezeri Pri racah. Površinske vode se po terasi stekajo proti vzhodu, nato pa se obrnejo proti jugu in napajajo potok Kokrica, ki je pritok reke Kokra, ta pa se steka v Savo (Petri, 2005). Odlok o varstvu virov pitne vode na obmo ju občine Naklo, ki je izšel leta 2002 (Gozdnogospodarski na rt ..., 2002), določa varstvene pasove in režime varovanja za vrtini Podtabor in Duplje. 1.5.1 IZRABA IN OGROŽENOST VODNIH VIROV Zaradi številnih lokacij ima območje status naravne vrednote. V preteklosti so namreč izviri na obrobju Udin boršta predstavljali glavni vir vodooskrbe za okoliške kraje. Gradili so vodna zajetja, korita in lokalne vodovode ter vodo uporabljali za pitje, napajanje živine, pranje, zalivanje vrtov in podobno. Danes so naselja v okolici priključena na javni vodovod. Kot zajetni izvir pa je registriran le še izvir Strahinj z izdatnostjo 8 l/s (izvir je bil zajet leta 1911 za vodovod Naklo). Za občasno rabo pa so urejeni tudi drugi izviri. Z različnimi betonskimi konstrukcijami so zajete izvirne vode Arneševe luknje, Arneševe zijalke, Dupulnek, Velika Lebnica in Kadunčev studenec. Zaradi kraških značilnosti pa je vodonosnik Udin boršta zelo ranljiv in onesnaženje na površju hitro doseže vodne vire na obrobju. Zato potencialno nevarnost predstavlja odlagališče odpadkov, ki obsega 600 m2. Pribljižno 2/3 ležita na južni naplavni ravnici Želinjskega potoka, ena tretinja pa se naslanja na konglomeratasti terasni rob. Del odlagališča na aluviju pa meji na drobno zrnate slabo prepustne sedimente. Večji problem pa predstavlja odlagališče na konglomeratih saj zaradi zakraselosti območja izcedne vode hitro ponikajo v podzemlje in ker gre za relativno veliko deponijo odpadkov meritve parametrov kažejo na onesnaženost z nevarnimi snovmi. Čeprav se opravljajo monitoringi ni s tem omogočeno pravočasno odkrivanje in sanacija. Dodatno obremenitev pa predstavljajo še črna odlagališča ob poteh. 7Y>mO 0WOE |if?i vPt jI (MUCM10 UASl u»P/ te /ti VM. B CEUrcR EJfl IJ - Obširni in srednje visoko izdatni vodonosniki j .2 - Lokalni ali nezavezani izdatni vodonosniki ali obširni vendar nizko do srednje izdatni vodonosniki | 2,1 - Obširni in visoko do srednje izdatni vodonosniki 2,2 - Lokalni ali nezvezni izdatni vodonosniki ali obširni vendar nizko do srednje izdatni vodonosniki 3.1 - Manjši vodonosniki z lokalnimi in omejenimi viri podzemne vode 3J.I - Manjši vodonosniki z lokalnimi in omejenimi viri podzemne vode 3.2 - Plasti dejansko brez virov podzemne vode 3.3 - Kjer obsežen vodonosnik leži takoj pod tankim pokrovom Hidrogeografska območja (2,nivo) /virce r Podtjr r fflenetiše Bistrica [411 r; NAKLO ■vvtH t fUssm Hidrografska območja (4,nivo) R 4 vi 41?) V^vBel; LAKA BHRANJU fc^GOllNIK [Gori če ienice ] Porečje Save ] Zavarovana območja ] Porečje Save ] Zavarovana območja Hidrografija /N Hidrografija ( DTK25P ) ] Zavarovana območja Naravne vrednote in Natura 2000 mfj*L • Naravne vrednote (točke ) Naravne vrednote (jame ) Zavarovana območja - točke ] Zavarovana območja NATURA 2000 □ SCI □ SPA Kategorizacija urejanja vodotokov VDeillUUU S \ GOLNI & ^ ^ / _ /f«/ Op ■! J . Bel: LffKA' RAN JU R- W44 f/ I. razred: naravni vodotoki // I -2, razred: delno naravni vodotoki // 2. razred: sonaravno urejeni vodotoki X 2-3 f/ 3. razred: tehnično urejeni vodotoki / 50 cm ■ 1 1 J I ■ m iri nrn , Smreka Jelka Rdeči bor Bukev Hrasti Kostanj Ostale vrste □ kisloljubno bukovje ■ kisloljubno borovje ■ s posebnim pomenom Ocenjeno Število osebkov drevesne vrste (n/lia> v gospodarskih razredih v Udin borštu v razšiijenem deb. razredu > 50 cm Lesna zaloga iglavcev . listavcev in skupaj IGLAVCI IGLAVCI LISTAVCI LISTAVCI SKUPAJ SKUPAJ 1970-1979 2002-2011 1970-1979 2002-2011 1970-1979 2002-2011 Spremembe v lesni zalogi (mt/ha) v Udin borštu med načrtovalnima obdobjema 1970-1979 in ."■H'.-- :"i i Karta višinskih pasov, izdelana na podlagi podatkov digitalnega modela višin DMV 25 (vir: Geodetska uprava RS, 1997-2004), prekrita s fitocenološko karto (vir: Gozdnogospodarski načrt..., 2002) Aceri ■ Feaxinetum Alnetum glutmosae Onemi • Ca/pinetum luzuletosum Querco ■ Carptnetum oreopterrelosum Ooerco - Carptnetum typkvm Dfyopterxio ■ Abietetum typicum Bazzaw - Abietetum typicum Anemona • Fagetum typicum Anemone - Fagetum myrhiletosvm Hacquetio • Fagetum myrtilletosum HacQuetio - Fagetum typtcom Btechno - Fagetum oreopterelosum Btechno ■ Fagetum typicum Luzulo - Fagetum typicum Vaccina - Puietom typicum Gozdna maska Udin borita Karta višinskih pasov (vir: Geodetska uprava RS, 1997-2004), prekrita s karto razvoj inh faz (vir: Gozdnogospodarski načrt ..., 2002) mladovje drogov njak de beljak sestoji v obnavljanju posamično do šopasto raznomerni sestoji Skica prečnega prereza Udin boršta v smeri za hod-vzhod (vir: Prelovšek, 2005) s prevladujočimi drevesnimi vrstami v gozdnih ekotopih in njihovimi fotografijami (foto: Hafner, 2007) V preteklosti sta gozdni sestoj gradila pretežno hrast in breza, kar še danes nakazujejo besedni koreni krajevnih in ledinskih imen (Brezje, Hrastje). Na področju Udin boršta pa prevladujeta rdeči bor 60% in smreka 30%, ki sta nadomestila hrast in gaber iz 17.stoletja. Listavcev pa je komaj 10%. Med listavci pa so zastopane sledeče vrste: hrast, bukev, gaber, kostanj, breza, lipa, jesen, jelša in brest. Zaradi kislih tal pa je poraščenost pretežno z borovim gozdom in v podrastju z borovničevjem ter tudi praprotjo. V manjši meri prekrivajo Udin boršt združba bele jelke in okrogloloste lakote, združba bukve in rebernjače ter združba navadnega gabra in črnega teloha. Travnate obronke, ki so jih še pred nekaj desetletji kosili za steljo, danes počasi zarašča gozd. t t f ? T T T T Castanea sativa Pinus silvestris Picea abies Abies alba Alnus glutinosa Fagus sylvatica Carpinus betulus Acer pseudoplatanus Quercus petraea F rax in us excelsior Shematski prikaz drevesnih vrst * St/Ohin, Legenda Ceo«i.qa Maks Gozdne združbe Udin boršta: a, združba rdečega bora in borovnice IVaccinio myrtiUi-Pinetum sylvestris\ b, združba bele jelke iti okroglolistne lakote /Galio rotundifolU-Abietetum; c, združba bukve in rebrenjače iBlechno-Fagent ni; d, združba navadnega gabra iti črnega teloha IHellebaro nigri-CarpinetuM betuli (MarinCtk et al., 1974, 1979); e, območje Udin boršta; f, naselje. Forest associations of Udin Boršt: a. association Vaccinio myrtilli-Pinetum sylvestris; b, association Galio rotund ifol i i-Abietelum; c, association Bleebno-Fagelum; d. association Melleboro n igri-Carpi net uni betuli (Marisček et al., 1974. I979);e, Udin Boršr area: f, settlement. 1.6.1 VEGETACIJSKE POSEBNOSTI V podrastju oziroma posebnih habitatnih tipih naletimo še na številne druge rastlinske vrste; Štucelj nad Naklom je rastišče termofilne vegetacije, južno od Strahinja pa je močvirnato območje, ki ga napajajo izviri, ki pritečejo iz spodmolov in jam. Območje je zaraščeno z jelševjem ter gozdno preslico in pikčastoplodnim šašom. Med sušnim borovjem v zamočvirjenih izvirih med šotnim mahom pa uspeva okroglolista rosika in mrzličnik. Naletimo pa lahko tudi na številne presnice, kalužnice, brogovito, šmarnice, resje in orhideje. Drugačni ekološki pogoji ob jamskih vhodih pa omogočajo drugačen tip rastja. Tako so na vhodu Arneševe luknje identificirali nekatere zeljnate trajnice ter mahove. MrzličnikMenyanthes trifoliata { Foto: Brane Vreš). Menyanthes trifoliata (Photo by Brane Vreš). Mesojeda kroglo listna rosika Drosera rotundifolia {Foto: Brane Vreš). Drosera rotundifol ia (Photo by Brane Vreš). Gozd pa blagodejno vpliva tudi na lokalno klimo, ker blaži klimatske ekstreme področij brez gozda, pogosto naseljenih področij. Gozd namreč prispeva k večji evaporaciji in ohlajanju okolja ter višji relatvini zračni vlagi. Čeprav gozd zmanjšuje hitrost vetra in njegovo izsuševalno moč ter ugodno prispeva k horizontalnemu mešanju zraka med gozdnim in negozdnim območjem še posebej v naseljih, je včasih vseeno žrtev vetrolomov. Poleg preprečevanja veterne erozije gozd blagodejno vpliva tudi na kmetijske površine saj zadržuje spuščanje hladnega zraka in s tem varuje kmetijske površine pred pozebami. Žal pa človek z nekaterimi posegi (napr. izgradnja avtocestne infrastrukture, melioracije mokrišč, odlagališče odpadkov) in nenadzorovanim gibanjem ter prisotnostjo (kjer so biocentri in biokoridorji) moti delovanje normalne biotopske funkcije habitata. 1.7 ŽIVALSTVO Živalstvo Udin boršta je pisano in raznoliko. To lahko pripišemo številnim različnim habitatom, ki jih na tem območju najdemo - poleg gozdnih še podzemne jame, mokrišča in potoke. Najbolj pogosti vrsti divjadi sta srnjad in jelenjad. Občasno je prisotna divja svinja. Od zveri se v Udin borštu nahajajo jazbec, kuna in lisica, opazili so tudi dihurja. Številčnost lisice se po valu stekline povečuje. V porastu je prav tako stalež kun, predvsem kune belice, ki svoj življenjski prostor najde tudi v strnjenih naseljih. V lovišču LD Udenboršt je bila pred leti v potoku Golnišnica prisotna vidra, nazadnje so jo opazili v potoku ob reki Bistri (Spominska kronika ..., 1997). račnjak: race mlakarice, krapi. ^H iinji, kleni in amurji Številčnost poljskega zajca je močno ogrožena, predvsem zaradi vplivov preintenzivnega kmetijstva. Prav tako so ogrožene poljske in gozdne kure. Stalež jerebice iz leta v leto niha. Številčnost gozdnega jereba je v zadnjih letih močno upadla, najdemo pa v Udin borštu rastišče divjega petelina. Ob vodah lahko opazimo belouško in goža, v mnogih lužah in v jezercih tudi žabe. Lovci so v šestdesetih letih zajezili Želinjski potok. Tako je nastal račnjak, kamor so naselili avtohtono vrsto male divjadi, raco mlakarico. Nekaj let kasneje so ribiči uredili še en jez in tako je nastalo še eno jezerce, v katerem gojijo krapa, linja, klena in amurja. (Spominska kronika ..., 1997). Med ujedami sta najpogosteje opažena kanja in kragulj, v času selitve pa lahko vidimo še sokola selca, lunja, postovko in nekatere druge ujede (Spominska kronika ..., 1997). Številne so tudi ptice pevke; pogosto namreč lahko slišimo pesem ščinkavca, črnoglavke, kobilarja, rumenoglavega kraljička in drugih, bolj na gozdni rob vezanih vrst (Kuhar in Šmid, 2002). 1.7.1 ŽIVALSTVO V JAMAH Podzemeljsko živalstvo je zelo slabo raziskano in vsi objavljeni podatki so le slučajna opažanja -predvsem jamarjev. Največkrat so opaženi pajkovci, raki enakonožci, jamski hrošči, dvokrilci, kobilice, močeradi in netopirji. Pa tudi človeška ribica naj bi živela v podzemeljskih jamah Udin boršta. Jamski hroščki so rjavi ali rumenorjavi, brez oči so in večinoma nekaj milimetrov dolgi ter dosežejo ali celo presežejo centimeter velikosti. V veliki lebnici, Arneševi luknji ter dacarjevem breznu so bili najdeni predstavniki treh podvrst hroščev, kijih uvrščamo med prave podzemeljske živali. V Arneševi luknji in veliki Lebnici so bili najdeni predstavniki izopodnega rakca. Netopirji pa se nahajajo predvsem v Kačji jami nad Spodnjimi Dupljami in Arneševi luknji. Ker so razmere stalne in je obenem zrak nasičen z vlago so jame tudi njihova priljubljena prezimovališča. Opaženi pa so tudi pajkovci (pajki in suhe južine). V hodnih območjih nastavljajo kolesaste v sredini prazne mreže v katere lovijo žuželke. Jamske kobilice pa živijo v jamah ali pa pod kamni. Dejavne so predvsem ponoči. Slušni organi in krila so jim zakrneli, sestavljene oči so majhne toda zelo občutljive na šibko svetlobo. Imajo tudi 3 pikčasta očesa, brez zaščitnih pigmentov. Noge so zelo dolge, prav tako pa tudi tipalke - hranijo pa se z razpadajočimi organskimi snovmi. Jama Katastrska številka pajkovci enakonožci hrošči dvokrilci kobilice močeradi netopirji Velika Lebinca 765 + + Kačja jama nad Sp. Dupljami 6950 + Dacarjcvo brezno 1075 + + Arneševa luknja 763 + + + + + + + Prisotnost živali v Štirih jamah Udin boršta Animal presence in the four caves of Udin Boršt Kolonija netopirjev med polivanjem oz. Človeška ribica Proteus anguinus anguinus (Foto: mirovanjem {Foto; Tanja Pipan), Jure Hajna). A colony of bats resting or hibernating (Photo by Tanja Proteus anguinus anguinus (Photo by J tire Hajna). Pipan). Iz skupine dvoživk pa najdemo v teh jamah še človeško ribico ali močerila ter navadnega ali pisanega močerada (salamandra). Medtem, ko je človeška ribica prava podzemeljska žival se močeril vanjo zateče le občasno, čeprav sevjamskih vodah uspešno razmnožuje. Človeška ribica je edini predstavnik družine močerilov pri nas in edini predstavnik podzemeljskih vretenčarjev v Evropi. Sodi med repate dvoživke in je dobro prilagojena na jamsko življenje. Koža je brez temnega pigmenta, ki pa je opazen le pri mladičih. Pigment pa se na svetlobi lahko ponovno razvije. Za svetlobo je občutljivo celo njeno telo. Diha s škrgami medtem ko je vloga preprostih pljuč manj pomembna. Od strani sploščen rep, ki ga obroblja kožna plavut je prilagojen plavanju. Dva para kratkih nog ki so daleč vsaksebi s po tremi prstki na prednjem in zadnjem paru je pri gibanju le pomožna. Spolno zrelost pa dosežejo pri 14-ih letih. Samec in samica se med seboj le malo razlikujeta. Njen najbližji sorodnik živi v Severni Ameriki in živi do 100 let. Človeška ribica je plenilec in zelo dolgo zdrži brez hrane, mladiči pa so živorodni. V jamah pa živi ali pa se vanjo zateče v izogib plenilcem veliko predstavnikov drugih skupin. Predvsem so močno zastopani raki - le ti pa po zastopanosti celo prekašajo druge skupine. 2. DRUŽBENOEKONOMSKI DEJAVNIK V literaturi pogosto omenjajo gradišča in najdišča iz železne dobe, kar kaže na dokaj gosto poselitev Udin boršta in njegove okolice v tem obdobju. Gradišča v železni dobi so navadno imela veliko zaledje za potrebe kmetijstva in živinoreje. Na podlagi tega lahko sklepamo, da je bil Udin boršt izkrčen vsaj v bližini naselbine (Prelovšek in Ravbar, 2005). V času Rimljanov je ob zahodnem robu Udin boršta tekla rimska cesta od Emone preko Carniuma (Kranja) do Virunuma (Celovca). Poselitev okolice Udin boršta je bila ves čas razmeroma gosta, prave vasi pa so se začele razvijati šele v 12. in 13. stoletju (Fister, 1970, cit. po Prelovšek in Ravbar, 2005). Širjenje naselij in intenzivnejše krčenje Udin boršta v srednjem veku je izoblikovalo vzorec poselitve, ki se je ohranil do danes - ob vznožju konglomeratne terase, blizu rodovitne ravnine in vodnih virov (Prelovšek in Ravbar, 2005). Na Nakeljskem in Strahinjskem polju je prisotno intenzivno kmetijstvo, ki je usmerjeno predvsem v pridelavo poljščin. Pri teh kmetih je dohodek od gozda navadno majhen. Intenziven način kmetovanja predstavlja številne ekološke probleme. Gnojenje in škropljenje zastrupljata podtalnico, obilje dušika pa posredno vpliva na povečano rast zeliš nega sloja, zlasti robidovja v bližnjih gozdovih (Gozdnogospodarski načrt ..., 2002). Gozdarstvo je kmetom že v preteklosti predstavljalo le dopolnilno dejavnost. Gozd je in še predstavlja »rezervo«, pokriva potrebe po kurjavi, stelji in gradbenem lesu. Kmetje so od gozda vedno manj ekonomsko odvisni. Večino del v gozdu lastniki še opravijo sami. Opremljenost za delo danes ostaja na ravni razvoja 80. let. Zaščitna in varovalna sredstva uporabljajo le bolj ozaveščeni lastniki. Lastniki sami opravljajo gojitvena dela, zlasti manj zahtevna. Pri negi gošč in letvenjakov se kaže pomanjkanje znanja in ročnih spretnosti (Gozdnogospodarski na rt ..., 2002). Pojavljajo se pritiski na gozdne robove in posamezne zaplate gozda za potrebe kmetijstva. Prav tako naraščajo pritiski po gradnji novih naselij, predvsem individualnih stanovanjskih hiš in gradnji obrtnih con (zaledje Strahinja, Bele, Mlaka, okolica Kranja) (Gozdnogospodarski na rt..., 2002). Skozi južni del Udin boršta poteka pomemben prometni koridor, in sicer avtocesta Ljubljana- Jesenice. Lokalno cestno omrežje v okolici obravnavanega območja je večinoma asfaltirano. Pojavljajo pa se tudi težnje za ureditev prečnih povezav, kar pa bo prispevalo k 35 večji dostopnosti in s tem tudi obremenjenosti gozdnega prostora (Gozdnogospodarski na rt ..., 2002). Na območju Udin boršta (Tenetiše) je centralno odlagališče odpadkov za območje občin Kranj, Naklo, Preddvor, Šenčur in Cerklje (Gozdnogospodarski načrt ..., 2002). V teku so bila dogovarjanja, da bi na tem mestu uredili regijski center za odlaganje odpadkov. Za ureditev dodatne infrastrukture naj bi potrebovali še 10.000 m 2 zemljiš, ki pa so danes večji del porasla z gozdom (Hanc, 2007). 2 Kilometers enično Karioyciff|a N Jfcwtxx Legenda I - njive In vrtovi. - intenzivni sadOvnjaW, - ekstenzivni sadovnjaki, - intenzivni fravnikL I - ekstenzivni travniki. zemljišča v zaraščanju, N - mešana raba zemljišč, I - gozd, | - pozidana zemljišča. - posebna zemljišča, | - vode. • meja Udin borila. Raba tal na območju Udin boršta in njegovem obrobju (Raba kmetijskih zemljišč 2002, MKGP). Land use in the area of Udin BorSt and and at its harder (Raba kmetijskih zemljišč 2002, MKGP). Cigfu CjP^ Kitki _ t 1UUNUK U>l| [. Vjiih ■ vode □ intenzivni sadovnjaki O mešana raba zemljišč □ ekstenzivni sadovnjaki ■ Zemljišča v zaraičanju □ ekslenzrvni travniki ■ intenzivni travniki □ njive in vrtovi ■ pozidana zemljišča S gozdno površine 90% Delež zemljiSkih kategorij na območju Udin boršta (Raha kmetijskih zemljišč 2002, MKGP). A share of land categories in the Udin Boršt area (Raba KMETIJSKIH ZBMU/SČ 2002. MKGP). 13% 14% □ intenzivni sadovnjaki ■ vode ■Zemljišča v zaraščanju □ mešana raba zemljišč □ekstenzivni travniki □ekstenzivni sadovnjaki ■ pozidana zemljišča □ njive In vrtovi □ intenzivni travniki ■gozdne površine Delež zemljiških kategorij na območju Udin boršta in njegovem 500-mcirskem obrobju (Raba kmetijskih zemljišč 2002, MKGP). A share of land categories in the Udin Boršt area and its 500 m wide border (Raha kmetijskih zemljišč 2002, MKGP). 2%2% 30% 13% 21% ■ vode ■ ZemljiSia v zaraščanju □ ekstenzivni travniki O mešana raba zemljišč □ ekstenzivni sadovnjaki ■ gozdne površine ■ pozidana zemljišča ■ njive in vrtovi ■ intenzivni travniki 27% Dele?, zemljiških kategorij na območju 500 metrskega obrobja Udin boršta (Raba kmetijskih zemljišč 2002, MKGP). Državne ceste OtJIUUHU | GOLNIK NAKL > HGorice . > fl ATrste •L lenice enetiše s410 1 .DO LAKA IRAN JU /S Avtocesta /S Hitra cesta /•/ Glavna cesta t ' Regionalna cesta - Regionalna cesta - turistična ] Zavarovana območja 3 FUNKCIJE GOZDOV 3.1 EKOLOŠKE FUNKCIJE 3.1.1 HIDROLOŠKA FUNKCIJA V preteklosti so izviri na obrobju Udin boršta predstavljali glavni vir vodooskrbe za pitje, napajanje živine, zalivanje vrtov ... Gradili so vodna zajetja, korita in lokalne vodovode (Šter, 1996). Naselja v okolici Udin boršta so danes priključena na javni vodovod, z izjemo vasi Novake. Kot zajeti izvir je registriran izvir Strahinj, njegovo ožje območje ima prvo stopnjo poudarjenosti. Poleg tega izvira so za občasno uporabo urejeni tudi nekateri drugi izviri (Petri , 2005). Voda zaradi kratkega toka pod zemljo ni najboljša, saj se ne obogati z minerali. Sicer pa je biološko čista in primerna za pitje (Šter, 1996). Konglomeratni vodonosnik je zaradi kraških lastnosti zelo ranljiv. Potencialno nevarnost predstavljan odlagališče komunalnih odpadkov Tenetiše in črna odlagališča ob poteh Udin boršta (Petri, 2005). Voda v Udin borštu ima tudi pomembno biotopsko vlogo. SeCenje Noyake Zg Duplj Sp Oupi.i Slrahmj Cegaln Mtaka Lotenice TerietiŠ« Naklo Javni vodovod označen z modro šrafuro in vodna zajetja z modrimi krogci Zajeli izvir iz Arneševe luknje ob višjem vodostaju (Foto M. Pctrič). Captured spring at Arneševa Luknja at higher water level (Photo by M.Petrič). Izvir Dupulnek ob višjem vodostaju (Foto M, Petne). Dupulnek spring at higher water level (Photo by M.Petrič). 3.1.2 BIOTOPSKA FUNKCIJA Prvo stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi v okolici Arneševe (Gozdnogospodarski na rt..., 2002). Na območju Udin boršta se nahajajo redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste. V podzemnih vodah so na tem območju opazili tudi močerila (Proteus anguinus) (Tenčič, 2003). Številna so mokrišča in gnezdišča. Na območju se, kot že omenjeno, nahaja tudi divji petelin (Spominska kronika ..., 1997). 3.1.3 KLIMATSKA FUNKCIJA Območje Udin boršta je večji gozdni kompleks v skoraj neposredni bližini mesta Kranj in kot takšno s svojimi učinki ugodno vpliva na klimo in s tem prispeva k boljši kakovosti življenja. Ti vplivi se kažejo v zmanjševanju temperaturnih ekstremov, vlaženju zraka, zmanjševanju hitrosti vetra in posledičnega izsuševanja, ugodnemu horizontalnemu mešanju zraka med gozdom in naselji, zadrževanju spuščanja kmetijskih površin pred pozebami, izhlapevanjem ter veterno erozijo (Gozdnogospodarski načrt ..., 2002). Južni del Udin boršta, ki je kategoriziran kot gozd s posebnim namenom (primestni gozd), ima izjemno poudarjeno klimatsko funkcijo. 3.2 SOCIALNE FUNKCIJE 3.2.1 ZAŠČITNA FUNKCIJA V Udin borštu ni površin z izjemno poudarjeno zaščitno funkcijo, vsi gozdovi imajo drugo stopnjo poudarjenosti te funkcije. Zavarovana območja ^virce*' •jOCHIUHU j O . GOLNIK ] Naravne vrednote ] Zavarovana območja 3.2.2 HIGIENSKO - ZDRAVSTVENA FUNKCIJA Gozd pri uresničevanju te funkcije zadovoljuje človekove potrebe po zmanjševanju škodljivih vplivov imisij, hrupa, prahu, aerosolov, plinov in žarčenja. To vlogo opravljajo s filtriranjem lahkih trdnih delcev, sedimentacijo prahu, absorbcijo plinov, zmanjševanjem hrupa, filtriranjem odcedkov z agrarnih površin, umirjanjem in vlažnostjo sestojne klime. S splošnim naraščanjem obremenjenosti okolja krog koristnikov te funkcije stalno narašča. Južni del Udin boršta (bližina naselij, avtocesta) ima poudarjeno higiensko funkcijo 1. stopnje (Gozdnogospodarski načrt..., 2002). 3.2.3 REKREACIJSKA FUNKCIJA Prvo stopnjo poudarjenosti ima kot primestni gozd južni del Udin boršta. Po Udin borštu in okolici je speljanih več pešpoti, nekatere so tudi posebej poimenovane, npr. V objemu narave in tradicije in Dupljanska orientacijska pot. Poleg pešpoti so tu postavljene tudi proge za orientacijski tek. Pozimi je možno drsanje na zaledenelem Račjem jezeru. Ob zadostnem snegu so pozimi skozi Udin boršt speljane proge za tek na smučeh, v južnem delu poteka rolkarska steza. Lokalno turistično društvo vsako leto pripravi pomladno »finfranje« oz. rokovnjaško veselico. Območno združenje borcev Kranj pa vsako leto 27. aprila organizira Pohod prijateljstva in spomina Udin Boršt, ki poteka po gozdnih stezah spominskega parka. Ob vznožju Udin boršta so v severozahodnem delu zgrajene štiri skakalnice. Športne aktivnosti v Udin borštu r-. \ ! if*...... v bit*)*.' 5flwE(1 PodtriiUs □ m.i:i.j OOP«. NI If ..tlllniJiHiil in KRIVA JELK* ipodpju Satrico ipSS SOTOŠJ?] Mltl* Sinhinjikti pOlra 05 HAKLO 1 -I flliiČfv bUF-U ikNafl '.it' iL'Snicii" ffg^nu'Jt '«■ *,. I?? Pmirovnik- 'OMtnjE puM Sp. Buiniea l>fvi J SrtdnjirVrf ■Sp /fjtrffS^ S KRATKI KOLESARSKI IZLEN VODMA /^KIMlVOSr IZHOOlSČE - Ofi NAKLO 3.2.4 POUČNAFUNKCIJA V Udin borštu je Kulturno turistično društvo Pod krivo jelko trasiralo in označilo Dupljansko orientacijsko pot od Trnovca do Krive jelke. Isto turistično društvo je izdalo brošuro, v kateri so opisane zanimivosti na poti, na karti pa označene točke za lažjo orientacijo. Za osnovne šole se občasno organizirajo predavanja in vodenja po gozdu (Gozdnogospodarski na rt..., 2002). 3.2.5 RAZISKOVALNA FUNKCIJA Izjemno poudarjeno raziskovalno funkcijo ima gozdni rezervat Kriva jelka, ki je bil ustanovljen za namen znanstvenega raziskovanja in pouka (Gozdnogospodarski načrt..., 2002). 3.2.6 VARSTVO NARAVNIH VREDNOT IN VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE Udin boršt je botanična, površinska in podzemeljska geomorfološka naravna vrednota. Tu najdemo številne značilne geomorfološke oblike in geološke posebnosti ter pomembne habitate. Danes ima Udin boršt status krajinskega parka. Kot spominski park je zavarovan z odlokom (1985). Prvo stopnjo poudarjenosti funkcije ima gozdni rezervat Kriva jelka ter gozdovi okoli to kovnih objektov naravne in kulturne dediš ine. Gozdni rezervat Kriva jelka sodi po klasifikaciji IUCN kot naravni spomenik v III. kategorijo. 20 40 m ■_Posnetek: Predvidena izgradnja nove ceste preko gozdnih površin in naselja Mlaka Gri 3.2.7 ESTETSKA FUNKCIJA Estetska vloga gozda navadno pride do izraza šele v povezavi s katero od drugih funkcij, npr. rekreacijsko ali funkcijo varovanja naravne in kulturne dediščine. Odvisna je od posameznikovega dojemanja estetike gozda. K poudarjenost estetske funkcije prispevajo oblikovani členjeni gozdni robovi, posamezna stara in »posebna« drevesa predvsem ob poteh, pestrost rastlinskih in živalskih vrst. Poudarjeno estetsko funkcijo imajo primestni gozdovi vjužnem delu Udin boršta (Gozdnogospodarski načrt..., 2002). O 3.3 PROIZVODNE FUNKCIJE 3.3.1 LESNOPROIZVODNA FUNKCIJA Lesnoproizvodno funkcijo neposredno ogrožajo naravne ujme (snegolom, žledolom), neustrezno pomlajevanje, propadanje jelke in podobno. Večji del Udin boršta ima 2. stopnjo poudarjenosti te funkcije, gozdni rezervat Kriva jelka pa je brez lesnoproizvodne funkcije. 3.3.2 FUNKCIJA PRIDOBIVANJA DRUGIH GOZDNIH DOBRIN V Udin borštu ljudje nabirajo gobe, borovnice, mahove, storže in kostanj. Košnja stelje, grabljenje listja in sekanje smrečja se opušča, pa tudi neko razširjeno smoljarjenje. Na ta predel čebelarji vozijo čebele na spomladansko in jesensko pašo (Gozdnogospodarski načrt..., 2002). 3.3.3 LOVNOGOSPODARSKA FUNKCIJA Zaradi človekovih nepremišljenih posegov v prostor (npr. intenzivno kmetijstvo) so se življenjski pogoji za nekatere vrste tako poslabšali, da mora človek sam prevzemati vlogo regulatorja prostoživečih živali, predvsem divjadi. To vlogo na območju Udin boršta izvaja lovsko društvo Udenboršt. 4. ZAVAROVANA OBMOČJA IN VARSTVENI REŽIMI Leta 1985 sta skupščini občin Kranj in Tržič sprejeli odlok, s katerim sta razglasili Udin boršt za spominski park (kulturni in zgodovinski spomenik) »z namenom, da se ohranijo zgodovinska izročila revolucionarnega delavskega gibanja in NOB ter ohrani obstoječa gozdna površina z naravnimi znamenitostmi, zgodovinskimi in kulturnimi spomeniki« (Odlok o razglasitvi..., 1985). Spominski park Udin boršt je leta 2002 dobil še status krajinskega parka, ki je po 71. členu ZON (1999) območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo z veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednostjo. Omeniti moramo, da meje spominskega parka Udin boršt ne sovpadajo z mejami obravnavanega gozdnega objekta v tej nalogi. Zavarovano je 1754 ha veliko območje, ki poleg gozdne zajema še kmetijske in poseljene površine, sama obravnavana gozdna površina pa obsega 1392 ha. V Udin borštu je registriranih kar nekaj naravnih vrednot, tako točkovnih kot tudi ploskovnih. Gre predvsem za geomorfološke, geološke in hidrološke naravne vrednote: jame, vrtače ter vodni viri in doline. Na zavodu Republike Slovenije za varstvo narave so leta 2002 izdali zbirko naravovarstvenih smernic za pripravo gozdnogospodarskega načrta za GGE Preddvor. V njej so podane varstvene usmeritve za ravnanje na območju naravnih vrednot. Na območju površinske geomorfološke naravne vrednote je s soglasjem pristojne varstvene službe možno urediti naravno vrednoto za obisk javnosti (napraviti steze in poti, razgledišča) ter posegati v vegetacijo zaradi boljše predstavitve naravne vrednote (čiščenje grmovja in drevja, ki zastira pogled). Ekološko pomembna območja 1L T'j^/'fi'etnie'^ Uj l no jj I tA> Podb e % j1DtfiJJJUHU A >VVi 1 ly. 4« 1VK ^izalbQ-'' -S- bonce , -. ■ <' -^ste \ lenice* »v in / / 'iJTenetiš;e '*i •■ ^ H » 1 0 1 /V\\ Kflfl JAlUUr^ "] Ekološko pomembna območja ] Zavarovana območja Na širšem vplivnem območju podzemeljske naravne vrednote (jame in brezna) je prepovedano onesnaževanje voda, ki tečejo v jamo, odlaganje odpadkov, spreminjanje režima vodotoka, povzročnje vibracij, odlaganje odpadkov in spreminjanje vegetacijske združbe (nasajanje alohtonih vrst in izsekavanje) ter vegetacijske odeje ali odstranjevanje le-te, kar bi lahko vplivalo na spremembe pronicajoče vode. Z dovoljenjem pristojne varstvene službe je na območju hidrološke naravne vrednote dovoljeno poseganje v obrežno vegetacijo (zasaditi bregove, sekati grmovje in drevje). Na območju botaničnih naravnih vrednot je nezaželeno vsako poseganje na rastišču (odstranjevanje ali spreminjanje vegetacije, odstranjevanje zemlje, zemeljska dela, zasipavanje). Prav tako je nezaželeno izkrčenje gozda, pogozditev travnika ali pašnika, trganje cvetja, nabiranje semen in plodov rastlin pod posebnim varstvom, izkopavanje ter lomljenje in poškodovanje rastlin. Varstvo Posebna pozornost naj bo namenjena preprečevanju izsuševanja vodnih habitatov. Na območju drevesne naravne vrednote naj se ne dopusti sekanja, lomljenja oz. Drugega poškodovanja dreves in njihovih delov, spreminjanja življenjskih razmer na rastišču, spreminjanja osončenosti dreves in rastišča (npr. razgaljanje krošnje in debla), nameščanja raznih tabel, omaric, žičnih vodov, razgledišč itd. na drevesa ter grajenja stalnih objektov ali zgradb na območju neposrednega rastišča. S soglasjem pristojne naravovarstvene službe je izjemoma dovoljeno izvajanje sanitarnih ukrepov, izvajanje nekaterih del na rastišču, postavljanje majhnih začasnih objektov na neposrednem rastišču, nabiranje cvetov in plodov ter znanstveno raziskovalno poseganje. V severozahodnem delu Udin boršta ob Žiganji vasi (Dacarjevo brezno) je 109 ha veliko območje, ki spada v omrežje Nature 2000 in je zaščiteno po habitatni direktivi. Tu se nahaja mali podkovnjak, območje pa je zaščiteno tudi zaradi rastišča ilirskih hrastovo belogabrovih gozdov (Erythronio-Carpinion) in za javnost zaprtih jam (Natura 2000, 2007). Za Udin boršt velja tudi varstveni režim, ki je bil določen z Odlokom o razglasitvi spominskega parka Udin boršt za zgodovinski in kulturni spomenik (1985). V njem so podane podobne usmeritve kot v zgoraj opisanih naravovarstvenih smernicah, poleg tega pa je še posebej določen režim, ki lastnikom zemljišč omogoča gospodarjenje z gozdovi in kmetijskimi površinami. Določa, da je gospodarjenje z gozdovi dovoljeno po določilih potrjenih gozdnogospodarskih načrtov, in obsega: - trajnost gozdov in trajnost gozdne proizvodnje ter donosov tako, da se vzdržujejo in krepijo vse funkcije gozdov; - enostavno gozdno biološko reprodukcijo, gojenje in varstvo gozdov; - načrtno odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami; - strokovne ocene za usklajevanje vseh dejavnosti v gozdnatem prostoru in - posek, spravilo in prevoz lesa s sodobno kmetijsko mehanizacijo. Prepovedano je vnašati nesamonikle gozdne rastlinske vrste ter za območje neznačilne vrste divjadi in druge prostoživeče živalske vrste. Prav tako je prepovedano uničevati ali poškodovati gnezdišča ter prostore, kjer se živali zadržujejo in razmnožujejo. 5. ZGODOVINA Na podlagi najdb na gradišču Pivka pri Naklem gre sklepati, da so to okolje poseljevali že v kameni dobi saj je bila tu odkrita tudi kremenova puščica. V bronasti dobi pa je na sotočju Save in Tržiške Bistrice stala prazgodovinska naselbina, ki s svojim imenom Gradišče s koto 471 še sedaj opozarja na utrjeno naselje. Te poselitve v obliki naselja na hribu obdanega z obrambnimi nasipi so za slovensko ozemlje značilna zlasti za železno dobo. Takrat tudi v Udin borštu in njegovi ožji okolici zasledimo dokaj gosto poselitev (Arhovo gradišče, Klemenčevo gradišče v bližini Letenic, gradišče pri Seničnem, gradišče Štucelj nad Polico pri Naklu - močno utrjeno še v poznoantičnem času). Gradišče nad Pivko pri Naklem je bilo na 20 m visoki labornati pečini, ki prepadno pada proti severu in zahodu, kjer poteka »stara cesta«. Proti vzhodu, v notranjost gozda sta branila dohod na gradišče globoko 47 izkopan jarek in visok ilovnati nasip v obliki polkroga. Gradišče se je delilo na dva dela: v glavni in pomožni. Med njima pa je potekal globoko izkopan obrambni jarek. Gradišča so bila za tisti čas tipična oblika naselja, ki so bila obdana z enim ali več obrambnimi nasipi ter jarki. Običajno so stala na vzpetinah s katerih so imeli razgled na okolico, hkrati pa jim je težje dostopen položaj nudil dobro podlago za obrambo. Ker so se v železni dobi ljudje večinoma preživljali s kmetijstvom so imela gradišča običajno tudi dovolj veliko kmetijsko zaledje. Zato je bil Udin boršt v tem času verjetno izkrčen vsaj v bližini naselbin. Zaradi slabe prsti pa so bili tam verjetno pašniki - na ravnini okoli Dupelj pa so bile boljše razmere za poljedeljstvo. Arheološka najdišča V j Tloris gradišča nad Pivko pri Naklu (Valič, 1968). The groundplan of an ancient fort above Pivka near Naklo (VaLIC, 1968), mr\ vMH- "r yni ! .v SI. 3, Gradišče nad Pivko pri Naklem. Zasnova tlorisa obrambnega stolpa 10 x 10 m v notranjosti gradišča. Kasna antika S). 4. Gradišče nad Pivko. Fragment kamnite plošče z napisom. Kasna antika Sf. 5. Gradišče nad Pivko. Kamnita puščica iz kremena. Mlajša kamana doba SI. 6. Gradiiče nad Pivko. Izbor železnih puičiinih osti, s katerimi so stari Slovani uničili obrambni slo I p Politični razvoj v vzhodnih alpah v pozni antiki Vindobona (Dunaj) ---2 EHe ...... 3 r~i ? iuu 4 ...... 5 a a t - mej« runsiun prov»nc 2 ■ Hvrrftl tnrji utrogoHU drfivt do I 535 3 - domnevni iUUM i>mn 4 - gots-.' t>if»ntin%Mi in mngobardRm l>mn 5 - lUKiU "m« v 5 it 6 - otimoi,«!jnt8objndtiwdf*jiv»o Trutnie Q r\ Trebnje- -TjabinilJ^,-.; Sm»r1ln% , t v /* "' ' -• ® Bislrica v Ro±u 1 Junaka gora O . Gradiifie pri SI Gradi 'f *■____O . --- — ■- meji kraji ne —— — — pokrajinske me|« — - - — - negotov pote* mej« si ovpnsua narodrvo*tna me; a v 1stri in Furfani)! kraievna imena od imena ko«ei< (nem Ed'«ng| A krat#vna imena od piemen imena Hrvati O • toaji, kjer so žrvenumtrrf«iiy^jr)j wirtwijj u m-i jfcifr^ Jlnp® ..[--f jj I i\ *\ru\ l - v- f \ k \ • 1«« «| .ter V fWJJ on.oUi, .^VM^. -»1 Mmun« JK®^ \ Ak ™ Wcoimon, 4imv-t^ni K.cHir Jinjfct Trite i > trata/i v. ^wm rnagn*. Vr^r.. tm m« jI X^L ' I i' "rf^W^®5 ^-f ^^n«. 5 jL-^Jv^ U J,« \ ij4 JL - BlvrLi A ^ t„S^^Jjj.7/ -ITI. It »iJSbn^urJ'v ti^vt vjnfutMtt vjssW^rv ;UW| JU .i " a«" . / f) ,1__v ■ i — I u Ari rt ' »----. »* - ------ .. , __ . ---_ „ - - - i-V—-t , v^T f^rttffJL^, -- --___. i* <»* lf~inrrff.lt _, T"' - ♦ " "11 i"'« tt C®***-* M^jL^twf j.iž? I**—" Z5™ '---. (n Art- ---'—— '—■» 1246 \KttiHJ ^ s. p fw t^i 2? ^' v., v - f <-*> "fjpf"^ H ;' " J'• J ' _ . .,, . - A.}/ w.-Jr-..-" 1. . .I 1U.tr- -... f ......'s -------.t'lrJp vi ., ^ ^"V 1- vvi HP" (j* t«.™ i>« vj"1." 1 = .„ ;m.'i> J*--C: »t.., ( lH. Jpm-AM.^ cfcil NtljfJTLT. ' lr -sssft-i'«^!. i /W7 ^ j r-j*-" -mi u„ii■' t,, i i. ..f ' * ISJr*"« T-.., ... Lw, 'S'f '"!' 1 ^"(l- (\).rft«lw J „ « sv«, . A.. jfiStr,-, - -jt^ H(l. ttrf i v*i" hff^ »V^ I L. .' - t Siv "»'V H....^' Mi Bž:; t VI., ,1., ,„.>. Y »-•i . r.-.t,'^' fl 1374 Druga je listina z dne 23.marca 1246 in omenja vas Duplje in v kateri Henrik iz Greifenfelsa odstopa samostanu opata Herbranda eno kmetijo v vasi Duplje. Originalno listino se hrani v arhivu v Celovcu. Tretja listina z dne 2.februarja 1374 in se nahaja v arhivu Slovenije v Ljubljani pa govori o prodaji zemljišča v Žejah. Leta 1396 je dal vojvoda Vilijem gozd v upravo mestu Kranju, pridržal pa si je lovsko pravico, ki je ni imel le v tem gozdu temveč na veliko širšem ozemlju (meja je potekala po Tržiški Bistrici do Tržiča, nato preko Kriške gore, Kukovice, Tolstega vrha in Storžiča do Kokre, po tej reki pa navzdol do izliva v Savo in po Savi navzgor do Tržiške Bistrice). Ljudje so se v jamah Udin boršta skrivali pred Turki in vhode »zadelavali« in vgradili celo vratca (čeprav so turki večkart oblegali naše kraje so l.1471 in 1473 opustošili tudi Kranj ter prešli naše kraje tudi l.1529 ko so oblegali celo Dunaj). Turke pa omenja tudi Valvasor, ki pravi, da turška nevarnost še ni povsem minila. Pa tudi pred Pesoglavom, ki je bil pol človeka pol psa, so pribežali v Arneševo luknjo, da bi se skrili; Pesoglav pa je za njimi splezal po srobotu, toda ubežniki so ga odrezali in Pesoglav je padel ter se ubil. Tako pravi pravljica. Pravljica pa nam pravi tudi, da je bil ves svet pod nekdanjim jezerom prepreden z jamami ( glede na razpored jam in pripovedke so to jame v Udin borštu, jame na Okroglem in Zadraška jama). Skratka pravljica pravi da so vstopali skozi jamo in prišli v popolnoma nov svet podzemlja, ki ga zlepa ni bilo konec in potem zopet po dolgem času na plano na popolnoma drugem svetu spet ven. Veliko teh jam in vrtač, ki pa žal niso več povezane pa si lahko ogledamo še danes. Čeprav so spodmoli (oboki nad jamami) vedno manjši zaradi zadenjske erozije in krušenja skal, kije sicer značilno za ne popolnoma trdno sprijet konglomerat. Zemljiška gospostva v 14.in 15.stoletju ■ twtfft i t ^."jiiXfAxV • vf TMmo J -Hlgo .At^WJJ USStO ♦rt J>»WJ!) j,',.0MWO V.' [HjflHHr S tatiTmsc -jikij •T" ___- z1 a LfliSXigjS. «1/1S«*1®^ _ ČSltSSL (/)««srovo _ . , .'.SI '.{»utm pakt ^uaŠse. 'm? am uo um sovA 1 V v ijajr/r v «»rto »•oV-JO • ( j Q'tf»IU*SH Q cd]iu ((i) mtwut 0 vtrtrnjint Q tiitscsii A ixo ri i»i»!c'r MiU.M nmn m u inftoviti vinri. Turški ve I i kaši z začetka 16. stol., prvi z leve sultan Sulejman II., ki je 1529 oblegal Dunaj in opustošil velik del Avstrije. Takrat so Turki zavzeli in razdejali tudi stiski samostan (Grliden 1912, str. 36). Turk nobles from the beginning of the Iff* century, the first from the left is sultan Sulejman 11 who besieged Vienna and devastated a large part of Austria, In those times Turks conquered and destroyed the monastery of Stična also (GRUDEN 1912. p. 36). Udin boršt pa je splošno veljal za zelo nevaren kraj. Do leta 1568 so morali, dokler niso dobili svoje fare, iz Gorič pokopavati mrliče v Naklem. Goriče so na nasprotni strani Udin boršta, dobrih 10 km oddaljeno od Naklega. Pod iz Gorič v Naklo je vodila, kot je zapisano skozi »nevarni Vojvodin boršt« (rokovnjaštvo). Meje deželnih sodišč v začetku 16.stoletja Udenwald, kot ga imenjuje Valvasor meri po dolžini eno uro in pol hoda v širino pa pol ure. In zgodovinski viri pravijo, da ob nastajanju fevdalnih gospostev obravnavni kompleks ni bil dodeljen fevdalcem temveč si ga je pridržal vladar kot kronsko zemljo. Krčenje gozda pa je potekalo v smeri od Tržiške Bistrice proti vzhodu k vasi Naklo in od Kranja proti severu od potoka Bela na vzhod in zahod proti Tenetišam in Goričam. Tako se je izoblikoval sedanji Udin boršt. Meščani mesta Kranj so smeli v Udin borštu sekati le poškodovana drevesa, ki jih je podrl veter ali poškodoval sneg. Leta 1521 je Karel V. odvzel mestu gozd in s tem so meščani izgubili tudi vse pravice drvarjenja. Navojvoda Karel (1564-1590), po katerem je gozd tudi dobil svoje ime Vojvodin boršt (Herzogsforst), je želel izboljšati gospodarstvo z gozdom in je postavil višjega gozdarja s sedežem v Radovljicim, nato pa v Ljubljani. Njemu so bili podrejeni gozdni čuvaji Udin boršta. Za preživljanje so jim bile dodeljene tako imenovane "lovske kmetije", ki so bile proste dajatev. Razen tega so čuvaji dobivali še letno plačo 4 goldinarje, par čevljev in zelen klobuk. Varovati in gojiti so morali divjad in zatirati zveri, zlasti volkove in rise. Nadzorovali so, da so drvarili le tisti, ki so imeli to pravico od deželnega kneza. Med uživalci drvarjenja so bili samostan Velesovo, kranjski grad Kieselstein, kranjski župni vikarji, državni zakladničarji in višji rudarski sodniki, nadalje 59 kmetij in sicer 11 iz vasi Rupa, 22 iz Primskovega, 7 iz Gorenj, 16 iz Britofa in 3 iz Orehovelj in so spadale pod državni kameralni zemljiškogosposki urad. Vasi Naklo in Primskovo sta imeli pravico pospravljati polomljeno drevje in klestiti vejnike za živinsko ttJiiM Moddi v ičiiTiV srcu. M V " M ' "M Pt/ll SrO JD&jct > 0 nrWHf Q irOtVJ VM4 9 UAVd S Ma! HlnuiLl tM'til T trm UM*m KMSt trumi ....... u/liu- iJiic. krmo. Za odškodnino so dajali vsako leto deželnemu knezu odvetniščnino, določeno število piščancev in jajc. Drevja pa niso sekali le kmetje, ki so imeli to pravico, temveč tudi neupravičeni, ki jih je bilo vedno več. Nič niso zalegle prepovedi in stroge kazni. Sredi 17.stoletja je deželni knez dovolil izkoriščati gozd podložnikom iz 19 vasi (Rupa, Primskovo, Gorenje, Britof, Orehovlje, Malo in Veliko Naklo, Pivka, Duplje, Struževo, Zadraga, Žiganja vas, Letenice, Tenetiše, Sebenje, Srakovlje, Breg in Šenčur. Ti podložniki so smeli pobirati dračje, pridobivati steljo od podrtih iglavcev, kositi nastilj in resje ter pobirati gozdne sadeže. Vse to pa je povzročilo vedno hujše pustošenje gozda ter tudi propadanje divjadi. K slednjemu pa so pripomogli še divji lovci, ki so bili tudi iz plemiških vrst. Stanja niso izboljšale niti hude kazni. Kmetu, ki so ga zasačili pri divjem lovu so iztaknili oči. Neko poročilo iz leta 1666 pravi, da tedaj ni bilo videti skoraj nobene visoke divjadi. Naslednje leto 1667 je Leopold I. prodal Udin boršt z vsemi pravicami takratnemu deželnemu glavarju grofu Turjaškemu Volku Engelbertu. Ta je dovolil se kati drva, grabiti steljo in drugo samo tistim, ki so mogli dokazati, da imajo to pravico že od prej. To so bili nekateri podložniki nekdanjih državnih zemljiškogospodarskih uradov v Naklem, Primskovem, župnišče v Naklem ter 57 podložnikov iz vasi Šenčur. Ti so dajali za odškodnino po gruntu 2 mernika ovsa. Prašiče je smelo pasti le še 27 kmetov iz raznih vasi ob robu gozda in ti so morali dajati 1 gnjat ali namesto nje denar. Udin boršt za Turjaške kneze ni bil donosen, zato so ga v drugi polovici 18.stoletja razdelili in dali v zakup kmetom. Okoli leta 1780 je bil izdelan načrt, da se Udin boršt razdeli med 400 udeležencev, ki bi plačevali Turjaškim knezom zakupnino. Zaradi spora, kdo je upravičen dobiti delež, se je ta zamisel uresničila šele 1804, ko so gozd razdelili in dali v zakup kmetom. V prvi polovici 10.stol. je bilo v gozdu 1441 deležev. Imeli so jih kmetje iz 32 vasi ter grad Kieselstein, hiša baronov Egkhov (grad Brdo) in Jurij Engelman. Vasi so bile: Sebenje, Žiganja vas, Breg, Zadraga, Duplje, Strahinj, Naklo, Pivka, Struževo, Bitnje, Rupa, Kokrica, Bobovek, Ilovka, Predoslje, Primskovo, Gorenje, Britof, Šenčur, Srakovlje, karta Gerharda Mercatorja l.1585 Orehovlje, Mlaka, Tenetiše, Retnje, Novaki, Zavode, Letenice, Kamnek in Golnik. Z zemljiško odvezo po letu 1848 pa so kmetje pravi lastniki gozda. Cerkvena razdelitev do druge polovice 18.stoletja >/! 7 VOj C(QHVCNO-UPQAVNIU Mi] & V KOT UN t VPAHJA ~Q0 D[COQM CU. JOŠCfA H. • • [ oiintjr riUJi/stf ft ms t n(]( trni 01 vniButev J sei odi t c t m a/ vmbiaiov m SiHO'11 rn(7l}( K turttvA toHCHDite /je/ j fruvj ŠldueUt Cist ~Q en mooyi)i(rc tier h of t HoSiyut tiB( V 19.stoletju pa se je tu močno razširilo rokovnjaštvo (posebna oblika razbojništva na Gorenjskem). Živeli in skrivali so se po jamah. To so bili povečini vojni ubežniki in skrivači, ki niso hoteli obleči vojaške suknje. Tako so bila tri obdobja močnejše dejavnosti rokovnjaštva. Prvo je bilo pod Francozi, ki so ta pojav deloma zatrli, 1825-1843 pa se je spet razmahnilo. Eden najbolj znanih rokovnjačev tistega časa pa je bil Veliki Gorga iz Udin boršta. Tretje obdobje pa je bilo v letih 1848-1853, nakar je vojska rokovnjaštvo dokončno zatrla. Za časa Francozov pa se niso v jamah skrivali le rokovnjači temveč tudi okoliški vaščani s svojim premoženjem in pridelki, da jih ni zasegla francoska vojska. Še konec 19.stol. so pri Boltarju hranili železna vrata, ki so nekoč zapirala Arnešovo luknjo. "Krnel ziblje Francoz" je Se vedno pogost motiv na panj škili končnicah (Cvirn, 2001, 92). "A peasant cradling a French" is still a frequent motif on beehive illustrations (CvtRN, 2001, 92). Udin boršt je s časom zelo spremenil svojo podobo. Danes v gozdu prevladuje rdeči bor 60% vsega drevja, smrek injelkje skupaj 30%, listavcev pa komaj 10%. 5.1 ROKOVNJAŠTVO Rokovnjaško gibanje v zgodovini zasledimo v treh večjih valovih. Pojavi se v 18.stoletju. Prvi val je trajal do konca francoske okupacije ( 1813), drugi med leti 1825 in 1843 ( v tem času so bili v Udinborštu znani rokovnjači Veliki Groga, Dimež in Črni Jurij), tretje obdobje pa je bilo med leti 1848 in 1853, ko je rokovnjače dokončno uničila avstrijska vojska. Takrat so v državi uvedli dobro organizirano orožništvo ( danes policija ), ki je uvedlo red in mir. Gasparijeva upodobitev rokovnjaškega tabora (Starima, 2001,250). The drawing of outlaw campsite by Maksim Gaspari (Stajuba, 2001, 250). 5.1.1 KDO SO BILI ROKOVNJAČI Rokovnjači so bili prava nadloga deželi. Po malem so beračili, po malem kradli in s silo jemali. V rokovnjaško družbo so zahajali vojaški begunci, skrivači, roparji in falirani študentje. Živeli so kot »kranjski cigani«, njihovo najljubše zavetišče pa je bil ravno Udin boršt. Od francoske zasedbe (leta 1810) je bilo rokovnjačev vedno več in nastopali so vedno predrzneje. Pridružili pa so se jim še delomrzneži in dezerterji. Prvi kranjski ropar o katerem se je pisalo je bil Anže Košir imenovan Hudi Kljukec. Rodil se je na Jami pri Kranju leta 1652. V letih 1670-1680 je bil vodja največje tatinske in roparske tolpe na Kranjskem, Koroškem in Štejerskem. Pozneje se je pokesal svojih grehov, se poročil z bogato nevesto, ki mu je rodila pet otrok, ter postal zelo ugleden kmet in gostilničar daleč na okrog. Okoli leta 1820je rokovnjaško rogoviljenje nekoliko potihnilo, toda še bolj silovito seje razmahnilo s prihodom Velikega Groga, Dimeža in Črnega Jurija. Do tedaj pa so jih ljudje imenovali le roparji ali »ravbarji«. S prihodom prej omenjenih razbojnikov pa se jih je prijelo stalno ime rokovnjač pa tudi plajšar ali malhar itd. Rokovnjaška »metropola« kot jo navaja J.Benkovič je bila ob kranjsko-štajersko-koroški meji nad izvirom Savinje in Kamniške Bistrice, tam je imel svoj sedež rokovnjaški »papež«. Drugje pa so bile podružnice in Kranjska podružnica je bila v Udin borštu. Tako se iz poročil kranjskega glavarja Paukerja avgusta 1851 razbere, da Dimež ogroža ozemlje od Loke do Tržiča, od Hrušice do Smlednika in Kamnika. 5.1.2 ZAKAJ SE JE TOLIKO LJUDI ODLOČILO ZA ROKOVNJAŠKO ŽIVLJENJE Skrb za življenje in imetje podložnikov je bila močno zanemarjena že pod avstrijsko oblastjo. Država pa je imela na zunanjih mejah vojsko, ki je skrbela za obrambo pred zunanjimi sovražniki in se ni preveč ukvarjala z obrambo pred kršilci javnega reda in zakona. Z letom 1810 pa Kranjska preide pod francosko oblast. Nekateri Avstriji zvesti uradniki v mnogih krajih kmetom razdelijo orožje s katerim pa niso znali prav dobro ravnati. Nekateri so se zaradi upora francoskemu gospodarju zbrali in bežali v gozdove, gore in od tam povzročali nemire. Francozi so kasneje za svojo vojsko nabrali novince in le ti so velikokrat bežali v gozdove. Mali kmet sredi 19.stoletja po večini tlačan pa je zaradi tega plačeval krvni davek, ko je služil v tujih vojskah. Vsi odvečni sinovi so morali za dolgih 14 let v vojsko. Država je po potrebi terjala od občin določeno število rekrutov in kdor ni imel svojega posestva ali ni bil obrtnik ali pomočnik , je moral služiti vojsko. Zato so za vojsko godni fantje ob »novačenju« uhajali v gore ter se tam prebijali, dokler ni minila nevarnost. Tako se je močno povečalo število ljudi, ki so morali živeti od sile in ropanja. Tudi pastirji in drvarji so bili po večini taki skrivači. Nekaterim pa je tak način življenja ustrezal in so ostali rokovnjači do konca svojega življenja. 5.1.3 PREHODNOST KRANJSKEDEŽELE Meje Kranjske na severu s Koroško so potekale po gorah nad Kamniško Bistrico do Solčave in Gornjega Grada, s Štajersko pa po gorah do Motnika. Ob prelomu 18. in 19.stoletja so bile povezave Kranjske s Štajersko in Koroško slabe. Glavni prometni povezavi sta bili po dolini Kokre čez Jezersko na Koroško, po Črni čez Črnivec na Štajersko. Kamniška Bistrica in Solčava sta bili še povsem odrezani od sveta. Onkraj Kamnika po Mekinjskem polju do Strahinj se raztezal gozd. Prav tako so bili obsežni in težko prehodni gozdovi na Jelovici, Črnem grabnu, Jermanovih vratih, kjer so rokovnjači najpogosteje skrivali. Iz svojega skrivališča v Udin borštu pri Kranju so s stalnim premikanjem obvladovali vse prometne poti čez Ljubelj, Jezersko, Črnivec, Trojane. Znano je tudi njihovo skrivališče v Kamniški Bistrici, tako imenovane »rokovnjaške luknje« in manj znana Dimežova luknja na desnem bregu reke Save v besniški dolini. Gotovo je, da so dobro poznali vse prehode proti Kokri, na Jezersko in v Logarsko dolino. Prave varnosti v gorskih krajih na Kranjskem ni bilo. Tovorniki in vozniki pa so se družili v skupine, da so lahko odbijali napade. Posamezno pa so po cestah hodili le vandrovci, ki jim ni bilo kaj jemati. V teh okoliščinah življenje prebivalstva ni bilo lahko. Na eni strani ga je stiskala oblast, na drugi pa so terjali svoj davek tudi rokovnjači. Večjih kmetij s številnimi posli se niso lotevali. Tam so »sneli« le kako živinče. Pri manjših kmetih pa so iskali zavetje in skrivališče kadarje bilopotrebno. 5.1.4 ZAKAJ KMETJE ROKOVNJAČEV NISO IZDAJALI Čeprav so bile na rokovnjače razpisane nagrade, da kdor pove ali pokaže, kako bi se prišlo tatinski tolpi na sled je bil splošno znan komentar »da bi bilo goldinarje dobro zaslužiti, ali nevarno se je spuščati v spopad z rokomavhi«. Kot opisujeta J.Jurčič, J.Kersnik v ROKOVNJAČI-ih: »Bilo je na semanji dan leta 1810. Na sramotnem odru na vzvišenem kamnu pred mestno hišo stoji obsojenec. Dva čevlja visok, tako da se je videl po celotnem trgu. Na prsih pa je imel tablico z napisom TAT.« Po tedanjem kazenskem zakonu je moral tri dni zapovrstjo po eno uro stati na kamnu, razpisana nagrada pa je bila 60 goldinarjev. Toda ljudje so se bali, ker niso vedeli, koliko jih je, kdo so in kje se nahajajo. Kmet ni šel v boj proti nevidnemu sovražniku. Rokovnjači pa so se vedno kar na lepem pojavili, pobrali in izginili. »Nikoli se ne ve kdo je rokovnjač. Podnevi hodi za plugom, kmetje, kakor smo drugi, ponoči pa je rokovnjač!«(J.Jurčič, J.Kersnik ROKOVNJAČI) 5.1.5 OD KOD IZVIRA IME ROKOVNJAČ Imen za naše ljudske »junake« je več: rokomavh, rokovnik, rokomavs, plajšar, malhar... Zelo pogosto se poimenovanje začne z besedo ROKA. Zaradi stroge vojaške organiziranosti in iznajdljivosti so se pojavljali in izginjali kot »kafra«. Zato ni bilo čudno, da so ljudje verjeli, da se rokovnjači s pomočjo roke nerojenega otroka lahko naredijo nevidne. To več sto let staro ljudsko verovanje pa je znano po vsej Evropi. Izvor imena malhar pa je povezano z besedo malha, kar pomeni velik notranji žep moškega suknjiča. V teh žepih so se znašle nakradene stvari. Lahko pa izvor besede iščemo tudi v tem, da so malho ali torbo nosili čez ramo samo tisti, ki so bili najbolj zvesti rokovnjaškemu stanu. 5.1.6 KAKO SO SE ROKOVNJAČI MED SEBOJ SPORAZUMEVALI Rokovnjači so se vedno radi pomešali med ostale vaščane in znali ostati prikriti. Pri tem jim je pomagalo več stvari. V vseh letih skrivanja pred oblastjo so dodobra usvojili maskiranje obrazov, preoblačenje iz revnih in obratno. Tako pripoveduje P.Bohinjec v povesti pod Krivo jelko: »In vendar je bila to ljubica poglavarja rokovnjačev, Velikega Groge. Samozavestno je stopala poleg njega in njena obleka je bila dragocena. Čez dan pa je hodila okrog pohuljena, ni se sramovala hoditi od hiše 62 do hiše s piskrom na hrbtu, ki ni bil le upognjen ampak tudi puklast. Ali zdaj, v sredi noči, v sredi Udin boršta jo vidimo napravljen kot zamorsko kraljico...« Med seboj so govorili jezik, ki so ga znali in razumeli le stalni člani rokovnjaške druščine. Nekatere besede so bile poznane le najožjim sodelavcem poglavarjev Velikega Groga, Dimeža in Črnega Jurija. Tako so velikokrat uporabljali stavek: »Hlibej bonov, da se nihto na zašmalaš«, ko so se v gostilnah pomešali med ostale vaščane. V prevodu to pomeni: »Dobro pazi, da se ne zagovoriš.« Rokovnjaški jezik je imel le za najbolj pogoste samostalnike in glagole tuje besede, ki so jih po svoje sklanjali, mešali s slovenskimi vezniki, prislovi, zaimki. Besed, ki so bile vzete iz nemškega, latinskega jezila ali pa celo izmišljenih, skupaj ni bilo veliko. Toda dovolj, da je bil govor nerazumljiv človeku, ki tega tajnega jezika ni poznal. Če pa so kake besede postale preveč znane, so jih takoj zamenjali. Uporabljali so dogovorjene znake. Veliki trije poglavarji rokomavhov na Kranjskem so se dali prepoznati tako, da so nad glavo dvignili levico z razklenjenimi prsti. Oglašali so se s piskom, podobnim klicu ptice kanje. Če so bili v bližini orožniki, so pomagači rokovnjačev na veje dreves navezovali trakove, rute. Tudi pri štetju naplenjenega blaga souporabljali svoje izraze, in sicer: ena = un, dve = don, tri = tron, štiri = sipe, pet = lipe, šest = bele, sedem = bače, osem = kupi, devet = grude, deset = renk. 5.1.7 KAKO JE BILA ROKOVNJAŠKA DRUŠČINA ORGANIZIRANA Vse je temeljilo na strogi disciplini in vojaški ureditvi. Imeli so stalne poglavarje. Eden izmed njih je bil tudi Dimež. Le ti so okoli sebe zbrali le od šest do dvanajst sodelavcev, ki so jim najbolj zaupali. Imenovali so jih kapitani in so bili edini, ki so smeli preko rame nositi malhe. Ti ožji sodelavci poglavarjev so razpredali svoje mreže pristašev po vsej deželi in vodili akcije, ki so jih organizirali poglavarji. Kazni za nepokorščino, izvajanje akcij brez dovoljenja nadrejenega, kraje in napade na revne ljudi so bile zelo stroge. Nemalokrat so se končale s smrtno obsodbo. 5.1.8 KDO JE BIL DIMEŽ - SLOVENSKI ROBIN HOOD Gorazd Stariha v Zgodovinskem časopisu navaja, da se je Franc Ziherl (kasneje Dimež) rodil 2.12.1827 na Gorenji Savi pri Kranju kot nezakonski otrok matere Jere Ziherl po domače Dimci. Kranjski okrajni glavar pa je še zapisal, da je bil Dimežev oče Travnov Janez, ki je pripadal eni najstarejših kranjskih rokovnjaških družin. Glede na to, da naj bila z materjo revna in oče rokovnjač je bil Franc že kot otrok zaznamovan z rokovnjaško usodo. Menda, da je ukradel lastni materi prihranke in priznal dejanje...to pa je bil že začetek rokovnjaštva. Odšel je študirat v Ljubljano. Resen študij ga ni zanimal, zato so ga izključili iz šole. Po vrnitvi domov pa je zapravljal svoj čas na različne načine in temu je sledilo služenje vojaščine. Niti najmanj mu ni dišalo, da bi se za dolgih štirinajst let, mogoče celo šestnajst let, odpovedal svojemu načinu življenja. Rad je pohajal po gostilnah, osvajal dekleta in nasploh lagodno živel. Franc je služil vojsko pri sedemnajstem pešpolku barona Kuhna. Nekako po treh mesecih pa se mu je vojaški stan tako priskutil, daje neprestano razmišljal o begu iz vojske. Zbežal je in tako se je začelo njegovo skrivanje pred oblastjo, ki ga je najprej preganjala zaradi dezerterstva. Korak do rokovnjaškega življenja pa ni bil velik. Dimež zapušča ljubico V druščino rokovnjačev so Franca radi sprejeli, predvsem zato, ker je znal brati, pisati in je bil dober organizator predrznih akcij. Preimenoval se je v Dimeža in kmalu prevzel vlogo enega od treh poglavarjev rokovnjaške druščine na Gorenjskem. Bil je vedno strog do tistih, ki so kršili rokovnjaška pravila. Vedno je rekel: »Jemljem tam, kjer je preveč dobrot na škodo drugih.« »Malih ljudi« ni ogrožal in pri njih je dobival zavetje. Jezil je orožnike, ker jim je vedno tako ali drugače pobegnil tik »pred nosom«. Besniški župnik F.S.Pokorn opisuje Dimeža kot čokatega, »črnikastega«, srednje postave in kodrastih las. Kako pa je izgledal v resnici pa je bilo v tistih časih težko vedeti, »ker je bil pretkan in namazan z vsemi mazili zvijačnosti«, piše Pokorn. Dimež se je večkrat preoblekel in to celo v ženska oblačila, si nadel lasulje, umetno brado itd. Tako, da se je velikokrat zgodilo, da je pil v družbi orožnikov, pa ga le-ti niso spoznali - igralskega talenta mu vsekakor ni manjkalo. Starejši ljudje pa vedo povedati, da rokovnjači revnim niso kradli, ampak so jim včasih tudi dajali. Po pripovedovanju je Franc Ziherl celo posojal manjše vsote denarja, da je kajžar na primer poplačal dajatve. V zameno pa je zahteval, da ga skrijejo ali opozorijo pred orožniki. Tako je vedno imel na eno strani sovražnike, na drugi pa ljudi, ki so mu bili pripravljeni pomagati. To so počeli največkrat iz strahu, saj je bilo rokovnjaško geslo: »Kdor ni z nami, je proti nam!« Ljudje pa so se bali maščevanja rokovnjačev, ki pa je bilo največkrat v obliki podtaknjenega ognja. 5.1.9 ZBIRALIŠČE ROKOVNJAŠKEGA ŽIVLJENJA V UDIN BORŠTU Gozdovi so bili v času Dimeževega rogoviljenja težko prehodni in zelo temačni. Smreke so bile tako na gosto, da je svetloba komajda prodrla do tal, kar pa je bilo idealno za skrivanje. V Dupljah je imela skoraj vsaka hiša rokovnjača. Tud iz graščine so izhajali rokomavhi. Zbirališče pa je bilo na kraju, ki se imenjuje »pod krivo jelko«. Korak od poseke je rasla kriva jelka, ki je imela ukrivljeno deblo. Na omenjenem prostoru so imeli rokovnjači iz vseh predelov Gorenjske zborovanja, rokovnjaške žene so tu srečevale svoje može, jim nosile hrano, prav tako pa so se tam tudi poročali. Obred poroke je bil sila preprost. Pod krivo jeklo je tekel potok. Ženin in nevesta sta stala vsak na svojem bregu. Skočila sta čez potok in če sta se pri tem ujela sta bila poročena. 5.1.10 FINFRANJE Finfranje v rokovnjaškem jeziku pomeni veselica in rokovnjači so se vsake pomladi veselili konca zime in lažjega življenja. Halo, na finfranje ! Šranci, golcovno prtragajte ! Makarone bomo pahal, z judovno zamahnene. Prevod : Halo, na veselico ! Otroci, drv prinesite ! Žgance bomo kuhali, s slanino zabeljene. In, kako je izgledalo finfranje ? Na sredini jase so zakurili velik ogenj ( po pričevanjih domačinov iz bližnjih vasi ), nadenj obesili kotel in skuhali rokovnjaški golaž ( verjetno iz divjačine ). Godci so igrali vesele viže in ljudje so plesali, peli, pili, se zabavali. Veselo vriskanje seje slišalo do vasi. Prenekatero mlado dekle se je vnelo za sicer na videz malo divje mladeniče, ki pa so hkrati zaradi svojega poguma in telesne moči vzbujali občudovanje. Rokovnjaški golaž 5.1.11 ZATIRANJE ROKOVNJAŠTVA O tem, kako naj bi rokovnjače zatirali v petdesetih letih 19.stoletja je veliko pisal podrejenim in nadrejenim kranjski okrajni glavarTomaž Pauker. Omenja eno ali dve tolpi, v katerih so najnevarnejši Frac Ziherl vulgo Dimež, Miha Brezar vulgo Fajdiga, Jernej Plesnik vulgo Čunder, brata Johan in Franc Ješe vulgo Deus in drugi. Število razbojnikov in obširno območje je onemogočalo varnost. Poleg tega so jim ljudje deloma dajali »potuho«, deloma pa zaradi njihovega maščevanja niso upali izdajati njihovih skrivališč. Pauker poroča: »Razbojnike je še posebej posebej težko ujeti, ker udarijo zdaj tu, zdaj tam, hitro in nepričakovano, potem pa izginejo v gozdove, se spet hitro pojavijo kje drugje in s tem utrujajo zasledovalce. Največjo oviro pri lovljenju pa predstavlja njihova spretnost, da si znajo pridobiti na vsakem kraju vohune in pomagače... Pogumni in prizadevni žandarji v pogonih niso uspešni zato, ker njihove sicer v mestih in trgih imenitne uniforme niso primerne za deželo - bleščeče čelade, pokrivala in beli jermeni (prepasani) jih izdajajo že na uro daleč.« Poleg žandarjev so oblasti najemale tudi kmete za preganjanje rokovnjačev.Tu pa nastopi problem, saj so rokomavhi imeli orožje, kmetje pa le kole in gorjače. Na pogonih so preganjalci rokovnjačev glasno prepevali in si verjetno dajali korajžo pred nevidnim sovražnikom. Ujete rokovnjače so čakale jetnišnice in prisilne delavnice. Vladalo je mnenje, da z zločinci postopajo preblago. V ječah so dobivali dobro in obilno hrano, čas pa jim je mineval v brezdelju in poležavanju. Ljudstvo je menilo, da bi imeli dovolj malo ričeta in vode opoldan, sicer pa ovsenjak, pa še to bi si morali prislužiti s trdim delom. 5.1.12 KAKOJE DIMEŽ KONČAL SVOJE ROKOVNJAŠKO ŽIVLJENJE Pozimi leta 1852 so Dimeža s štirimi pajdaši pri Škofja Loki končno ujeli in zaprli. Po dolgotrajnem sojenju je bil šele leta 1857 obsojen na osemnajst lete ječe in poslan v Osijek. Po dveh letih zapora je pobegnil in ljudje, ki so ga pomagali ujeti so se bali njegovega maščevanja, zato so mu pomagali pri skrivanju pred oblastjo. Po begu je Dimež deloval z druščino osemnajstih razbojnikov. Skrivali so se po gozdovih in ves čas menjali bivališče. Loški okrajni deželni urad paje zaradi rokovnjaške maščevalnosti deželno predsedstvo prosil, da bi: - Sprejeli javni razpis nagrade za 150 goldinarjev za tistega, ki bi Dimeža pripeljal ali izdal kako informacijo o njem - Okrepili žandarsko postajo v Škofji Loki - Da bi vsi okrajni uradi (Ljubljana, Kamnik, Kranj, Tržič, Radovljica, Idrija, Vrhnika, Škofja Loka) preganjali Dimeža in se med seboj obveščali o vsaki Dimežovi sledi Toda tudi vsi sprejeti ukrepi niso prinesli zaželjenih rezultatov. Njegova življenjska pot se je končala 21.januarja 1862, ko je s svojim pajdašem Jakobom Logarjem vulgo Fortuna zgorel v opekarni Josefa Skofiča v Trzinu. Časopisi so navajali, da se je zadušil v dimu -skladno z njegovim imenom. Še po smrti je bil njegov zloglasni sloves prisoten med ljudmi in nekateri so trdili, da mrtvi ni bil on. 5.2 NOB Karta rajonov Okrožja Kranj v letu 1943 Partizanske bolnišnice in ambulante na Gorenjskem --------A ]/ c s T • Afnbubnta zyajena leta 194-2 © Ambulanta zgra/em kta 1943 Q Ambulanto zgrajena leta 1944 Iz prvih mesecev narodnoosvobodilnega boja se nam je ohranilo le malo pisanih virov o partizanskih enotah, ki so nastale v okolici Kranja. Priprave na osvobodilni boj so se začele v Kranju že v prvih dneh po okupaciji. Že 12.aprila so si s prezirom ogledovali italijanske enote, ki so vkorakale v mesto. Množičnega sprejema pa niso doživeli niti Nemci, ki so nekaj dni za tem zamenjali Italijane. Kranjčani so bili potrti in zaskrbljeni, kako bodo z njimi ravnali okupatorji, kajti nemška propaganda, ki je obetala brezposelnim zaslužek in skrb za družine delavcevje med brezposelnimi delavci ustvarila varljivo upanje. Toda vdanost nekaterih meščanov v usodo, ki so jo krojili tujci, ni mogla prekriti dejstva, da se pripravlja upor. Kranjski komunisti so imeli že pred vojno močno organizacijo, zato so ob začetku vojne takoj začeli zbirati orožje. Kljub najstrožji tajnosti ilegala ni ostala prikrita okupatorju, pa vseenoje Nemcem uspelo presenetiti nekatere komuniste in jih zapreti. Nekaterim pa se je kljub temu uspelo izogniti aretacijam. Le ti pa so navezali stike s kmeti po vaseh v katere Nemci niso pogosto prihajali in pridobivali nove zaupnike pri katerih so potem partizanske enote kasneje našle podporo. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo pa so Nemci hoteli aretirati vse ljudi, ki so bili pred vojno osumljeni komunistične dejavnosti. Vsak dan je bilo bolj napeto in v takih razmerah je bilo težko začeti oboroženo vstajo. Ker pa je bilo več članov komiteja že v ilegali, se je komite sestal 23.ali 24.julija v Udin borštu pod Seničnim. Navzoči so sklenili, da bodo 27.julija izvedli več diverzantskih akcij ter kaznovali izdajalce in predstavnike oblasti, nato pa ustanovili partizanske čete. Nemci so vedeli, da imajo partizani postojanke v Udin borštu, zato so velikokrat izvajali akcije povprek ter v strelcih prešli Udin boršt. Ker pa so Nemci skupine partizanov stalno zasledovali povprek po Udin borštu in je bilo bivanje vse težje se je nekaj partizanov lotilo malodušje, ker so spoznali, da vojne ne bo tako kmalu konec, kot so prvotno menili. Zato jih je nekaj odšlo v Ljubljano. Najštevilčnejši del Kranjsko-tržiške čete pa je Jože Pesjak povedel čez Savo pod Mohor, kamor pa se je vrnila tudi I.kranjska četa. Partizani Kokrškega odreda so se sicer v obsežnem gozdu bojevali v letih 1941 in 1942, ko so kot začasno bivališče in center za nadaljnje akcije uporabljali kotlino Kapnik in čeprav prve kranjske čete niso izpolnile vseh načrtov ustanoviteljevjih vseeno Nemcem ni uspelo v celoti pregnati iz njihovega operativnega območja v Udin borštu. Ker pa so se priprave za oborožen upor pričele prav v Udin borštu že meseca julija 1941, ko so ustanovili Tržiško in Kranjsko četo v Udin borštu in na njegovih obronkih je bil sprejet odlok o spominski ureditvi tega območja z namenom, da se ustrezno uredi in zaščiti, tako da bo ostal trajen spomin na grozote vojne ter številna junaštva in tragedije borcev za osvoboditev. Danes pa o tem pričajo številna spominska obeležja o padlih borcih, aktivistih in talcih. Za ta obeležja pa je bil izbran zmagovalni natečajni projekt katerega je izdelala ARHITEKTURNA SKUPINA KRAS v sestavi Vojteh Ravnikar, Janez Koželj, Irena Černič in Damjan Gale. A GORA 1 Titova pot - Sebenje 2 Posvetovanje tržiških komunistov 3 Sklep o pričetku upora 4 Ustanovitev Kranjske čete 5 Ustanovitev Tžiške čete 6 Zbor tržiških in okoliških aktivistov 7 Zbor golniških aktivistov OF 8 Zbor dupljanskih aktivistov OF in spomenik 30 padlim 9 Napad na žandarmerijsko postajo Križe in spomenik 82 žrtvam 10 Partiza n sko taborišče Ka pn i k 11 Taborišče in spopad Kokrške Čete - Lete nice 12 Boj trinajsterice v okrogelski jami 13 Padli borci Kokrške čete 14 Ustrelitev 10 talcev Gol n i k -Goriče (2 spomenika) 15 Ustrelitev 21 talcev - Retnje 16 Ustrelitev 59 talcev - Bi stri ca 17 Počivališče in prvi spopadi borcev Kokrškega bataljona 18 Jutranji spopad borcev Kokrškega bataljona 19 Zadnji spopad borcev Kokrškega bataljona 20 Grobišče borcev Kokrškega bataljona 21 Franc Bukovec, padel - Polica 22 Reševanje ranjene partizanke - Golnik 23 Ludvik Švegelj - Konrad, padel - Sebenje 24 Alojz Zupan-Peter, padel - Goriče in spomenik 49 padlim 25 Peter Zupan, padel - Kriško polje 26 Peter Zupan, ubit - Ot,Poljana 27 Mirko-Zakrajšek-Stevo, padel - Mlaka 28 Ignac Lončar, padel - OLPoljana 29 Alojz Škulj, ustreljen - Kokrica in spomenik 12 padlim 30 Ivan Šparovec, ustreljen - Naklo in spomenik 34 padlim 31 Pavla Ažman-Jasna in Franc Beton, padla - Tenetiše 32 Zaključni boji za osvoboditev - Sebenje 33 Osrednji spomenik v Udi nem Borštvu - Strah in Zmagovalni natečajni projekt ARHITEKTURNE SKUPINE KRAS vsestavi: VojtehRavnikar Janez Koželj Irena Černič Damjan Gale 6. STANJE GOZDOV V GGE Preddvor je skupno 2256 lastnikov gozdov. Povprečna velikost gozdne posesti znaša 3,13 ha. Vseh zasebnih lastnikov gozdov pa je 2230. Povprečna velikost zasebne posesti je 2,79 ha. Povečanje število lastnikov za 26 % je posledica denacionalizacije, dedovanja in odprodaje zlasti manjših parcel (Gozdnogospodarski načrt..., 2002). Večina zasebnih lastnikov v ravninskem delu na obrobju urbanih območij v bližini naselij ima v lasti do 1 ha gozda in 1-5 ha velike posesti. Interes po gospodarjenju v teh gozdovih je v zadnjem času močno upadel, lastniki pa postajajo vedno bolj neveč i za delo v gozdu. Nega in pravočasna sanacija ujm sta največji problem te kategorije lastnikov. Interes za se njo se običajno pojavlja vsakih nekaj let (Gozdnogospodarski načrt ..., 2002). V GGE Preddvor močno prevladujejo zasebni gozdovi. Le dobrih 10 % je državnih gozdov, ki ga zajema z največjim deležem posestvo Brdo. Posesti v Udin borštu so v zasebnih rokah. V procesu denacionalizacije je bil zasebnim lastnikom vrnjen tudi pragozdni rezervat Kriva jelka, novi lastniki pa se strinjajo z varstvenim režimom v njem. 7. TOPONIMIKA In kaj pomeni Udin boršt? Boršt je udomačena oblika za besedo Forst (gozd) in je pogosto imenotvorna beseda v Sloveniji. Npr.vas pod gozdom na koncu Črnuč (danes je to del Ljubljane) se je imenovala Podboršt. Udin pa naj bi bila po eni različici pomenilo »hudi« po drugi različici pa naj bi bila to okrajšava od »Vojvodin«. Iz starih listin je znano, da je dal leta 1396 vojvoda Viljem svoj (to je »vojvodin«) gozd v upravo mestu Kranju. Ime Vojvodin pa je najbrž dobil po nadvojvodi Karlu (15641590), ki seje zelo trudil za izboljšanje gozdarstva. Gozd so poimenovali Vojvodov gozd (Herzogforst) oziroma Udin boršt. Na vojaških jožefinskih zemljevidih sestavljenih v letih 1763-1787 se je ime Udin boršt pojavlja v več oblikah, in sicer Herzog Forst, Hercog Forst, torej vojvodov gozd pa tudi Wald Huden Vorst in Huden Worst, to je Udin boršt. Katasterska občina, ki zajema večji del Udin boršta pa nosi še vedno starejšo obliko imena, to je Vojvodin boršt. Na obrobju v vznožju in v ožji okolici Udin boršta je na omenjenih kartah mogoče zaslediti pet ledinskih imen, vezanih na geološko osnovo in na vodo v širšem smislu. Na kamnine vezani imeni Glina in Pečice (od peč, pečina, to je skala) pri vasi Pivka. Na tistem kraju se reče V Pečicah, in sicer je bila tam ogromna skala, ki je molela proti cesti. Na velikonočni torek 1865 pa je zbobnela na tla. V zvezi z vodo oziroma zamočvirjenostjo in mokrimi tlemi pa so imena Beli log, Ribjek, V Bajerju. Iz samega Udin boršta je na naravo vezano le eno ledinsko ime, Brezje. Okoli Udin boršta je 13 vasi. Med temi sotri, ki imajo imena nedvomno povezana z vodo oziroma pomanjkanjem vode: Mlaka, Pivka in Žeje. Pivka naj bi bil »kraj, kamor so z višine živino napajat gonili«, na Krasu pa pomeni »požiravnik, ki pije vodo, malo jezerce, ki se počasi odteka«. Vprašljivo pa je ime Naklo. Starejši avtorji ga razlagajo s kalom (lokva), kar naj bi potrjevala vest, da so nakelsko cerkev včasih poimenovali »pri sv.Petru na jezeru«. Ker nosita dolinica in občasni potok - hudournik na zahodni strani Udin boršta enako ime, Draga, lahko izvira ime vasi Zadraga tako iz imena za geomorfološko obliko (dolina) ali pa iz vodnega pojava - hudournika. Draga je drugače izredno pogosto ime manjših potočkov, največkrat pa je zastopano kot ledinsko ime. Presenetljivo pa je, da imata kar dve vsai imeni, ki sta povezani z jamami, oziroma ki kažeta na povezavo z bližnjimi jamami. Če je dobila vas ime po jami, oziroma da je bila značilnost vasi jama v bližini, potem je morala biti jama za te prve prebivalce gotovo zelo pomembna oziroma dovolj opazna oblika. Taki sta vasi Duplje (Zgornje in Spodnje) ter Strahinj. Dupa, duplo, duplja, duplina pomenijo votlino, žlambor. Vas Strahinj pa naj bi dobila od jame: strohol, strohola naj bi pomenilo votlo deblo, duplo. Druga različica razlage imena Strahinj pa je povezan s strahom. In če pogledamo zapis v Vrhovniku, ko naj bi tu živel tudi Pesoglavec bi bila to ena od utemeljenih razlag za strah. Kermauner za Pesoglavce navaja, da so to Obri kateri napadajo vasi, jih požigajo in plenijo. Kmetje pa so jim upirali že s parolo: »Ako Pesoglavec pride, vstanemo vsi kmetje ter se v bran postavimo.« Imena jam v Udin borštu pa so večinoma preprosta. Poleg splošnega pojma za jamo oziroma speleološki objekt je dodano ime lastnika (Arh, Arneš, Dacar, Kadunc), tako, da so imena tipa Arneševa luknja, Kadunčev studenec. Nekaj imen je danih glede na lego, napr. Jama v Arhovem partu ali Pekel v Klemenčevem gradišču. Malo drugačnih je le pet imen: Dopulnek, Mala in Velika Lebnica ter Mali in Veliki Pekel. Pekel pa je dokaj pogosto krajevno in ledinsko ime, posebno za soteske, jame, brezna in podobno. Za pa Dopulnek v literaturi ni razlage. Nekako si ga razlagamo tako, da je jama najbrž dobila ime po vodi, ki teče iz dupla, jame. Bolj nenavadno ime pa je ime Lebinica. Tudi tu gre za isto ime potoka in jame, iz katere ta izvira. 8. ZNAČILNOSTI POSELITVE UDIN BORŠTA Prazgodovinski lovci so na območje Udin boršta gotovo zahajali že v starejši in tudi srednjo kameni dobi. Fizičnih dokazov za te trditve sicer nimamo, saj iz tega obdobja najdb v okolici ni. Najdišča iz tega časa so večinoma omejena na jame Pivške kotline ter vzhodnega predalpskega sveta. Najstarejše najdbe v okolici Udin boršta so iz okolice Golnika, le tega pa arheologi postavljajo v čas prehoda mlajše kamene dobe v bakreno. Iz obdobja mlajše kamene dobe pa je bilo na gradišču nad Pivko pri Naklem odkrita kremenova puščica. V bronasti dobi je na Sotočju Save in Tržiške Bistrice stala prazgodovinska naselbina, ki s svojim imenom Gradišče s koto 471 m še sedaj opozarja na nekdaj utrjeno naselje. Tip poselitve v obliki naselja na hribu obdanega z obrambnimi nasipi je za slovensko ozemlje značilen zlasti za železno dobo. Takrat v Udin borštu in njegovi okolici zasledimo dokaj gosto poselitev. Pogosto se omenja Arhovo gradišče na hribu nad Dupljami, Klemenčevo gradišče oziroma Klemenčkovo gradišče v bližini Letenic, Gradišče nad Seničnem, Gradišče pri Golniku, ter Štucelj nad Polico pri Naklu. Slednje pa je bilo močno utrjeno tudi v poznoantičnem času. Gradišča so bila na Slovenskem ozemlju za tisti čas tipična oblika naselja, ki so bila obdana z enim ali več obrambnimi nasipi ter jarki. Običajno so stala na vzpetinah, s katerih so imeli takratni prebivalci dober razgled na okolico, hkrati pa jim je težje dostopen položaj nudil dobro podlago za obrambo. Ker so se v železni dobi ljudje preživljali večinoma s kmetijstvom, so imela gradišča običajno dovolj veliko kmetijsko zaledje. Na podlagi tega lahko sklepamo, da je bil v železni dobi Udin boršt za potrebe poljedelstva in živinoreje izkrčen vsaj v bližini naselbine. Zaradi slabše prsti na zakraseli terasi Udin boršta so bili tam verjetno pašniki. V času železne dobe so poznali skorjada vse glavne vrste žit (ječmen, oves, proso, rž), izmed domačih živali pa so gojili ovce in goveda. Ljudje so živeli v preprostih štirioglatih hišah, ki so bile najverjetneje krite s slamo. Dejavnosti s katerimi pa so se ukvarjali so bile kmetijstvo, obrt in trgovina, v manjši meri pa tudi lov. Prebivalce železne dobe so okli 3.stoletja pr.n.št. zamenjali s severa prodirajoči Kelti, ki so se verjetno pomešali z avtohtonim prebivalstvom ter v prihodnjih stoletjih živeli skupaj. Pripadali so 73 tako imenovani mokronoški skupnosti, ki je poseljevala posavsko in podravsko Slovenijo. Antični viri omenjajo, da so bili to Tavriski. Pomembno prelomnico z vidika poselitve je pomenil prihod Rimljanov sredi 1.stol.pr.n.št.. Rimljani so si Tavriske podjarmili s tem pa se je poselitev iz višinskih utrdb premaknila v ravnine. Gradišča so v nekaj desetletjih popolnoma opustela, ljudje pa so se premaknili v mesta in manjše kraje ob glavnih cestah. Takšen poselitveni vzorec je prisoten tudi danes. Med pomembnejšimi odkritji iz prehoda 1.stol.v 2.stol.n.št. spada še rimsko grobišče pri naselju Bobovek. Ena od glavnih cest je tekla od Emone skozi Carnium in nato mimo vasi na zahodnem robu konglomeratne terase Udin boršta preko Karavank proti Celovcu. Dobro kontinuiteto poselitve sledimo na območju Kranja in v okolici Golnika, za ostala naselja pa so dokazi dokaj redkejši. Golnik je bil poseljen v bakreni dobi, starejši železni dobi (Malijevo gradišče) in pozneje v rimski dobi. Na območju Golnika je najdeno grobišče iz zgodnjerimske dobe. Iz tega časa je tudi grobišče pri Bobovku ter posamezne najdbe v Žiganji vasi. V Kranju in bližnji okolici je poselitev dokazana v mlajši bronasti dobi, starejši in mlajši železni dobi, zgodnjim in visokem srednjem veku ter vseh poznejših obdobjih do danes. Ta kontinuiteta kaže, da je bilo verjetno tudi okoliško ozemlje Udin boršta bolj ali manj poseljeno vse od železne dobe, posamezne naselbine in kuture pa so doživljale vzpone in padce. Vasi so se na Gorenjskem začele pojavljati šele v 12. in 13.stoletju. Številne vasi so se razvile iz samotnih kmetij. Ljudje pa so vasi postavljali na kmetijsko manj ugodnih zemljiščih poleg obdelovalnih zemljišč, ker so v preteklosti že stala posamezna bivališča ali samotne kmetije. Z nadaljnjim priseljevanjem so se samotne kmetije razširile v zaselke, ti pa v vasi gručastega ali obcestnega tipa. 8.1 GRUČASTA VAS je po starosti najstarejša in najznačilnejša oblika slovenske vasi. Po tlorisni zasnovi so navidezno neurejene, zasnova jim je zemljiška delitev na grude, na nastanek pa je med drugim vplivala tudi površinska oblikovanost tal. Po tlorisu ločimo različne tipe gručastih vasi. Predvsem sta tipa raztresenega in tesno strnjenega naselja oba pogojena glede na teren. Stara gručasta naselja so se v skoraj vseh primerih že toliko razšla, da je od njihove zasnove in videza ostalo le malo. Značilno za stara gručasta naselja je tudi obilica zelenih površin v sklopu samega naselja, ki pa je danes že v večini primerov pozidano z novimi stavbami. Prvotno zemljo kmetij so s povečanjem prebivalstva delili na manjše dele in tudi kasneje je gručasti kmetski dom najbolj razširjena domačija. Hiša stoji zase prav tako pa tudi gospodarsko poslopje a seveda blizu. Skupaj tvorijo skupino zgradb razporejenih brez reda in sistema. Sistem se ugotovi le toliko kolikor to narekujejo gospodarske in gospodinjske potrebe. Hlev in svinjak sta postavljena tako, da je dostop iz kuhinje čim bolj prikladen. Navadno sta hlev in skedenj zdužena. Hlev je spodaj nad njim pa skedenj. Včasih pa je oboje priključeno s koncema na hišo. Tedaj je vse pod eno streho in to imenujemo stegnjeni dom. Najstarejše hiše so bile enonadstropne, spodnji del je bil zidan, zgornji pa lesen. Hiše ki so nastajale kasneje so bile večinoma pritlične, lesene in krite s slamo. Po požarih pa so pogosto hiše začeli pozidavati. Pri dvonadstropnih hišah pa so začeli opuščati leseno gradnjo gornjega dela in vso hišo zidali iz opeke ali kamenja. S tem pa se začno tudi likovno oblikovanje arhitekture (kamnoseški detajli, dekorativno kovane mreže, deske na gankih, freske....) vse z vzori meščanske in grajske arhitekture. V zgodnjem srednjem veku naj bi ozemlje severno od Kranja pokrival gozd, ki so ga v fazi nastajanja fevdalnih posestev začeli krčiti. S povečevanjem števila prebivalcev so rasla tudi naselja okoli Udin boršta. Na podlagi primerjave lokacij z današnjim poselitvenim vzorcem lahko ugotovimo, da seje oblika poselitve ohranila do danes. 8.2 OBCESTNA VAS Ta tip naselitve je prišel k nam z obdobjem načrtne kolonizacije in s časom, ko postane zemljiška razdelitev pravilnejša - ne več na grude, ampak na ozke pasove ali celo »jermene«, nizajoče se ob navadno ravni komunikaciji, ki pomeni ne samo lokalno, ampak predvsem medkrajevno povezavo. Mušič jih okarakterizira kot »v dolgi, ravni vrsti nanizane kmetske domačije z enotno oblikovanimi domovi«. Geografsko gledano pa so obcestna naselja locirana izključno v ravnini, kar pogojuje tloris. Blaznik pa jo opisuje kot skrajno disciplinirana oblika naselitve, ki je brez slehernih likovnih pretenzij, saj se še tako običajni dominantni poudarki umikajo daleč stran in učinkujejo tuje v prostoru. Kljub temu pa je ritmično ponavljanje v zelenje skritih domačij izredno privlačen moment. Zanimivo pri obcestnih tipih je natančno omejena možnost razširitve levo in desno od komunikacije, kar izvira iz lastništva. Kljub temu pa je povsod zadaj še gospodarska pot, ki prereže posest in je javnega pomena ter značilna za vsa prvotna kolonizatorska naselja. Najmlajša tipa vrstnega ali obcestnega naselja pa sta furmanski in kajžarski tip. Čeprav danes ta naselja propadajo, ker se socialna plast spreminja in zaradi višjega življenjskega standarda izboljšujejo stanovanjske razmere. 8.3 OSNOVNI POGOJI ZA NASTANEK VASI - rodovitna zemlja v neposredni bližini bivališč - osojna lega in primerna klima - neposredna bližina pitne vode iz studencev - meja med rodovitno zemljo in gozdom (preskrbljenost z osnovnimi surovinami za gradnjo bivališč, ogrevanje) - možnost skrivališča pred sovražniki v kraških jamah Udin boršta Ob analizah starih še ohranjenih jeder vasi lahko ugotovimo, da je oblikovanje kmečke hiše oblikovalo tudi širši prostor. Posebna pozornost pa je bila namenjena urejanju skupnih prostorov to je okoli cerkva kjer so vaščani preživljali svoj prosti čas. Objekti grajeni v 18.in 19.stoletju niso bili grajeni po načrtih. To je arhitektura brez arhitektov. Umeščena je v prostor glede na prostorske danosti in glede na pozitivne izkušnje iz preteklosti ter glede na zmožnosti lastnika ustvariti si svoj lastni jaz. Kljub takšnemu načinu gradnje je celota delovala enovito. To nam potrjujejo tudi detajli: okenski kamni, portali, okvirji s kovanimi mrežami, freske, barve v plasteh ometov. Po drugi svetovni vojni pa se je prostor z novogradnjami oblikoval kot samostojna enota odvisna od širšega okolja. V tej gradnji pa ni več moč izpostavljati skupnega prostora razen v primeru razširitve, ko bi z novim posegom lahko izgradili novo infrastrukturo, vsebino in zunanji videz. S prenovo kulturnih spomenikov in objektov etnološke in kulturne kvalitete pa bi dosegli višjo stopnjo kulturne zavesti vaščanov in preprečili nestrokovne posege v prostor. 8.4 PODOBA DANAŠNJIH NASELIJ Značilnost današnje poselitve je, da na konglomeratni terasi Udin boršta ne zasledimo nobenih naselij. Na njenem robu pa se nahaja 16 naselij: Cegelnica, Kokrica, Letenice, Malo in Veliko Naklo, Mlaka, Novake, Polica, Sebenje, Senično, Spodnje Duplje in Žiganja vas. Razdeljene pa so med tri občine Naklo, Kranj in Tržič. Upravne enote fj) ,J j 2virčef *Mf. y ,, V 1 JZalŠ9 M Gorice , T :• v 'Tenetiš|^ jt i "LAKA r" ^-rm* t Občine i; 1(H r j ffll itaa« ] Upravne enote ] Zavarovana območja I j Občine ] Zavarovana območja Krajevne skupnosti F—¥ Bistrica Naselja Bistric ] Krajevna skupnost ] Zavarovana območja ] Naselja ] Zavarovana območja Naselja so postavljena na skrbno premišljenih mestih. Nastala so na stiku gozdnatega gričevja z zakraselimi konglomeratnimi terasami med Tržiško Bistrico in povirjem Kokrice. Poselitev se je skoncentrirala na ježah teras ali ob njihovem vznožju, na obrobju rodovitne ravnine in v bližini vodnih virov. Ležijo na nadmorskih višinah med 400 in 520 m. Pomembno vlogo pri nastanku naselij je igrala tudi izjemna prometna vloga. Na južnem delu obravnavanega območja sta v preteklosti potekali jantarska in rimska cesta, saj območje leži na križišču obalpske prometne poti s potjo iz zahodne v jugovzhodno Evropo. Med Žiganjo vasjo in naseljem Novake je potekala tržiška železnica, ki je bila zgrajena 1908 leta. A je bila v 70.letih 20 stoletja opuščena. Pomembna prometna lega je razvidna tudi iz sedanje infrastrukture. Prek južnega roba Udin boršta potekajo avtocesta Ljubljana - Jesenice s povprečno 28.000 vozili dnevno (Promet 2001, 2002), ter magistralna cesta proti Jesenicam in Tržiču te pa vodijo do mejnih prehodov z Avstrijo in Italijo. Naselja ob Udin borštu so nastala na stiku različnih naravnih enot, tako da so si z izkoriščanjem naravnih danosti lastniki posesti lahko omogočili preživljanje. Prevladujejo gručasta in obcestna naselja z značilno delitvijo zemljišča na sklenjene proge. Ponekod pa so se vaška naselja združila v sklenjeno pozidano območje (Spodnje in Zgornje Duplje, Zadraga). Zaradi bližine centralnih naselij kot sta Naklo in Kokrica je večino naselij ob Udin borštu zajela močna suburbanizacija, ki jih je deloma spremenila v spalna naselja in predstavljajo del kranjske mestne regije. Med najpomembnejša naselja v ožji okolici Udin boršta pa spadajo Naklo, Kokrica in Duplje. Največje je Naklo, kije hkrati tudi krajevno in občinsko središče. Nekočje imelo močno razvito obrt (pletilstvo, čevljarstvo in sadjarstvo) in bilo pomembna postojanka furmanov. Še danes je delujoča nekdaj priznana gostila Marinšek. Z razvojem industrializacije seje velik del prebivalstva zaposlil v Kranju in Naklo se je začelo spreminjati v delavsko naselje. Pojavile pa so se težnje, da se industrija širi od Kranja proti Naklu (vir: prof.dr.Peter Fister). Od tega pa je nekaj tudi realizirano saj je Naklo sedaj postalo poslovno, skladiščno in proizvodno središče podjetij Merkur, Mercator (nekdaj Živila), asfaltna baza in mnogo drugih. Kokrica je večje urbanizirano in hitro rastoče gručasto naselje z razvito obrtjo. V njeni bližini se križajo ceste proti Golniku, Naklem, Preddvoru in Predosljem. Od konca 19.stoletja do 2.svetovne vojne so bile Duplje znane po čevljarstvu. V tem času je v naselju s 750 do 800 prebivalci delovalo kar 120 čevljarjev. Danes pa je v Dupljah razvitih več dejavnosti. Ob mlinu je turistična kmetija s široko ponudbo aktivnosti. Znane pa so še druge prireditve v Dupljah: Dupljanska ohcet, slikarske kolonije (EX-TEMPORE), »Finfranje« (rokovnjaška veselica) in podobno. 8.4.1 NAKLO Število prebivalcev: leta 1869: 481 leta 1900: 403 leta 1931: 488 leta 1961: 897 leta 1971: 1195 leta 1981: 1471 leta 1991: 1451 • s t 69 pjjj R M m m .--■VTT--, w t HI \m t— m V jedru gručasto naselje, prvič omenjeno že leta 1241, leži sredi suhe Nakljanske doline, med močno zakraselo in z borovim gozdom poraslo teraso Dobravo na jugu in Udinim borštom na severovzhodu, med cesto Kranj - Podbrezje in polovično avtocesto Kranj -Bistrica. Zaselek Podreber na zahodni strani je stisnjen pod konglomeratno steno Dobrave. Naselje je skoraj povsem urbanizirano in je krajevno središče. Na njegovem jugozahodnem robu sta skladiščna cona trgovskih podjetij Merkurja in Živil iz Kranja asfaltna baza. Zaradi povezanosti s Kranjem postaja Naklo del širšega mestnega območja. Leta 1983 so mu priključili prej samostojno gručasto naselje Pivko na jugovzhodu. Župnijska cerkev sv. Petra, zgrajena leta 1735, je ena najlepših baročnih stavb pri nas. Njena predhodnica se prvič omenja leta 1348. Na Gradišču na Štuclju so arheologi na dvignjenem konglomeratnem robu nad naseljem Pivko našli ostanke naselbine iz mlajše kamene dobe in porušen poznoantični obrambni stolp. Naklo - Drevored EŠD 15918 Ime Naklo - Drevored Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla drevored, lipa, spominsko znamenje Opis Enostranski obcestni drevored prvotno oseminosemdesetih velikolistnatih lip, zasajenih 1983 v spomin na pokojnega predsednika SFRJ Josipa Broza Tita, dolg 335 metrov. Na začetku drevoreda je spominski kamen iz pohorskega granita. Datacija zadnja četrtina 20. stol., 1983 Naselje NAKLO Lokacija Drevored je zasajen na desni strani ceste Naklo - Okroglo, med poslopji Živila in Merkur. Področja zgodovina, krajinska arhitektura Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Naklo - Cerkev sv. Petra ESD 2073 Ime Naklo - Cerkev sv. Petra Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla župnijska cerkev, sv. Peter Opis Baročna centralno zasnovana cerkev iz 1755 s podolgovatim prezbiterijem in pevsko emporo z zvonikom. Vogali zaobljeni, fasade Členjene z lizenami. Oprema iz 18. in 19. stol. (Vrbnik, Layer, Zaje, Wolf, Vurnik). Vzidana gotska sklepnika. Datacija tretja četrtina 18. stol., 1755 Naseije NAKLO Lokacija Cerkev stoji v jedru gručastega naselja. Področja umetnostna zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Naklo - Vaško jedro EŠD 15959 Ime Naklo - Vaško jedro Tip naselbinska dediščina Obseg območje Gesla vaško jedro Opis V jedru gručasto naselje je prvič omenjeno 1241. V centru stoji cerkev sv. Petra, zgrajena 1735, njena predhodnica je prvič omenjena 1348. Zaradi povezanosti s Kranjem postaja Naklo del širšega mestnega območja. Datacija druga četrtina 13. stol,, 1241 Naseije NAKLO Lokacija Vaško jedro leži sredi suhe Nakljanske doline med teraso Dobravo na jugu in Udinim borštom na severovzhodu. Področja urbanistična zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Naklo - Lokacija slopnega znamenja sredi naselja EŠD 400140 Ime Naklo - Lokacija slopnega znamenja sredi naselja Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla lokacija Opis Znamenje podrto. Datacija Naselje NAKLO Lokacija Znamenje je stalo ob Glavni cesti sredi gručastega naselja Naklo, v bližini hiše Glavna cesta 18. Področja umetnostna zgodovina Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj Naklo - Kapelica sredi vasi EŠD 16437 Ime Naklo - Kapelica sredi vasi Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kapelica Opis Zidana kapelica zaprtega tipa kvadratnega tlorisa s piramidasto streho, krito s škriljem iz druge polovice 19. stol. V niši Marijin kip. Poslikava na fasadi obnovljena - preslikana okoli 1995. Datacija druga polovica 19. stol. Naselje Lokacija NAKLO Kapelica stoji sredi Naklega, v severovzhodnem delu križišča Glavne ceste in Krakovega. Področja umetnostna zgodovina, etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Naklo - Spomenik NOB EŠD 16399 Ime Naklo - Spomenik NOB Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla javni spomenik Opis Obelisk iz istrskega marmorja, visok 4,55 m, z vklesanimi imeni triindvajsetih borcev In enajstih talcev, padlih med NOB. Načrt arhitekt Nande Jocif. Odkrila Zveza borcev NOV Naklo, 4. 7.1965. Datacija tretja četrtina 20. stol., 1965, druga svetovna vojna Naselje NAKLO Lokacija Spomenik stoji sredi Naklega, pred vrtcem (staro osnovno šolo). Področja zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Naklo - Spominska plošča Jožetu Poličarju ESD 16401 Ime Naklo - Spominska plošča Jožetu Poličarju Tip memorialna dediščina Obseg del objekta Gesla spominska plošča Opis Marmornata plošča na hiši, kjer je živel prvoborec in slušatelj partijske šole, Jože Poličar, pade! 27.1,1944 v Cerknem. Postavila Zveza borcev Naklo 26. 7. 1964. Leta 2003 ploščo zamenjali z novo. Datacija tretja četrtina 20. stol., 1964, prva četrtina 21. stol., 2003, druga svetovna vojna Naselje NAKLO Lokacija Glavna cesta 15. Spominska plošča je pritrjena na vzhodnem vogalu južne obcestne fasade. Področja zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Naklo - Kapelica pri hiši Glavna cesta 5 ESD 16439 Ime Naklo - Kapelica pri hiši Glavna cesta 5 Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kapelica Opis Zidana kapelica zaprtega tipa je stala tu že sredi 19. stol., leta 1905 na novo zgrajen zgornji del v historicističnem slogu. V niši kip Srca Jezusovega (izdelal Jožef Pavlin 1905). V trikotnem čelu naslikana brezjanska Marija z Jezusom. Obnova 2004. Datacija prva polovica 19. stol., prva četrtina 20. stol., 1905 Naselje NAKLO Lokacija Kapelica stoji ob Španovi domačiji, med hišama Glavna cesta 3 in 5. Področja umetnostna zgodovina, etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Naklo - Hiša Glavna cesta 63 ESD 5166 Ime Naklo - Hiša Glavna cesta 63 Tip profana stavbna dediščina Obseg objekt Gesla hiša Opis Baročna, nadstropna, zidana stanovanjska stavba z ohranjenimi arhitekturnimi elementi. Datacija prelom 17. stol. in 18. stol. Naselje NAKLO Lokacija Glavna cesta 63 (prej Cesta 26. julija 63). V vzhodnem delu Naklega, ob cesti Pivka - Malo Naklo, pod Gradiščem. Področja etnologija Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj Naklo - Razpelo na Pivki EŠD 16440 Ime Naklo - Razpelo na Pivki Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla razpelo Leseri križ z ovalno streho in izrezljanimi polnili med krakoma križa. Opis Brez korpusa. Datacija prva polovica 20. stol. Naselje MALO NAKLO Lokacija Razpelo stoji ob vaškem križišču, ob hiši Glavna cesta 70. Področja umetnostna zgodovina, etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Naklo - Kapelica pri hiši Glavna cesta 63 EŠD 5163 Ime Naklo - Kapelica pri hiši Glavna cesta 63 Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kapelica Opis Zidana baročna kapelica zaprtega tipa iz 18. stol. s poslikavo. Datacija 18. stol. Naselje NAKLO Glavna cesta 63 (prej Cesta 26. julija 63). Ob cesti med Pivko i n Lokacija Malim Naklim, pod Gradiščem Področja etnologija, umetnostna zgodovina Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj Naklo - Arheološko območje Pivka EŠD 16382 Ime Naklo - Arheološko območje Pivka Tip arheološka dediščina Obseg območje Gesla arheološko območje, pepelnica Najdišče kamnite rimske pepelnice. Možno, da gre za obsežnejše Opis grobišče. Datacija rimska doba Naselje NAKLO Lokacija Arheološko območje zavzema dvorišča kmetij Pivka 11,13 in 15. Področja arheologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Naklo - Kapelica na Pivki EŠD 16436 Ime Naklo - Kapelica na Pivki Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kapelica Zidana kapelica zaprtega tipa, krita s piramidasto neogotsko streho. Opis V niši kamnit Jezusov kip. Postavljena 1924. Datacija prva četrtina 20. stol., 1924 Naselje NAKLO Kapelica z nišo stoji ob manjšem vaškem križišču, v neposredni bližini hiš Pivka 22, 20 in 27, severno ob regionalni cesti Kranj - Lokacija Jesenice. Področja umetnostna zgodovina, etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Naklo - Razpelo pri Resmanu EŠD 16435 Ime Naklo - Razpelo pri Resmanu Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla razpelo Lesen križ z rezljanimi polnili med krakoma križa z lesenim polikromiranim korpusom. Leta 1870 ga je dal postaviti Simon Opis Resman, obnovljen je bil 2003/04. Datacija tretja četrtina 19. stol., 1870 Naselje NAKLO Razpelo stoji v vrtu hiše Glavna cesta 3 (pri Resman, pri Unk), sredi Lokacija gručastega naselja Naklo. Področja umetnostna zgodovina, etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Naklo - Pokopališče ESD 16462 Ime Naklo ■ Pokopališče Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla pokopališče, grobnica, javni spomenik Pokopališče od začetka 19. stol. naprej. Grobnica rodbine Ažman (Genij smrti kamnoseškega mojstra Alojza Vodnika, 1879), pokopališki križ, spomenik padlim v prvi svetovni vojni v obliki Opis marmornega kvadra z imeni padlih. Datacija 19. stol., prva polovica 20. stol., prva svetovna vojna Naselje NAKLO Pokopališče leži na koncu Pokopališke poti na zahodnem robu Lokacija Naklega. Področja zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Naklo - Kapelica sv. Antona Padovanskega EŠD 16438 Ime Naklo - Kapelica sv. Antona Padovanskega Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kapelica Opis Zidana kapelica zaprtega tipa sv. Antona Padovanskega, kvadratnega tlorisa z dvokapno streho (zadaj na čop). Profiliran venec. V niši figuralna poslikava. Postavljena v prvi polovici 19. stol. Obnovljena 2002, poslikala M. B. Mašuk. Datacija prva polovica 19. stol. Naselje NAKLO Lokacija Kapelica stoji zahodno od naselja, na koncu ulice Krakovo, pri cestnem nadvozu proti Strahinju. Področja umetnostna zgodovina, etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Naklo - Gradišče na Štuclju nad Pivko EŠD 5149 Ime Naklo - Gradišče na Štuclju nad Pivko Tip arheološka dediščina Obseg objekt Gesla gradišče Opis Konglomeratni pomol je s treh strani prepadno odsekan, proti vzhodu pa zavarovan z obrambnim nasipom in jarkom. V južnem delu so ohranjeni ostanki kvadratnega stolpa, vrzel v zidu nakazuje vhod (6.-7. stol.). Datacija zgodnji srednji vek Naselje NAKLO Lokacija Gradišče je na pomolu na zahodnem robu Udin boršta, vzhodno od Naklega, nad Pivko in Malim Naklim. Področja arheologija Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj 8.4.2 CEGELNICA Število prebivalcev: leta 1869: 81 leta 1900: 49 leta 1931: 85 leta 1961: 106 leta 1971: 152 leta 1981: 156 leta 1991: 261 ii m t U # 4 © _ fe l!L'l m iini r\ /■] |iin| |Ll__1 m m H m w m lil Ali g 1m £ LEŽj Razpotegnjeno gručasto naselje večinoma novejših hiš leži na Dobravah, južno pod gozdnato konglomeratno teraso Udinim borštom, severno od polovične avtoceste s«™ Kranj - Bistrica. Zahodno od kraja teče potok Lebinica. Večina prebivalcev je zaposlena v b< Kranju in Tržiču. Mlaka pri Kranju \ \ > 4 i- * 1 ~ X Zeoouii^n >> -.i :) Cegelnica - Miša Cegelnica 16 EŠD 5151 Ime Cegelnica - Hiša Cegelnica 16 Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla dom pomembne osebnosti, spominska plošča Opis Spominska plošča vzidana na fasado hiše z napisom: "Med prvimi sta se odzvala klicu domovine in zanjo žrtvovala svoje življenje Fister Miha - 1942, Rejc Vinko - 1943." Plošča je bila odkrita 1964. Datacija tretja Četrtina 20. stol., 1964, druga svetovna vojna Naselje CEGELNICA Lokacija Cegelnica 16, V severnem delu naselja na robu Udin boršta. Področja zgodovina Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj Cegelnica - Spominsko znamenje ustanovitvi Kranjske čete ESD 5150 Ime Cegelnica - Spominsko znamenje ustanovitvi Kranjske Čete Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla spominsko znamenje Opis Spomenik v obliki naravne skaie in napisom: "Na tem mestu je bila ustanovljena 26.7.1941 prva Kranjska četa." Datacija tretja četrtina 20. stol., 1955, druga svetovna vojna Naselje CEGELNICA Lokacija Ob poti pri hiši Cegelnica 16. Področja zgodovina Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj 8.4.3 STRAHINJ Število prebivalcev: leta 1869: 344 leta 1900: 294 leta 1931: 347 leta 1961: 441 leta 1971: 459 leta 1981: 592 leta 1991: 636 M, uri" BBPP m H mm m hi 1m Velika gručasta vas v južnem delu Dobrav leži na prodni ravnici reke Tržiške Bistrice, severno od polovične avtoceste Kranj -Bistrica in ob zahodnem vznožju zakrasele gozdnate konglomeratne terase Udinega boršta. Na njenem pobočju sta vhoda v vodni jami, nastali v konglomeratu, Malo in Veliko Lebnico. Gotska cerkev sv. Nikolaja, ki se prvič omenja leta 1391, je bila večkrat prezidana. Sedanja baročna stavba je iz leta 1769. V zvoniku je ohranjena gotska freska sv. Krištofa. Večina krajanov dela v Kranju in bližnjem Naklem. Strahinj - Kapelica pred hišo 5trahinj 11 EŠD 16412 Ime Strahinj - Kapelica pred hišo Strahinj 11 Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kapelica Kapelica zaprtega tipa, zgrajena v historicističnem slogu z neogotsko streho. V niši polihromiran kip Lurške Matere božje Opis (odlitek). Poslikava fasad M. Bersan Mašuk, 1999. Kovana ograja. Datacija prelom 19. stol. in 20. stol. Naselje STRAHINJ Kapelica stoji ob vaškem križišču v zahodnem delu vasi, pred hišo Lokacija Strahinj 11. Področja umetnostna zgodovina, etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Strahinj - Kapelica na južnem robu vasi EŠD 16413 Ime Strahinj - Kapelica na južnem robu vasi Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kapelica Zidana kapelica zaprtega tipa kvadratnega tlorisa z dvokapno streho, zadaj na čop. Kip Brezmadežne (odlitek). Kovana secesijska vrata. Poslikala M. Bersan Mašuk 1999, risbe Johan Schimnovc Opis 1922. Datacija prva četrtina 20. stol. Naselje STRAHINJ Kapelica stoji na južnem robu Strahinja, ob cesti iz smeri Naklo - Lokacija Strahinj, ob vaškem križišču. Področja umetnostna zgodovina, etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Strahinj - Hiša Strahinj 12 EŠD 20722 Ime Strahinj - Hiša Strahinj 12 Tip profana stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kmečka hiša Nadstropna zidana kmečka hiša s kamnitimi okenskimi okvirji, kovanimi mrežami, lesenimi polkni v delu pritličja in profiliranimi šivanimi vogali. Na fasadi freski iz sredine 19. stol.; sv. Martin in sv. Opis Florijan, 1931 preslikane, 1974 restavrirane. Datacija 18. stol., sredina 19. stol. Naselje STRAHINJ Lokacija Strahinj 12. Hiša stoji v zahodnem delu vasi, severno ob vaški cesti. Področja etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Strahinj - Hiša Strahinj 88 EŠD 20723 Ime Strahinj - Hiša Strahinj 88 Tip profana stavbna dediščina Obseg del objekta Gesla hiša Pritlična zidana hiša z dvokapno streho, kamnitimi profiliranimi okenskimi okvirji z mrežami, kovanimi na križe. Na zahodni fasadi so tri freske: sv. Nikolaj, sv. Florjan in Ljubenska Marija, Restavrirane Opis 1974. Gospodarski del in del hiše prezidan. Datacija sredina 19. stol., druga polovica 20. stol. Naselje STRAHINJ Strahinj 88. Hiša stoji v zahodnem delu vasi, vzhodno ob cesti Lokacija Strahinj - Duplje in potoku. Področja etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Strahinj - Kapelica v zidu ob hiši Strahinj 60 ESD 16411 Ime Strahinj - Kapelica v zidu ob hiši Strahinj 60 Tip sakralna stavbna dediščina Obseg del objekta Gesla kapelica Zidana kapelica z dvokapno cementno streho. Fasade pokrite s Opis keramiko,V niši kip sv, Jožefa (odlitek). Datacija prelom 19. stol. in 20. stol. Naselje STRAHINJ Kapelica stoji v skfopu zidane ograje ob vzhodni fasadi hiše Strahinj Lokacija 60, pri Lenčku, sredi Strahinja, Področja umetnostna zgodovina, etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Strahinj • Razpelo sredi vasi EŠD 16410 Ime Strahinj - Razpelo sredi vasi Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla razpelo Lesen križ s polihromiranim lesenim korpusom, ovalno streho, Opis okroglim lesenim ozadjem z napisom. Datacija prelom 19. stol. in 20. stol. Naselje STRAHINJ Lokacija Znamenje stoji sredi vaškega jedra. Področja umetnostna zgodovina, etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Strahinj - C erkev sv. Nikolaja EŠD 2074 Ime Strahinj - Cerkev sv. Nikolaja Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla podružnična cerkev, sv. Nikolaj Opis Cerkev, omenjena 1391, je bila popolnoma predelana v letih 1769 -1771 (deloma ohranjeni zidovi, zvonik z gotsko fresko sv. Krištofa). Danes baročna cerkvena arhitektura s pravokotno ladjo. Oprema iz 18. in 19, stol. Datacija pozni srednji vek, tretja četrtina 18. stol., 1769-1771 Naselje STRAHINJ Lokacija Cerkev stoji na vzpetini sredi vasi. Področja umetnostna zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Strahinj - S pominska plošča Katarini in Rudiju Mede ESD 5161 Ime Strahinj - Spominska plošča Katarini in Rudiju Mede Tip memorialna dediščina Obseg del objekta Gesla spominska plošča Opis Spominska plošča posvečena Rudiju Mede-Grogu, komandantu Pohorskega bataljona in Pavli Mede-Katarini, narodni herojini, ki sta padla 8.1.1943 na Osankarici. Spominsko ploščo 1957 odkrila ZB NOB Naklo. Datacija tretja četrtina 20. stol., 1957, druga svetovna vojna Naselje STRAHINJ Lokacija Strahinj 37. V severovzhodnem delu naselja ob poti. Področja Va rstvo zgodovina spomenik Zavod ZVKD Kranj Strahinj - Grobišče borcev 2. bataljona Kokrškega odreda EŠD 5157 Ime Strahinj - Grobišče borcev 2. bataljona Kokrškega odreda Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla grobišče, spominsko znamenje Opis Grobišče borcev 2. bataljona Kokrškega odreda, ki so padli na območju Udin boršta v letih 1942 - 1943. Obeleženo je s piramido, spominsko ploščo in napisnimi ploščami. Spomenik je bil odkrit 27.4.1950. Datacija sredina 20. stol., 1950, druga svetovna vojna Naselje STRAHINJ Lokacija Severno nad Strahinjem na robu Udin boršta. Področja zgodovina Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj 8.4.4 SPODNJE DUPLJE Število prebivalcev: leta 1869: 362 leta 1900: 328 leta 1931: 360 leta 1961: 406 leta 1971: 465 leta 1981: 495 leta 1991: 461 m m i m . 4 II LhL'1 IM I ■■■nI 1 ■■■■! |v| m m a Si? 'rf a rt M t- Si Gručasta vas na Dobravah leži na levi strani reke Tržiške Bistrice. V severnem delu prehaja v Zgornje Duplje. Na vzhodu jo omejuje gozdnata konglomeratna staropleistocenska terasa Udin boršt, za katero so značilni številni kraški pojavi. Tu je Bt vhod v Arneževo luknjo, ki je približno kilometer dolga vodna jama, izoblikovana v konglomeratu. Na pobočju nad naseljem je staroslovansko grobišče. Zanimiv objekt je prenovljeni Dupljanski ali Vojvodov grad, barokiziran renesančni dvorec, ki se prvič omenja leta 1348. Po prenovi so lastniki v njem uredili likovno galerijo. Tri stanovanjske stavbe so etnološki spomeniki. Baročna župnijska cerkev sv. Vida je iz leta 1789. Večina zaposlenih krajanov dela v Kranju in Tržiču. - ti'.-. - "v -r r »SfC ' o ari Of ils ,1 i* » ■»JŠ JHS . -- ■ --, aira ... . Sr Willi • . , -m Nr Spodnje Duplje - Cerkev sv. Vida EŠD 1805 Ime Spodnje Duplje - Cerkev sv. Vida Tip Obseg sakralna stavbna dediščina objekt Gesla župnijska cerkev, sv. Vid Opis Baročna cerkvena arhitektura iz 1789 s pravokotno kupolasto obokano ladjo in tristrano sklenjenim, s polkupolo obokanim prezbiterijem. Zvonik v podaljšku zahodne fasade. Oprema iz 19. stol. (J. Gosar). Datacija Naselje zadnja Četrtina 18. stol., 1789 SPODNJE DUPUE Lokacija Cerkev stoji na jugozahodnem robu Spodnjih Dupelj. Področja umetnostna zgodovina Varstvo Zavod dediščina ZVKD Kranj Spodnje Duplje - Spominska plošča prvi svetovni vojni ESD 16558 Ime Spodnje Duplje - Spominska plošča prvi svetovni vojni Tip memorialna dediščina Obseg del objekta Gesla spominska plošča Opis Temna marmorna plošča s pozlačenim vklesanim napisom, posvečena enajstim padlim v prvi svetovni vojni. Odkrili farani v prvem desetletju po vojni. Datacija Naselje prva četrtina 20. stol., prva svetovna vojna SPODNJE DUPUE Lokacija Spominska plošča je pritrjena na župnijski cerkvi sv. Vida v Spodnjih Dupljah, na zahodni vhodni fasadi. Področja zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Spodnje Duplje - Pokopališče EŠD 17905 Ime Spodnje Duplje - Pokopališče Tip Obseg memorialna dediščina objekt Gesla pokopališče, grobišče Opis Pokopališče iz 19. stol. s historičnimi nagrobniki in grobovi padlih v drugi svetovni vojni obdaja kamnit zid z vhodnim porta lom. Datacija 19. stol., druga svetovna vojna Naselje SPODNJE DUPUE Lokacija Pokopališče leži okrog in zahodno od cerkve sv. Vida na zahodnem robu vasi, vzhodno od ceste Strahinj - Tržič. Področja zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Spodnje Duplje - Župnišče EŠD 16559 Ime Spodnje Duplje - Župnišče Tip profana stavbna dediščina Obseg objekt Gesla župntšče, vrt Opis Nadstropna hiša iz 1790 z dvokapno streho na čope, trikotnim zatrepnim čelom in venčnim zidcem, plitkimi okenskimi okvirji iz tufa. Zahodno od župnišča kmečki vrt in sadovnjak. Datacija zadnja četrtina 18. stol., 1790 Naselje SPODNJE DUPLJE Lokacija Spodnje Duplje 81. Župnišče stoji južno ob cerkvi sv. Vida na južnem robu Spodnjih Dupelj. Področja etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Spodnje Duplje - Razpelo jugozahodno od vasi EŠD 16554 Ime Spodnje Duplje - Razpelo jugozahodno od vasi Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla razpelo Opis Lesen križ s kovinskim korpusom iz 1897, obnovljen 1998. Datacija zadnja četrtina 19. stol., 1897, zadnja četrtina 20. stol., 1998 Naselje SPODNJE DUPUE Lokacija Znamenje stoji jugozahodno od Spodnjih Dupelj, na robu brežine, obrasle z drevjem. Področja umetnostna zgodovina, etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Spodnje Duplje - Kuharjevo znamenje EŠD 16556 Ime Spodnje Duplje - Kuharjevo znamenje Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla slopno znamenje Opis Zidano slopno znamenje s piramidasto streho in nišami. Ostanke poslikave iz 19. stol. je M. Bersan preslikala leta 2000. Datacija 19. stol. Naselje SPODNJE DUPUE Lokacija Slopno znamenje stoji na križišču jugozahodno od vasi, nasproti hiše Spodnje Duplje 84. Področja umetnostna zgodovina, etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Spodnje Duplje - Hiša Spodnje Duplje 69 EŠD 16553 Ime Spodnje Duplje - Hiša Spodnje Duplje 69 Tip profana stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kmečka hiša Podkletena nadstropna klasicistična kmečka hiša s kamnitim banjastim portalom in okenskimi okvirji iz tufa, s kovanimi mrežami. Obokana veža in klet. Na južni in vzhodni fasadi štiri Opis poznobaročne freske. Datacija prva polovica 19. stol. Naselje SPODNJE DUPLJE Spodnje Duplje 69. Hiša stoji pod hribom ob zahodnem robu Udin Lokacija boršta, vzhodno od cerkve sv. Vida. Področja etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Spodnje Duplje - Lokacija nekdanjega razpela sredi vasi EŠD 480025 Ime Spodnje Duplje - Lokacija nekdanjega razpela sredi vasi Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla znamenje, lokacija Lokacija podrtega znamenja - lesen križ v kupu ruševin brez Opis korpusa. Datacija Naselje SPODNJE DUPLJE Lokacija V vaškem križišču, vzhodno od cerkve sv. Vida, v Spodnjih Dupeljah. Področja umetnostna zgodovina, etnologija Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj Spodnje Duplje - Kapelica v križišču EŠD 5164 Ime Spodnje Duplje - Kapelica v križišču Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kapelica Opis Zidana baročna kapelica odprtega tipa iz 18. stol. s poslikavo. Datacija 18. stol. Naselje SPODNJE DUPLJE Kapelica stoji v vzhodnem delu križišča večih poti v severnem delu Lokacija vasi. Področja umetnostna zgodovina, etnologija Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj Spodnje Duplje - Dupljanski grad EŠD 5165 Ime Spodnje Duplje - Dupljanski grad Tip profana stavbna dediščina Obseg objekt Gesla dvorec Opis Barokizirana renesančna, zidana nadstropna stavba z ohranjenimi arhitekturnimi elementi od 16. do 18. stol. in baročno poslikavo. Datacija 16. stol., 17. stol., 18. stol., druga polovica 20. stol. Naselje SPODNJE DUPLJE Lokacija Spodnje Duplje 36. Zahodno ob križišču poti sredi starega dela naselja. Področja umetnostna zgodovina Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj Spodnje Duplje - Hiša Spodnje Duplje 47 ESD 5169 Ime Spodnje Duplje - Hiša Spodnje Duplje 47 Tip profana stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kmečka hiša Opis Pritlična, lesena stanovanjska stavba z gospodarskim poslopjem iz druge polovice 18. stoi. Datacija druga polovica 18. stol. Naselje SPODNJE DUPUE Lokacija Spodnje Duplje 47 Področja etnologija Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj Spodnje Duplje - Kajža Spodnje Duplje 42 ESD 5168 Ime Spodnje Duplje - Kajža Spodnje Duplje 42 Tip profana stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kajža Opis Lesena, deloma zidana, pritlična kajža. Datacija druga polovica 18. stol. Naselje SPODNJE DUPUE Lokacija Spodnje Duplje 42. V severnem delu Spodnjih Dupelj, nad stransko vaško potjo, na zahodnem obrobju Udin boršta v bregu stoji hiša. Področja etnologija Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj Spodnje Duplje - Staroslovansko grobišče EŠD 5557 Ime Spodnje Duplje - Staroslovansko grobišče Tip arheološka dediščina Obseg objekt Gesla grob Slučajna najdba staroslovanskega skeletnega groba, datacija 9. -10. Opis stol. Datacija zgodnji srednji vek Naselje SPODNJE DUPUE Severno nad vasjo Spodnje Duplje, na prisojnem pobočju pod Lokacija robom Udin Boršta, na lokaciji nekdanje cerkve sv. Vida. Področja arheologija Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj Spodnje Duplje - Razpelo pri hiši Spodnje Duplje 43A EŠD 16555 Ime Spodnje Duplje - Razpelo pri hiši Spodnje Duplje 43A Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla razpelo Lesen križ s polihromiranim lesenim korpusom iz okoli 1800. Križ Opis obnovljen 1996/97, korpus obnovil M. Mauser. Datacija prelom 18. stol. in 19. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1996-1997 Naselje SPODNJE DUPUE Lokacija Razpelo stoji ob opornem zidu, pod hišo Spodnje Duplje 43A. Področja umetnostna zgodovina, etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Spodnje Duplje - Kapelica nasproti hiše Spodnje Duplje 7A EŠD 16551 Ime Spodnje Duplje - Kapelica nasproti hiše Spodnje Duplje 7A Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kapelica Zidana kapelica zaprtega tipa iz 19. stol. Poslikava na severni fasadi in v niši je pripisana J. Gosarju. V niši spodaj je Jezusov grob. Kovana Opis vrata. Datacija 19. stol. Naselje SPODNJE DUPUE Kapelica stoji nasproti hiše Spodnje Duplje 7A, v severozahodnem Lokacija delu vasi, ob vaškem križišču. Področja umetnostna zgodovina, etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Spodnje Duplje - Hiša Spodnje Duplje 6 EŠD 5167 Ime Spodnje Duplje - Hiša Spodnje Duplje 6 Tip profana stavbna dediščina Obseg objekt Gesla hiša, freska Opis Baročna, nadstropna zidana stanovanjska hiša z bogatimi stavbnimi elementi (portal, okenski okviri, kovane okenske mreže}. Freske na fasadi: sv. Družina, Marijino kronanje, sv. Florjan, Datacija 18, stol. Naselje SPODNJE DUPUE Lokacija Spodnje Duplje 6. V severozahodnem delu Spodnjih Dupelj, na zahodnem robu Udin boršta, na pobočju stoji hiša. Področja etnologija, umetnostna zgodovina Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj Spodnje Duplje - Spomenik borcem NOB EŠD 16393 Ime Spodnje Duplje - Spomenik borcem NOB Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla javni spomenik Opis Marmornati obelisk na kamnitem platoju, posvečen dvaindvajsetim padlim borcem NOV in petim talcem. Načrt arhitekt Nande Jocif, postavljen 12. 9. 1965. Odkrila Zveza borcev NOV Duplje. Datacija tretja četrtina 20. stol., 1965, druga svetovna vojna Naselje SPODNJE DUPUE Lokacija Spomenik stoji zahodno od osnovne šole, vzhodno ob cesti iz Strahinja proti Tržiču. Področja zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj 8.4.5 ZGORNJE DUPLJE Število prebivalcev leta 1869 186 leta 1900 178 leta 1931 226 leta 1961 315 leta 1971 338 leta 1981 332 leta 1991 454 m p rs bb J _ $ itiTi M EI m ms t« lili rti Dvovrstna obcestna vas na prodnati ravnini vzhodno nad reko Tržiško Bistrico je prislonjena ob zahodni rob gozdnate zakrasele konglomeratne terase Udinega boršta in se na jugu zrašča s Spodnjimi Dupljami. V terasi je 306 m dolga vodna in zasigana kraška jama Dupulnik. Cerkev sv. Mihaela, prvič omenjena leta 1391, je barokizirana gotska stavba. Na konglomeratnem pomolu nad njo je Arhovo gradišče, poznoantična utrjena naselbina. h' "Cl W - i ' r £v tV 4 ji . mJ u ^ i (tlx'I- \hi\Wi\vh ■ ) t ■ ... ^r^-f^gr^. / •" t h ■ * : d ' vap • - I . t//d/ki"t'A , * ill ? "' l " . Zgornje Duplje - Vas EŠD 16566 trne Zgornje Duplje - Vas Tip naselbinska dediščina Obseg območje Gesla obcestna vas Opis Dvovrstna obcestna vas s pritličnimi stegnjenimi domovi vzporedno s cesto ter gospodarskimi poslopji pravokotno na hiše. Zasnova vasi v 12. stoletju. Na severu cerkev sv. Mihaela, prvič omenjena leta 1391. Datacija 12. stol. Naselje ZGORNJE DUPLJE Lokacija Vas leži na prodnati ravnini vzhodno nad reko Tržtško Bistrico, pod zahodnim robom zakrasele konglomeratne terase Udinega Boršta. Področja urbanistična zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Zgornje Duplje - Kapelica ob cesti EŠD 16565 Ime Zgornje Duplje - Kapelica ob cesti Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kapelica Opis Zidana kapelica polodprtega tipa s piramidasto zalomljeno streho iz 19/20 stol. Štukaturni okras, poslikava preslikana po letu 1990. Kovana vrata, v niši kip Marije z Jezusom (odlitek). Datacija prelom 19. stol, in 20. stol. Naselje ZGORNJE DUPUE Lokacija Kapelica stoji ob glavni cesti skozi Zgornje Duplje, v severovzhodnem vogalu osrednjega vaškega križišča. Področja umetnostna zgodovina, etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Zgornje Duplje - Spominska plošča Tinetu in Stanetu Teran EŠD 16391 Ime Zgornje Duplje - Spominska plošča Tinetu in Stanetu Teran Tip memorialna dediščina Obseg del objekta Gesla spominska plošča Opis Temna granitna plošča z vklesanim posvetilom predvojnima komunistoma in prvoborcema, bratoma Tinetu in Stanetu Teran, padlima 1942 v Udinborštu, Odkrila ZB NOV Duplje na njuni rojstni hiši 24. 7.1955. Datacija tretja Četrtina 20. stol., 1955, druga svetovna vojna Naselje ZGORNJE DUPUE Lokacija Zgornje Duplje 25, po domače pri Kajžovcu, Plošča je pritrjena v južnem vogalu zahodne, obcestne fasade hiše. Področja zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Zgornje Duplje - Hiša Zgornje Duplje 29 EŠD 16562 Ime Zgornje Duplje - Hiša Zgornje Duplje 29 Tip profana stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kmečka hiša Nadstropna kmečka hiša s streho dvokapnico, krito s špičakom, kamnitim pravokotnim portalom iz 1871 in okenskimi okvirji s Opis kovanimi mrežami s križi. Datacija tretja četrtina 19. stol., 1871 Naselje ZGORNJE DUPUE Zgornje Duplje 29. Hiša stoji južno od središča Zgornjih Dupelj, zahodno ob osrednji vaški poti, kjer pred njo stoji betonski Lokacija napajalnik za živino. Področja etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Zgornje Duplje - Hiša Zgornje Duplje 35 EŠD 16563 Ime Zgornje Duplje - Hiša Zgornje Duplje 35 Tip profana stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kmečka htsa Nadstropna kmečka hiša iz sredine 18. stol. Pritličje i t kamna s polkrožnim portalom in okenskimi okvirji iz tufa, kovane okenske Opis mreže. Zahodni de! nadstropja zidan, vzhodni del lesen z gankom. Datacija sredina 18. stol. Naselje ZGORNJE DUPUE Zgornje Duplje 35. Hiša stoji pravokotno na cesto, južno od središča Lokacija Zgornjih Dupelj in cerkve sv. Mihaela. Področja etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Zgornje Duplje - Kajža Zgornje Duplje 45 ESD 16564 Ime Zgornje Duplje - Kajža Zgornje Duplje 45 Tip profana stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kajža Spodaj iz kamna zidana kajža, zgoraj lesena konstrukcija sten iz poloblih brun z lesenim gankom. Streha dvokapnica. Pritlični del s kamnitimi okenskimi okvirji s kovanimi mrežami. 2. polovica 18. Opis stol. Datacija druga polovica 18. stol. Naselje ZGORNJE DUPUE Zgornje Duplje 45. Kajža stoji zahodno od cerkve sv. Mihaela v središču Zgornjih Dupelj, severno od osrednjega vaškega Lokacija napajalnika za živino. Področja etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Zgornje Duplje - Cerkev sv. Mihaela EŠD 2832 Ime Zgornje Duplje - Cerkev sv. Mihaela Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla podružnična cerkev, sv. Mihael Opis Barokizirana gotska zidana cerkev z obzidjem, prvič omenjena 1391. Enoladijska stavba s petosminsko sklenjenim prezbiterijem in zahodnim zvonikom. Renesančna oprema, poslikava na oboku prezbiterija 1848. Datacija zadnja četrtina 14. stol., 1361,17. stol., druga četrtina 19. stol., 1848 Naselje ZGORNJE DUPUE Lokacija Cerkev stoji severno od križišča, v severnem delu naselja. Področja umetnostna zgodovina Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj Zgornje Duplje - Arhovo gradišče EŠD Ime 5148 Zgornje Duplje - Arhovo gradišče Tip arheološka dediščina Obseg objekt Gesla gradišče Opis Na skalnem pomolu je izravnan plato, ki ga z vzhoda in severa obdaja dvojni obrambni nasip in jarek, proti jugu in zahodu pa strma pobočja. Glede na analogije je datiran v zgodnji srednji vek (6.-7.stol.). Datacija zgodnji srednji vek Naseije ZGORNJE DUPUE Lokacija Gradišče je na grebenu, ki sega iz zahodnega roba Udin Boršta, severno nad cerkvijo sv. Mihaela v Zgornjih Dupljah. Področja arheologija Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj Zgornje Duplje - Spominska plošča ustanovitvi gasilskega društva EŠD 16392 Ime Zgornje Duplje - Spominska plošča ustanovitvi gasilskega društva Tip memorialna dediščina Obseg del objekta Gesla spominska plošča Opis Datacija Bronasta plošča, posvečena ustanovitvi gasilskega društva 1906. Postavilo jo je Gasilsko društvo Duplje leta 1976 ob sedemdesetletnici ustanovitve. zadnja četrtina 20. stol., 1976 Naselje ZGORNJE DUPUE Lokacija Zgornje Duplje 8. Plošča je pritrjena na južnem vogalu zahodne fasade gasilskega doma. Področja zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj 8.4.6 ZADRAGA Število prebivalcev: leta 1869: 80 leta 1900: 65 leta 1931: 91 leta 1961: 79 leta 1971: 82 leta 1981: 82 leta 1991: 95 m m m 4 B _ $ IM ■■■■ lili M g i WW\ff. S Im h m \ Razpotegnjena vas severno od Zgornjih Dupelj leži na prodnati ravnini na levi strani reke Tržiške Bistrice, zahodno pod gozdnato zakraselo konglomeratno teraso Udinim borštom. Naselje se širi nad obema bregovoma večinoma suhe globeli Drage. Bt Večina zaposlenih krajanov dela v Tržiču. Mtaka pri Kranju Zadraga - Domačija Zadraga 2 EŠD 16560 Ime Zadraga - Domačija Zadraga 2 Tip profana stavbna dediščina Obseg skupina objektov Gesla domačija, hiša, gospodarsko poslopje, kašča, kapelica, gostilna, sadovnjak, enojni kozolec Opis Domačijo {nekdaj gostilno) sestavljajo deloma podkletena nadstropna hiša (kamniti okenski okviri, kovane mreže, portal iz tufa), gospodarsko poslopje, vrhkletna kašča iz 17. stol. Celoto povezuje zid z dvema porta loma. Kapelica iz 19, stoi. Datacija 17. stol., 18. stol., 19. stol. Naselje ZADRAGA Lokacija Zadraga 2. Domačija stoji na jugovzhodnem delu razložene vasi, zahodno ob cesti Naklo - Tržič. Področja etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Zadraga - Spominsko znamenje Viktorju Kleču in Stanislavu Jancu EŠD 471180 Ime Zadraga - Spominsko znamenje Viktorju KleČu in Stanislavu Jancu Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla spominsko znamenje Opis Delno obdelana granitna skala z vklesanim napisom, odkrita 1979 v spomin Viktorju Kleču in Stanislavu Jancu, ki sta padla na tem kraju 17.4.1945. Datacija Naselje ZADRAGA Lokacija Spominsko znamenje stoji nad levim bregom Tržiške Bistrice, na področju imenovanem Na Vrbicah, ki ležijo severozahodno od Zadrage. Področja zgodovina Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj 8.4.7 ZIGANJA VAS Število prebivalcev: leta 1869: 197 leta 1900: 200 leta 1931: 229 leta 1961: 287 leta 1971: 290 leta 1981: 333 leta 1991: 420 ff M © iS? M M m g m w 0b H M mm m Razpotegnjena vas z gručastim jedrom leži na severu Dobrav, na stiku gozdnatega terciarnega gričevja in naplavne ravnice reke Tržiške Bistrice, na njenem levem bregu. Sestavlja jo več zaselkov. Zaselek Ziganja vas je stisnjen ob rob ravnine, Hom | in Novine pa se širita na gričevje. Ladja cerkve sv. Urha, omenjene že leta 1350, je v osnovi še romanska. Freske so iz obdobja okoli leta 1400. Južno od cerkve rase mogočna vaška lipa, ki ima obseg 728 cm. Njena starost je ocenjena na 300 let. Večino kmetijskih zemljišč obdeluje kmetijska zadruga iz Križ. Zaposleni vaščani se vozijo na delo v Tržič in Kranj. Žiganja vas - Cerkev sv. Urha ESD 1940 Ime Žiganja vas - Cerkev sv. Urha Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla podružnična cerkev, sv. Urh Opis Cerkev ima ohranjen gotski prezbiterij in portal, kasneje je bila barokizirana. Na severni ladji so deloma ohranjene freske furlanskih mojstrov. Na zunanščini freske iz leta 1400 in začetka 16. stol. Datacija prelom 14. stol. in 15. stol., 1400, prva četrtina 16. stol., 18. stol. Naselje ŽIGANJA VAS Lokacija V vzhodnem delu vasi, ob cesti Žiganja vas - Sebenje. Področja umetnostna zgodovina Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj Žiganja vas - Razpelo ob hiši Žiganja vas 3 ESD 470754 Ime Žiganja vas - Razpelo ob hiši Žiganja vas 3 Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla razpelo Opis Leseno razpelo z lesenim korpusom. Datacija Naselje ŽIGANJA VAS Lokacija Razpelo stoji v severovzhodnem delu Žiganje vasi, zahodno pred hišo Žiganja vas 3, oziroma vzhodno od hiše Žiganja vas 68. Področja etnologija, umetnostna zgodovina Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj Žiganja vas - Vaška lipa ESD 470792 Ime Žiganja vas - Vaška lipa Tip vrtnoarhitekturna dediščina Obseg objekt Gesla drevo, lipa Opis Sredi vasi blizu cerkve raste lipa z izjemnim obsegom in slikovito izvotljenim deblom. Zasajena vrjetno na začetku 14.stol. Datacija Naselje ŽIGANJA VAS Lokacija Lipa stoji južno od cerkve sv. Urha, vzhodno ob cesti, ki vodi skozi Žiga njo vas. Področja krajinska arhitektura, dendrologija Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj Žiganja vas - Domačija Žiganja vas 33 EŠD 470822 Ime Žiganja vas - Domačija Žiganja vas 33 Tip profana stavbna dediščina Obseg objekt Gesla stegnjen dom Opis Pritlični stegnjen dom, zidan iz kamna, ometa na, z okenskimi okvirji iz tufa in mrežami. V nadstropju so sobe. Datacija Naselje ŽIGANJA VAS Lokacija Žiganja vas 33. Domačija stoji sredi Žiganje vasi, zahodno ob križiščuvaških cest, s slemenom obrnjena vzporedno s cesto. Področja etnologija Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj 8.4.8 SEBENJE Število prebivalcev: leta 1869 150 leta 1900 205 leta 1931 278 leta 1961 342 leta 1971 320 leta 1981 317 leta 1991 389 m p j m aH |Mlj M Tiiiit f \ /"1 !■■■■! L' _1 m a B g mm fer Gručasto naselje na severu Dobrav leži na naplavni ravnici ob zahodnem vznožju gozdnatega terciarnega gričevja, med Križami in Žiganjo vasjo. Na nizki vzpetini je zaselek Gorca. Manjši potočki s severa tečejo po izgonskih strugah. Na pobočju nad vasjo je več smučarskih skakalnic. V preteklosti je tu delalo več samostojnih čevljarskih mojstrov. Sebenje - Kapelica ob hiši Sebenje 38 EŠD 25983 Ime Sebenje - Kapelica ob hiši Sebenje 38 Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kapelica Opis Zidana kapelica zaprtega tipa z dvokapno streho m kovanimi vrati. V niši je skupina baročno občutenih plastik: svetnik, svetnica, Marija kraljica z Jezusom in dva angela. Datacija Naselje druga polovica 19. stol. SEBENJE Lokacija Kapelica stoji v vzhodnem delu Sebenj, južno od hiše Sebenje 38 in zahodno od hiše Sebenje 39. Področja etnologija, umetnostna zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Sebenje - Vaško jedro EŠD Ime 480066 Sebenje - Vaško jedro Tip naselbinska dediščina Obseg območje Gesla vaško jedro Opis Gručasto zasnovano vaško jedro z zasnovo iz 18.stol.,do srede 20.stol.z živo čevljarsko obrtjo, z manjšinskim deležem kmetij, s kapelicami in mokrimi travniki na vzhodnem delu. Večina hiš ima še nekaj zemlje. Datacija Naselje SEBENJE Lokacija Sebenje so gručasta ravninska vas na severnem delu Dobrav, med Križamina severu in Žiganjo vasjo na jugu. Področja urbanistična zgodovina, etnologija, umetnostna zgodovina Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj Sebenje - Gospodarsko poslopje prt domačiji Sebenje 32 EŠD 400021 Ime Sebenje - Gospodarsko poslopje pri domačiji Sebenje 32 Tip profana stavbna dediščina Obseg objekt Gesla gospodarsko poslopje, svinjak Opis Gospodarsko poslopje s podom, v osrednjem delu zidano, kjer so hraniliseno, v jugovzhodnem delu lesen. Na jugozahodni strani so leseni svinjaki. Streha dvokapnica. Datacija Naselje SEBENJE Lokacija Gospodarsko poslopje stoji pri hiši Sebenje 32 v središču starega jedra Sebenj. Področja etnologija Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj Sebenje - Kapelica ob cestnem križišču EŠD 470757 Ime Sebenje - Kapelica ob cestnem križišču Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kapelica Opis Zidana kapelica zaprtega tipa z razpelom v niši. Datacija Naselje SEBENJE Kapelica stoji v zahodnem delu vasi, jugovzhono ob cestnem Lokacija križišču, severozahodno pred hišo Sebenje 21 A. Področja umetnostna zgodovina, etnologija Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj 8.4.9 KRIZE Število prebivalcev: leta 1869: 283 leta 1900: 357 leta 1931: 357 leta 1961: 563 leta 1971: 557 leta 1981: 674 leta 1991: 827 m & El m m * mi JLnf Hitro rastoče urbanizirano razpotegnjeno obcestno naselje, h kateremu spada tudi zaselek Snakovo južno od jedra, se razteza ob jugozahodnem vznožju gozdnatega sass grebena Kriške gore (Vrata, 1591 m), ob cesti Golnik - Tržič, južno od Pristave. Križe se Bt prvič omenjajo okrog leta 1400. Župnijsko Miška pr H • i ^ V\\\V Hci| Krenfc £ .C " A Križe pri Tržiču - Cerkev sv. Križa EŠD 1939 Ime Križe pri Tržiču - Cerkev sv. Križa Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla župnijska cerkev, sv. Križ Opis Sedanja cerkev je bila 1810 postavljena na mestu srednjeveške predhodnice. V notranjosti freske Fr. Wissiaka, Goetzla križev pot J. Wolfa iz 19. stol. Oprema je sočasna. Datacija srednji vek, prva četrtina 19. stol., 1810 Naselje KRIZE Lokacija Na jugozahodnem podnožju Kriške gore in jugozahodnem robu starega naselbinskega jedra Križev, na robu polja. Področja umetnostna zgodovina Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj Križe pri Tržiču - Pokopališče EŠD 10131 Ime Križe pri Tržiču - Pokopališče Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla pokopališče, javni spomenik Opis Pokopališče ob župnijski cerkvi je nastalo v 18. stol., obdano je s kamnitim ometanim zidom. Ohranjeni so kvalitetni historični nagrobniki. Na njem je spomenik padlim v 1. svetovni vojni. Datacija 18. stol., 19. stol., prva svetovna vojna Naselje KRIŽE Lokacija Na jugozahodnem robu starega naselbinskega jedra Križ, na robu Kriškega polja, okoii župnijske cerkve. Področja zgodovina, umetnostna zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Križe - Vaško jedro EŠD 420477 Ime Križe - Vaško jedro Tip naselbinska dediščina Obseg območje Gesla vaško jedro Opis Obcestna vas z manjšimi in večjimi kmečkimi domovi, ohranja v vaškem jedru urbanistični vzorec in arhitekturno tipologijo 19.stoI. Vas se prvič omenja okrog leta 1400. V preteklosti razvita čevljarska obrt. Datacija Naselje KRIŽE Lokacija Križe je vas, ki se je razvila v jugozahodnem vznožju Križke gore, ob cestah proti: Golniku na vzhodu, Pristavi na severu in ob cesti proti Gozdu. Področja urbanistična zgodovina, etnologija, umetnostna zgodovina Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj Križe pri Tržiču - Kapelica na križišču EŠD 9706 Ime Križe pri Tržiču - Kapelica na križišču Tip Obseg sakralna stavbna dediščina objekt Gesla kapelica Opis Zidana kapelica zaprtega tipa, pozidana v prvi polovici 20, stol., v niši Marijina slika (olje na platno) T. Kralja. Datacija prva polovica 20. stol. Naselje KRIŽE Lokacija Kapelica stoji sredi vasi, vzhodno ob križišču ceste Tržič - Golnik in stranske ceste proti župni cerkvi in Retnjam. Področja umetnostna zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Križe pri Tržiču - Kmečki dvorec Hladnikova 35 ESD 24362 Ime Križe pri Tržiču - Kmečki dvorec Hladnikova 35 Tip profana stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kmečki dvorec Opis Nadstropen zidan dvorec s petosno fasado, kamnitimi okenskimi okvirji in kovanimi mrežami, z deloma ohranjenimi železnimi polkni v pritličju, s kamnitim polkrožnim portalom iz tufa. V zatrepu južne fasade lesen gank. Dvokapna streha krita s špičakom. Datacija prelom 18. stol. in 19. stol. Naselje KRIZE Lokacija Hladnikova ulica 35. Hiša stoji sredi Križ, severovzhodno od cerkve, vzhodno ob cesti Golnik - Križe - Pristava. Področja etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Križe - Spominska plošča Jožetu Finku EŠD 470654 Ime Križe - Spominska plošča Jožetu Finku Tip memorialna dediščina Obseg Gesla dei objekta spominska plošča Opis Temna marmornata plošča na rojstni hiši prvoborca, partizana in borca za delavske pravice Jožeta Finka, rojenega 19.4.1916, padlega 16.4, 1942 v Udin borštu. Spominsko ploščo je 16.4.1957 odkrila ZB Križe. Datacija Naselje KRIŽE Lokacija Planinska pot 16. Spominska plošča je vzidana na hišo sredi severne fasade. Področja zgodovina Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj Križe pri Tržiču - Hiša Hladnikova 23 EŠD 26355 Ime Križe pri Tržiču - Hiša Hladnikova 23 Tip profana stavbna dediščina Obseg objekt Gesla hiša, bunker, spominska plošča Opis Nadstropna zidana hiša z rustikalno členjeno petosno glavno fasado in litoželeznim balkonom nad vhodom. Krita z dvokapnico, bunker na južnem delu. Nekdanja orožniška postaja, na katero je bil 1.8.1941 izveden napad borcev (plošča odkrita 1984). Datacija prelom 19. stol. in 20. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1984, druga svetovna vojna Naselje KRIŽE Lokacija Hladnikova ulica 23. Hiša stoji v severnem delu Križ, vzhodno ob cesti Senično - Križe - Pristava. Področja zgodovina, etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Križe pri Tržiču - Spomenik borcem in žrtvam NOB EŠD 20908 Ime Križe pri Tržiču - Spomenik borcem in žrtvam NOB Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla javni spomenik Opis Pravokotni plato z marmornato zvezdo z imeni dvainosemdesetih padiih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz Križ in okolice, postavljen 1956. Plastika iz varjenega orožja (T. Svetina, 1971). Datacija tretja četrtina 20. stol., 1956, 1971, druga svetovna vojna Naselje KRIZE Lokacija Prvotno je spomenik stal pred zadružnim domom v Krizah, zdaj stoji zahodno pred osnovno šolo v Krizah. Področja zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Križe - Spominska plošča posvetovanju Tržiških komunistov ESD 470655 Ime Križe - Spominska plošča posvetovanju Tržiških komunistov Tip memorialna dediščina Obseg del objekta Gesla spominska plošča, kraj zgodovinskega dogodka Opis Marmornata plošča s kovinskim napisom posvečena posvetovanju tržiških komunistov maja 1938. Spominsko ploščo odkril 1977 Občinski odbor Zveze komunistov Tržič. Datacija Naselje KRIZE Lokacija Snakovška 53. Spominska plošča je pritrjena na severno fasado, v severozahodnem delu. Področja zgodovina Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj Retnje Sebenje Breg ob Bistrici Žiganja vas Srednja vas - Gori« Gorite 8.4.10 ZGORNJEVETRNO Število prebivalcev: leta 1869: 52 leta 1900: 44 leta 1931: 52 leta 1961: 47 leta 1971: 34 leta 1981: 29 leta 1991: 43 Zgornje Duplje Spodnje Duplje H m t ta P 4 © _ fe M ■m ■m M m ig w m fll m MM fa M iojc Strah inj Cegelnica (P4 Malo Naklo Naklo £ HrSie pr< I Mtaka pri Kranju l> Razloženo naselje leži na prisojnem gozdnatem jugozahodnem pobočju Kriške gore (Vrata, 1591 m), na prehodu v terciarno gričevje Dobrav, nad Križami in Seničnim. Med domačijami je nekaj počitniških hišic in lovska koča. Iz vasi je izjemno lep razgled protijugu na Dobrave. 8.4.11 SPODNJE VETRNO Število prebivalcev: leta 1869 43 leta 1900 54 leta 1931 50 leta 1961 38 leta 1971 28 leta 1981 21 leta 1991 37 ii t; H 4 M 1!L'J M mi ■m M m g H w 0h S L=J MM Si Razložena vasica na severu Dobrav leži na jugozahodnem pobočju z gozdom porasle Kriške gore (Vrata, 1591 m), na prehodu v terciarno gričevje, severno nad Seničnim. Iz vasije lep razgled na Dobrave. Spodnje Veterno - Domačija Spodnje Veterno 1 ESD 420478 Ime Spodnje Veterno - Domačija Spodnje Veterno 1 Tip Obseg profana stavbna dediščina objekt Gesla domačija Opis Domačija z nadstropno zidano stanovanjsko hišo, ter delno zidano delnoleserto gospodarsko poslopje. Stanovanjska hiša s kamnitimi okenskimi okvirji, z lesenim zatrepom in dvokapno streho. Datacija Naselje SPODNJE VETRNO Lokacija Spodnje Veterno 1. Domačija stoji južno pred vasjo, zahodno ob cesti Senično - Spodnje Veterno. Področja Varstvo etnologija predlog Zavod ZVKD Kranj Spodnje Vetrno - Spominska plošča Miranu Cizlju ESD 470688 Ime Spodnje Vetrno - Spominska plošča Miranu Cizlju Tip memorialna dediščina Obseg del objekta Gesla spominska plošča Opis Datacija Svetla marmornata plošča posvečena Miranu Cizlju častniku Kranjske čete Gorenjskega odreda padlega 18.1.1944. Spominsko ploščo je odkril Alpinistični odsek Planinske zveze Slovenije 5.8.1963. Naselje Lokacija SPODNJE VETRNO Spodnje Vetrno 1. Spominska plošča je vzidana na vzhodni fasadi novejše hiše. Področja Varstvo Zavod zgodovina predlog ZVKD Kranj Zgornje Vetrno - Spominsko znamenje Viktorju Uzarju - Sašku ESD 470686 Ime Zgornje Vetrno - Spominsko znamenje Viktorju Uzarju - Sašku Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla spominsko znamenje Opis Datacija Temna marmornata plošča v zidanem okvirju posvečena Viktorju Uzarju - Sašku, ki so ga 13.7.1943 belogardisti ujeli pri Jakšetovem kozolcu v Zgornjem Veternem in ga ubili. Spominsko znamenje postavila ZB Križe. Naselje ZGORNJE VETRNO Lokacija Spominsko znamenje stoji severno ob poti, ki povezuje Spodnje Veterno z Zgornjim Vewternim, pri Jakšetovem kozolcu. Področja Varstvo zgodovina predlog Zavod ZVKD Kranj Zgornje Vetrno - Znamenje pod vasjo EŠD 470763 Ime Zgornje Vetrno - Znamenje pod vasjo Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla znamenje Opis Leseno znamenje izdelal Perko Gašper z lesenim polnilom med krakoma križa in dvokapno streho krito s skodlami. Na leseni poslikani tabli motiv Drvice ljubljene pomočnice in pod njo napis 1883-1995. Datacija Naseije ZGORNJE VETRNO Lokacija Znamenje stoji vzhodno ob cesti v Zgornje Veterno, južno pred vasjo. Področja Varstvo etnologija, umetnostna zgodovina predlog Zavod ZVKD Kranj Zgornje Vetrno - Razpelo v gozdu EŠD 470764 Ime Zgornje Vetrno - Razpelo v gozdu Tip Obseg sakralna stavbna dediščina objekt Gesla razpelo Opis Leseno razpelo s korpusom iz 19.stol. Datacija Naseije ZGORNJE VETRNO Lokacija Razpelo stoji v gozdu zahodno od hiš Zgornje Vetrno 15 in 18. Področja etnologija, umetnostna zgodovina Va rstvo predlog Zavod ZVKD Kranj Zgornje Vetrno - Spominska plošča Jerneju Slaparju EŠD 20916 Ime Zgornje Vetrno - Spominska plošča Jerneju Slaparju Tip memorialna dediščina Obseg del objekta Gesla spominska plošča Marmornata plošča je posvečena prvoborcu Jerneju Slaparju, ki je padel 21.1.1942 kot borec Cankarjevega bataljona pri Kosu na Ojstrem vrhu. Plošča na Slaparjevi rojstni hiši je bila odkrita 27.7.1957. Datacija tretja Četrtina 20. stol., 1957, druga svetovna vojna Naseije ZGORNJE VETRNO Lokacija Plošča je pritrjena na zahodnem vogalu južne fasade hiše Zgornje Vetrno 7. Področja zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Zgornje Vetrno - Spominska plošča zboru aktivistov OF in borcev NOB EŠD 470692 Zgornje Vetrno - Spominska plošča zboru aktivistov OF in borcev Ime NOB Tip memorialna dediščina Obseg del objekta Gesla kraj zgodovinskega dogodka, spominska plošča Lesena plošča s kovinskimi črkami posvečena zboru borcev in aktivistovOF iz Tržiča in okolice, ki je bil 31.7.1941 v Primožkovi gmajni in soše tisto noč odšli na prve oborožene akcije. Zveza Opis borcev Tržič 1983. Datacija Naselje ZGORNJE VETRNO Zgornje Veterno 30. Spominska plošča je na sredi južne fasade Lokacija lovske koče. Področja zgodovina Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj 8.4.12 SENICNO Število prebivalcev: leta 1869: 119 leta 1900: 144 leta 1931: 157 leta 1961: 166 leta 1971: 136 leta 1981: 166 leta 1991: 212 H m H m p P HM B S® EFB6F ITI Razloženo naselje z gručastim jedrom leži v severnem delu terciarnega gričevja Dobrav, ob južnem vznožju Kriške gore (Vrata, 1591 m), med Golnikom in Križami. Novejše hiše se širijo na prisojno pobočje proti severu. Večina krajanov dela v Tržiču. Vzhodno od vasi so ostanki srednjeveškega gradu. Gotska cerkev sv. Jerneja s freskami se omenja leta 1340. Senično - Vaško jedro EŠD 9536 Ime Senično - Vaško jedro Tip naselbinska dediščina Obseg območje Gesla vaško jedro Gručasto vaško jedro z večinoma nadstropnimi zidanimi kmečkimi hišami in gospodarskimi poslopji postavljenimi vzporedno ob vaški poti. Lipa in cerkev sv. Jerneja, ki se omenja 1340, sta dominanti Opis sredi vasi. Datacija druga četrtina 14. stol., 1340,16. stol., 1526,18. stol., 19. stol. Naselje SENIČNO Senično leži na severnem delu Dobrav, ob južnem vznožju Kriške Lokacija gore, med Golnikom in Krizami. Področja urbanistična zgodovina, etnologija, umetnostna zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Senično - Znamenje ob cesti proti cerkvi EŠD 25982 Ime Senično - Znamenje ob cesti proti cerkvi Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla znamenje Leseno znamenje z dvokapno streho s sliko sv. Jerneja in sv. Opis Florjana na lesu. Obnovljeno. Datacija 19. stol., zadnja četrtina 20. stol. Naselje SENIČNO Znamenje stoji južno ob cesti proti cerkvi in skozi vas, južno od hiše Lokacija Senično 10. Področja etnologija, umetnostna zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Senično - Hiša Senično 10 EŠD 470813 Ime Senično - Hiša Senično 10 Tip profana stavbna dediščina Obseg objekt Gesla vrhkletna hiša Vrhkletna pritlična hiša s klasično frčado in izkoriščenim podstrešjem, zidana iz kamna in opeke, iz sredine 19. stol. Vkopana Opis v breg, s slemenom vzporedno s cesto. Datacija Naselje SENIČNO Senično 10. Hiša stoji v zahodnem delu vaškega jedra, severno ob Lokacija cesti, ki pelje v vas. Področja etnologija Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj Senično - Hiša Senično 16 EŠD 470815 Ime Senično - Hiša Senično 16 Tip profana stavbna dediščina Obseg objekt Gesla hiša Opis Nadstropna zidana hiša z dvokapno streho krito z bobrovcem, s kamnitimvhodnim portalom s preklado, datiran z letnico 1839 iz tufa in s kamnitimi okenskimi okviri iz tufa s kovanimi mrežami. Datacija Naselje SENIČNO Lokacija Senično 16. Hiša stoji v vaškem jedru, v južnem nizu, južno od cerkve sv. Jerneja. Področja etnologija Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj Senično - Domačija Senično 19 EŠD 470816 Ime Senično - Domačija Senično 19 Tip profana stavbna dediščina Obseg skupina objektov Gesla vzporedna domačija, kmečka hiša, gospodarsko poslopje Opis Nadstropna zidana hiša z dvokapno streho, s prezračevalniki v zatrepu,z opečnatimi rozetami nad venčnim zidcem in z vhodnim portalom iz tufaiz 1871. Nadstropno zidano gospodarsko poslopje s hlevom in senikom. Datacija Naselje SENIČNO Lokacija Senično 19. Domačija stoji v vaškem jedru, jugovzhodno od cerkve sv. Jerneja. Področja etnologija Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj Senično - Gospodarsko poslopje pri hiši Senično 21 EŠD 470817 Ime Tip Senično - Gospodarsko poslopje pri hiši Senično 21 profana stavbna dediščina Obseg Gesla objekt gospodarsko poslopje Opis Vrhkletno, spodaj zidano iz kamna, zgoraj leseno gospodarsko poslopje s podom, z dvokapno streho in z mostovžem. Datacija Naselje SENIČNO Lokacija Gospodarsko poslopje v sklopu domačije Senično 21 stoji nad potokom v grapi na zahodnem robu vaškega jedra. Področja etnologija Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj Senično - C domačija Senično 15 EŠD 470814 Ime Senično - Domačija Senično 15 Tip profana stavbna dediščina Obseg objekt Gesla dom na vogel Opis Nadstropna podkletena zidana hiša z dvokapnico, z opečnatimi rozetami v zatrepu, vhodni portal iz tufa datiran z letnico 1863 in s polkrožnobiforo na vhodom. Hiše se drži nadstropno zidano gospodarsko poslopje. Datacija Naselje SENIČNO Lokacija Senično 15. Domačija stoji sredi vaškega jedra, v južnem nizu, južno od cerkve sv. Jerneja. Področja etnologija Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj Senično - Cerkev sv. Jerneja EŠD 1941 Ime Senično - Cerkev sv. Jerneja Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla Opis podružnična cerkev, sv. Jernej Barokizirana ladja, z gotskim zvezdasto obokanim prezbiterijem iz okoli 1455; v njem freske istrske smeri (okoli 1500). Na južni fasadi freski Križanja in sv. Krištofa (1490-1500). Obzidje s portalom. Datacija sredina 15. stol., prelom 15. stol. in 16. sto!., 18. stol. Naselje SENIČNO Lokacija V severovzhodnem delu vasi ob stranski vaški poti na Spodnje Veterno je cerkev z obzidjem. Področja umetnostna zgodovina Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj Senično - R uševine gradu Gutenau EŠD 17791 Ime Senično - Ruševine gradu Gutenau Tip arheološka dediščina Obseg območje Gesla ruševina, grad Opis Ruševine stolpastega gradu omenjanega med leti 1253 - 1428. Izravnan greben je od pobočja ločen z dvema obrambnima jarkoma, zaključuje pa se z ostanki pravokotnega stolpa. Med jarki in ostanki stolpa je plato nekdanjega dvorišča. Datacija Naselje tretja četrtina 13. stol., 1253 SENIČNO Lokacija Stolpast grad je stal na gozdnatem grebenu, jugovzhodno od Seničnega. Področja arheologija, umetnostna zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Senično - Spominska plošča borcem NOB EŠD 20914 Ime Senično - Spominska plošča borcem NOB Tip memorialna dediščina Obseg del objekta Gesia spominska plošča Opis Marmornata plošča z vklesanimi imeni osmih borcev iz Seničnega in okolice, padlih med narodnoosvobodilnim bojem, vgrajena v zidani kamniti okvir. Postavila jo je Zveza borcev Križe 5.8.1963. Datacija tretja Četrtina 20. stol., 1963, druga svetovna vojna Naselje SENIČNO Lokacija Spominska plošča je pritrjena na jugozahodni fasadi Doma družbenih organizacij, Senično 30. Področja zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Senično - Razpelo ESD 470760 Ime Senično - Razpelo Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesia razpelo Opis Leseno razpelo z lesenim polihromiranim korpusom. Datacija Naselje SENIČNO Lokacija Razpelo stoji severno nad vasjo, na vzhodni strani ceste Senično -Spodnje Veterno. Področja etnologija, umetnostna zgodovina Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj Senično - Lokacija kapelice EŠD 470761 Ime Senično - Lokacija kapelice Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesia razvalina, kapelica Opis Danes ohranjeni samo še temelji iz opeke do osemdesetih let 20.stol. zidane kapelice zaprtega tipa, s štirikapno streho, s stebroma ob nišiin s fresko poslikavo niše in zunanjščine slikarja Janeza Gosarja. Datacija Naselje SENIČNO Lokacija Kapelica je stala južno pod cesto Golnik - Križe, severozahodno od Seničnega, Področja etnologija, umetnostna zgodovina Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj Senično - Kapelica ob cesti v Križe EŠD 25981 Ime Seriično - Kapelica ob cesti v Križe Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kapelica Opis Zidana neogotska kapelica kvadratnega tlorisa, zaprtega tipa s piramidasto zalomljeno štirikapno streho.V niši nad zidano menzo lesen križ z velikim polihromiranim lesenim korpusom. Stranski niši sta fresko poslikani. Niša je zaprta s kovanimi vrati. Datacija druga polovica 19. stol. Naselje ZGORNJE VETRNO Lokacija Kapelica stoji severno ob cesti Golnik - Križe, zahodno od Seničnega. Področja etnologija, umetnostna zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Sleme pri Seničnem - Spominsko znamenje sklepu o pričetku upora EŠD 5162 Ime Sleme pri Seničnem - Spominsko znamenje sklepu o pričetku upora Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla kraj zgodovinskega dogodka, spominsko znamenje Opis Obeležje je posvečeno sprejetju sklepa o oboroženem uporu v Kranjskem okrožju 22.7.1941. Avtor 1985 postavljenega marmornatega stebra v obliki zvezde je arhitekt Vojteh Ravnikar. Datacija zadnja četrtina 20. stol., 1985, druga svetovna vojna Naselje KRIŽE Lokacija Spominsko znamenje stoji južno ob cesti Križe - Senično. Področja zgodovina Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj 8.4.13 GOLNIK Število prebivalcev: leta 1869: 138 leta 1900: 132 leta 1931: 388 leta 1961: 844 leta 1971: 890 leta 1981: 1061 leta 1991: 1015 m m i; H m M m m pIf W? I & Iti H M m Razloženo urbanizirano naselje z gručastim jedrom je krajevno središče, prvič omenjeno leta 1399, in leži ob južnem vznožju podolgovatega gorskega grebena Kriške gore (Vrata, 1591 m), na prehodu v terciarno gričevje in konglomeratne terase Bt Dobrav. V 16. stoletju so tu zgradili graščino, iz katere je leta 1917 začelo nastajati zdravilišče, danes imenovano Univerzitetni inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo. Po ustanovitvi zdravilišča se je kraj zelo povečal. Južno od ceste se proti gozdnati konglomeratni terasi Udinemu borštu ob potoku Parovnici in njegovih pritokih razteza odprt svet, kjer so polja in zamočvirjeni travniki. Na Golniku sta umrla kiparja Karla Bukovec (1895 - 1957) in France Gorše (1897 - 1967). Golnik - Spominska plošča Izidorju Rodetu ESD 480140 Ime Golnik - Spominska plošča Izidorju Rodetu Tip memorialna dediščina Obseg del objekta Gesla spominska plošča Granitna plošča s kovinskimi črkami, posvečena Izidorju Rodetu- Riku, namestniku komandirja prve čete Kamniškega bataljona, ki ga je ustrelil nemški žandar 27.5.1943 ob poskusu reševanja ranjene Opis Ančke Rode. Datacija druga svetovna vojna Naselje GOLNIK Golnik 36. Spominska plošča je pritrjena na južni fasadi severnega Lokacija niza stavb bolnišnice na Golniku. Področja zgodovina Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj Golnik - Zdravilišče Golnik EŠD 13004 Ime Golnik - Zdravilišče Golnik Tip profana stavbna dediščina Obseg območje zdravilišče, zdraviliški objekt, bolnišnica, zdraviliški park, vodnjak. Gesla stopnišče Zdravilišče z osrednjim zdraviliškim objektom iz leta 1922, ter sočasno osno zasnovan parter parka, obdan s parkovnim gozdom. Opis Arhitekt 1. Vurnik. Datacija prva četrtina 20. stol., 1922 Naselje GOLNIK Zdravilišče z zdraviliškim parkom je v severnem delu Golnika, Lokacija severno nad cesto Kranj - Golnik - Križe. umetnostna zgodovina, krajinska arhitektura, urbanistična Področja zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Golnik - Grad Golnik EŠD 480149 Ime Golnik - Grad Golnik Tip profana stavbna dediščina Obseg objekt Gesla grad s parkom Dvonadstropni grad z enotno oblikovano zunanjščino nastalo po 1640 za čas Gallennfelsov. Notranje arkadno dvorišče, stolpa, terasast parter,gotsko renesančni portal iz 16. stol. in baročno Opis kamnoseško okrasje. Datacija Naselje GOLNIK Grad stoji na pobočju v severnem delu Golnika, v sklopu bolnišnice Golnik, severno nad zdraviliškim parkom in novim delom naselja. Lokacija Grad nima hišne številke. Področja umetnostna zgodovina, krajinska arhitektura Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj Golnik - Spomenik partizanski saniteti v parku EŠD 20697 Ime Golnik - Spomenik partizanski saniteti v parku Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla javni spomenik Opis Spomenik v obliki kvadra iz svetlega marmorja je posvečen partizanski saniteti. Avtor spomenik iz leta 1981 je Lojze Gostiša. Datacija zadnja četrtina 20. sto!., 1981, druga svetovna vojna Naselje GOLNIK Lokacija Spomenik stoji v zdraviliškem parku, južno od bolnišnice Golnik, severno nad cesto Kranj - Golnik - Križe. Področja zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Golnik - Spomenik vstaji na Golniku in okolici EŠD 20675 Ime Golnik - Spomenik vstaji na Golniku in okolici Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla javni spomenik Opis Obelisk iz svetlega marmorja zaznamuje kraj zbora aktivistov In sprejetja sklepa o pričetku vstaje na Golniku in v okolici 31.7.1941. Avtor spomenika je Lojze Gostiša, postavljen je bil 1981. Datacija zadnja četrtina 20. stol., 1981, druga svetovna vojna Naselje GOLNIK Lokacija Spomenik stoji severno ob cesti Golnik - Senično, jugozahodno od bolnišnice in parka na Golniku. Področja zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Golnik - Arheološko najdišče Laznikarjeva zijalka EŠD 5559 Ime Golnik - Arheološko najdišče Laznikarjeva zijalka Tip arheološka dediščina Obseg objekt Gesla lovska postaja Opis V jami je bila mlajšepaleolitska lovska postaja. Izkopani so bili ostanki ognjišča, kamniti artefakti in kosti jamskega medveda. Datacija mlajši paleolitik Naselje GOLNIK Lokacija Na južnem pobočju Kriške gore, severovzhodno od Golnika in pod vasjo Gozd pri Tržiču. Področja arheologija Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj Golnik - Matičkovo slopno znamenje EŠD 26800 Ime Golnik - Matičkovo slopno znamenje Tip Obseg sakralna stavbna dediščina objekt Gesla slopno znamenje Opis Zidano baročno poslikano slopno znamenje z leseno piramidasto streho, krito s skodlami. V osrednji niši vzidan kamnit polihromiran gotski sklepnik, ki upodablja Marijo z Jezusom. V spodnjih in zgornjih nišah ostanki baročne poslikave, 1958 preslikano. Datacija 15. stol,, 18. stol., tretja četrtina 20. stol., 1958 Naselje GOLNIK Lokacija Slopno znamenje stoji severovzhodno od kompleksa bolnišnice Golnik, pod sadovnjakom, vzhodno od cestnega križišča, jugozahodno od hiše Golnik 13A. Področja etnologija, umetnostna zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Golnik - Malijevo gradišče EŠD 5558 Ime Golnik - Malijevo gradišče Tip arheološka dediščina Obseg objekt Gesla naselbina, gradišče Opis Ovalna vzpetina nad vasjo z izravnanim obsežnim vrhom ter strmimi pobočji na vseh straneh. Rezultati sondiranj kažejo poselitev v mlajši kameni dobi (konec 3. tisočletja pr.n.št.) in v antiki (2. stol.). Datacija mlajši neolitik, zgodnja rimska doba Naselje GOLNIK Lokacija Hrib Gradiše je vzhodno nad Golnikom z umetno izravnanim naselbinskim platojem na vrhu in z terasami na severnem pobočju. Področja arheologija Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj Golnik - Spomenik petim talcem EŠD 20676 Ime Golnik - Spomenik petim talcem Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla Opis javni spomenik Marmornati kvader s kovinskim napisom je postavljen na kraju, kjer je bilo 10.7.1942 ustreljenih pet talcev. Avtor spomenika je Lojze Gostiša, postavljen je bii 1981, Datacija zadnja četrtina 20. stol., 1981, druga svetovna vojna Naselje GOLNIK Lokacija Spomenik stoji zahodno ob cesti Kranj - Golnik, na vzhodnem robu naselja, jugovzhodno od hiše Golnik 5. Področja zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Golnik - Malijeva kapelica EŠD 20696 Ime Golnik - Malijeva kapelica Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kapelica Opis Zidana kapelica kvadratnega tlorisa, s plitvo obokano nišo. Krita je s piramidasto streho s trikotnimi čeli, postavljena je bila v prvi polovici 19. stol. Izvirna poslikava je bila preslikana (F. de Guchi, 1995). Kovana vrata. Datacija prva polovica 19. stol. Naselje GOLNIK Lokacija Kapelica stoji na zahodni strani ceste Kranj - Golnik, na jugovzhodnem robu naselja in vzhodno od hiše Golnik 5. Področja etnologija, umetnostna zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Golnik - Slopno znamenje EŠD 20698 Ime Golnik - Slopno znamenje Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla slopno znamenje Opis Zidano slopno znamenje s piramidasto leseno streho in plitvimi, ovalno zaključenimi nišami. Izvirna poslikava je ohranjena pod beleži. Datacija 18. stol. Naselje GOLNIK Lokacija Slopno znamenje stoji severozahodno od bolnišnice na Golniku, severno ob poti k Ribnikarju, južno od hiše Golnik 32. Področja umetnostna zgodovina, etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj 8.4.14 NOVAKE Število prebivalcev: leta 1869 22 leta 1900 30 leta 1931 22 leta 1961 12 leta 1971 13 leta 1981 17 leta 1991 19 ii El i; U m 4 © _ fe T!!?] M ■m ■ml N m s IjlL IJ! jj§ Im & [S Razložena vasica na severu Dobrav leži na ravnici ob vzhodnem robu gozdnatega terciarnega gričevja, južno od Senična. V potok Parovnico se stekajo vode z vlažnega zemljišča. Ob cesti, ki vodi od ceste Golnik -Tržič do prometno odmaknjenega naselja, raste skupina zavarovanih hrastov. 8.4.15 LETENICE Število prebivalcev: leta 1869: 125 leta 1900: 81 leta 1931: 91 leta 1961: 103 leta 1971: 90 leta 1981: 84 leta 1991: 94 H m i m m 4 © _ fe M iiinl fT/l !■■■■! - _| lw & m> mg. fff b=l MM £ IjS Razložena vas z gručastim jedrom in zaselkoma Zavodo in Kamnjekom na zahodu leži na valovitem svetu Dobrav, v bližini potoka Parovnice. Umaknjena je zahodno od ceste Tenetiše - Golnik. Okoliški travniki in polja so mokrotni. Jugozahodno od naselja b< je na robu gozdnate konglomeratne terase Udinega boršta Klemenčevo gradišče z zgodnjesrednjeveško utrjeno postojanko. ///r /i't>/// \ i > j. '"*- "hi vj J * A ■ * X \jvi\vi\ ; \ J*. fVv - k. C Letenice - Razpelo ob cesti ESD 20702 Ime Letenice - Razpelo ob cesti Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla razpelo Opis Datacija Lesen križ z dvokapno leseno streho, pokrito s pločevino. Kraki križa so dekorativno obdelani. Polikromiran lesen korpus. Druga polovica 19. ali začetek 20. stol. prelom 19. stol. in 20. stol. Naselje LETENICE Lokacija Razpelo stoji vzhodno ob cesti Kranj - Golnik, ob cestnem križišču, ki vodi v Letenice. Področja umetnostna zgodovina, etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Letenice - Spomenik padlim borcem Kokrške čete EŠD 5154 Ime Letenice - Spomenik padlim borcem Kokrške čete Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla javni spomenik Opis Spomenik petim borcem Kokrške čete ustreljenim v Letencah 16.4.1942 ob preboju iz obkoljenega Udin boršta. Avtorja spomenika sta arh. Vojteh Ravnikar in Irena Černič. Odkrit 1985. Datacija zadnja Četrtina 20. stol., 1985, druga svetovna vojna Naselje LETENICE Lokacija Severno od križišča poti, v jugozahodnem delu vasi. Področja zgodovina Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj Letenice - Spomenik NOB EŠD 480148 Ime Letenice - Spomenik NOB Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla javni spomenik Opis Granitni steber v obliki zvezde, posvečen petim borcem Kokrškega odreda, padlih 16. 4. 1942. Avtor arhitekt Vojteh Ravnikar 1985. Datacija Naselje LETENICE Lokacija Področja Spomenik stoji na jugozahodnem robu Latenic, severno ob križišču vaških cest, v spominskem parku Udin Boršt. zgodovina Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj 8.4.16 TENETISE Število prebivalcev: leta 1869: 170 leta 1900: 141 leta 1931: 156 leta 1961: 202 leta 1971: 212 leta 1981: 286 leta 1991: 342 ii m\W ISffFP m i; P H g ^ W W ITI MM W|g\ tenetišču, to je lovskem revirju. Razpotegnjeno, deloma gručasto, deloma obcestno naselje sredi Dobrav, severno od Mlake pri Kranju, sestavljat dela Spodnje in Zgornje Tenetiše. Leži na vlažni ravnini ob s«™ potoku Stražnici med gozdnatima konglomeratnima terasama Udinim borštom b< in Veliko Gmajno. Potok se pod naseljem Mtaka pri Kranju izliva v Parovnico. Na Udinem borštu je urejeno odlagališče odpadkov. Baročna cerkev sv. Dominika ima lepo lego na severnem robu vasi. Kraj je dobil ime po '1 M 1 J S.. '.7 ' ^ . • " vsr ■ 1 1 * j ■ Obt'ilWifiiHt-he t 15nleiT<-i iplisclr^ MSf Tenetiše - Spominsko znamenje NOB EŠD 14709 Ime Tenetiše - Spominsko znamenje NOB Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla spominsko znamenje Opis Naravna skala s stebriči z verigo, ter z imeni sedmih padlih borcev na območju Tenetiš, Postavljeno po drugi svetovni vojni. Datacija druga polovica 20. stol., druga svetovna vojna Naselje TENETIŠE Lokacija Spominsko znamenje stoji severno ob križišču cest oziroma vzhodno ob cesti Kranj - Golnik, zahodno ob cesti Tenetiše -Trstenik. Področja zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Tenetiše - Razpelo ob poti k cerkvi EŠD 14708 Ime Tenetiše - Razpelo ob poti k cerkvi Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla razpelo Opis Lesen križ z ovalno - poikrožno leseno streho, krito s pločevino. Med kraki križa je leseno polnilo. Polihromiran lesen korpus. Iz 19. ali 20. stoletja. Datacija 19, stol,, 20. stol. Naselje TENETIŠE Lokacija Razpelo stoji južno ob vznožju vzpetine s cerkvijo, severno ob poti k cerkvi, vzhodno od lokalne ceste Tenetiše -Trstenik. Področja umetnostna zgodovina, etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Tenetiše - Cerkev sv. Dominika ESD 2605 Ime Tenetiše - Cerkev sv. Dominika Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla podružnična cerkev, sv. Dominik Opis Cerkvena arhitektura s pravokotno, v jedru še srednjeveško ladjo in tristrano sklenjenim gotskim prezbiterijem (ohranjen figuralni sklepnik s podobo sv. Krištofa). Baročen zvonik in barokizirana notranjost. Datacija pozni srednji vek, 18. stol. Naselje TENETIŠE Lokacija Cerkev stoji na vzpetini nad severnim delom Tenetiš, vzhodno nad cesto Tenetiše - Trstenik. Področja umetnostna zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Krnnj 8.4.17 MLAKA Število prebivalcev: leta 1869: 77 leta 1900: 80 leta 1931: 107 leta 1961: 220 leta 1971: 425 leta 1981: 615 leta 1991: 1337 mm m m 4 a y m iiinl fT/l !■■■■! - _| lw m m W S Ti Ml MM ii IjS |8> Urbanizirano gručasto naselje leži na vlažnem zemljišču severno od Kranja, ob skrajnem jugovzhodnem robu zakrasele gozdnate konglomeratne terase Udinega boršta. Južni, novejši del naselja se imenuje Nedeljska vas. Na vzhodu teče potok Kokrica. V bližini so našli manjše staroslovansko grobišče. Število prebivalcev je od leta 1961 izjemno hitro naraščalo. Večina jih je zaposlena v bližnjem Kranju. 8.4.18 KOKRICA Število prebivalcev: leta 1869: 303 leta 1900: 288 leta 1931: 300 leta 1961: 995 leta 1971: 1537 leta 1981: 1983 leta 1991: 1578 n m t: H SH - ■ ■ r z |mi| ■m N m i m .--tt:- w HI [nn i._ t— tU Večje urbanizirano in hitro rastoče gručasto naselje leži na južnem robu Dobrav, ob istoimenskem potoku, ki se v spodnjem toku imenuje Rupovščica. Kraj se je razvil na vlažnem zemljišču severno od Kranja. Stoji ob križišču cest, ki vodijo na Golnik, v Naklo, Preddvor in Predoslje, severno od polovične avtoceste Kranj - Bistrica, tik ob njej. Prvič se omenja leta 1399. Kokrica postaja predmestje Kranja. Prebivalci so zaposleni v Kranju. Razvita je obrt. V naselju je župnijska cerkev sv. Lovrenca. Kokrica - Spominska plošča Francu Pestotniku-Aljoši EŠD 20684 Ime Kokrica - Spominska plošča Francu Pestotniku-Aijošl Tip memorialna dediščina Obseg del objekta Gesla spominska plošča Opis Granitna plošča je posvečena Francu Pestotniku-AljoŠi, članu okrožne komisije varnostno obveščevalne službe, ki je padel na tem kraju 8.12.1943. Ploščo je odkrila Z8 NOV Kokrica 1960. Datacija tretja četrtina 20. stol., 1960, druga svetovna vojna Naselje KOKRICA Lokacija Spominska plošča je pritrjena na jugovzhodnem vogalu hiše Cesta na Brdo 47. Področja zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Kokrica - Spomenik miru in prijateljstva EŠD 400667 Ime Kokrica - Spomenik miru in prijateljstva Tip profana stavbna dediščina Obseg objekt Gesla javni spomenik Opis Litoželezna skulptura tesno hrbtno objetih štirih figur, ki v nebo spuščajo golobe - simbol miru in prijateljstva, stoječih na okroglem betonskem podstavku. Avtor J. Volarič, 1983. Datacija zadnja četrtina 20. stol., 1983 Naselje KOKRICA Lokacija Skulptura stoji sredi Kokrice, zahodno ob cesti Kranj - Predoslje, južno od hiše Cesta na Brdo 47. Področja zgodovina Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj Kokrica - Kulturni dom ESD 400665 Ime Kokrica - Kulturni dom Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla kuiturni dom, spominska plošča Opis Nadstropna zidana stavba pravokotnega tlorisa zgrajena 1959 kot Dom kulture, s spominsko ploščo dvandvajsetim padlim domačinom med NOB. Datacija Naselje KOKRICA Lokacija Cesta na Brdo 30. Kulturni dom stoji v osrednjem delu Kokrice, vzhodnoob cesti Kranj - Predoslje. Spominska plošča je na severnem delu zahodno fasadi, ob vhodu v Kulturni dom. Področja zgodovina Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj Kokrica - Kapelica na cestnem križišču proti llovki EŠD 20693 Ime Kokrica - Kapelica na cestnem križišču proti llovki Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kapelica Opis Historicistična kapelica, odprtega tipa, s piramidasto streho, krito s škriljem. V njej je razpelo s polikromiranim korpusom. Je iz druge polovice 19. stoletja. Poslikava F. Petrič 1982. Datacija druga polovica 19, stol. Naselje 1 LOVKA Lokacija Kapelica stoji južno od ceste Kranj - Predoslje, na križišču lokalnih poti v smeri Kokrica - llovka, nasproti skupine hiš Cesta na Brdo 64 in 68. Področja etnologija, umetnostna zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Kokrica - Spominska plošča Francu Mraku ESD 20694 Ime Kokrica - Spominska plošča Francu Mraku Tip memorialna dediščina Obseg del objekta Gesla spominska plošča Opis Bronasta plošča z napisom in reliefom partizana, ki kliče v boj, posvečena Francu Mraku, aktivistu OF. Ustreljen je bil kot talec 1942 v Begunjah. Avtor je slikar M. Belec, odkrila ZB NOV Kokrica 1954. Datacija tretja četrtina 20. stol., 1954, druga svetovna vojna Naselje KOKRICA Lokacija Spominska plošča je pritrjena na sredini južne fasade hiše Cesta na Brdo 57, kjer je Franc Mrak živel. Področja zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Kokrica - Cerkev sv. Lovrenca ESD 1896 Ime Kokrica - Cerkev sv. Lovrenca Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla župnijska cerkev, sv. Lovrenc Opis Od prvotne cerkve iz leta 1868 sta ohranjena zvonik in obokana ladja pravokotnega tlorisa. Na lokaciji nekdanjega prezbiterija 19711972 sezidana nova dvorana. Arhitekti Bitenc, Fijavž, Kregar. Oltarji iz 19. stol. Datacija tretja četrtina 19, stol., 1868, tretja četrtina 20. stol., 1971-1972 Naselje KOKRICA Lokacija Cerkev stoji ob pokopališču, na severozahodnem robu vasi vzhodno ob lokalni cesti proti Mlaki. Področja umetnostna zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Kokrica - Pokopališče EŠD 400663 Ime Kokrica - Pokopališče Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla pokopališče, grobišče Pokopališče iz 18. stol., v 20.stol. širjeno proti severu, obdano z zidom z deloma ohranjenim prvotnim zidom, historicističnimi nagrobnikiin leta 1960 urejenim grobiščem šestim padlim v drugi Opis svetovni vojni. Datacija Naselje KOKRICA Pokopališče je severozahodno ob cerkvi sv. Lovrenca, v Lokacija severozahodnem delu Kokrice. Področja zgodovina Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj 8.4.19 POLICA Število prebivalcev: leta 1869: 23 leta 1900: 26 leta 1931: 34 leta 1961: 93 leta 1971: 83 leta 1981: 92 leta 1991: 80 M, ijii a m ■m ■m N m Izi1 m gj 1m & Si Razloženo naselje leži ob južnem, z gozdom poraslem robu staropleistocenske konglomeratne terase Udinega boršta, med Kranjem in Naklim. Kraj sestavlja več ločenih delov. Skupina hiš leži ob izvozu s polovične avtoceste, starejše jedro je razpotegnjeno ob nekdanji glavni cesti v smeri proti Naklemu, nekaj stavb pa je južneje, na drugi strani ceste. Južno od naselja je komunalno območje z veliko gramoznico, ki leži pod ježo savske terase. 8.4.20 GORICE Število prebivalcev: leta 1869 200 leta 1900 172 leta 1931 191 leta 1961 215 leta 1971 290 leta 1981 294 leta 1991 318 M, ijii . 4 ■ ■ IIL'1 m linil linij N m W Qb Ti U=l m stavba rimske Obcestno središčno naselje z gručastim jedrom leži na rahlo valovitem in nekoliko mokrotnem svetu severnega dela Dobrav, ob vznožju Tolstega vrha (1715 m), med Trstenikom in Golnikom. Hiše so razvrščene ob osrednji cesti in potoku Sevniku, ki se južno od kraja že imenuje Goričica. K vasi spada tudi nekaj kmetij na Vevariju ob cesti na Golnik. Prebivalci so zaposleni na Golniku, v Tržiču in Kranju. Župnijska cerkev sv. Andreja se prvič omenja leta 1391. Sedanja je iz srede 19. stoletja. Nad Malijem (573 m) je gradišče, kjer so našli predmete iz eneolitika in dobe. filfrrmK i v^ Goriče - Spominsko znamenje talcem ESD 20683 Ime Goriče - Spominsko znamenje talcem Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla spominsko znamenje Opis Marmornata plošča v kamnitem okvirju, pritrjena na grob kamnit zidec nad opornim zidom, je posvečena petim neznanim talcem, ki so biii ustreljeni zaradi maščevanja nad ubitim izdajalcem iz Goric. Ploščo je 1945 odkrila AFŽ Goriče. Datacija druga četrtina 20, stol., 1945, druga svetovna vojna Naselje GORICE Lokacija Spominsko znamenje stoji v zahodnem delu Goric, zahodno ob vaški cesti, zahodno od grobišča s spomenikom in cerkve sv. Andreja. Področja zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Goriče - Vas EŠD 400806 Ime Goriče - Vas Tip naselbinska dediščina Obseg območje Gesla obcestna vas Opis Obcestna vas z gručastim jedrom z urbanistično zasnovo hiš pravokotno na osrednjo cesto in potok Sevnica. Zasnova vasi iz 13. stoletja. Datacija Naselje GORIČE Lokacija Vas leži na severnem delu Dobrav, zahodno od Trstenika in vzhodno od Golnika in ceste Kranj - Golnik. Področja urbanistična zgodovina Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj Goriče - Grobišče borcev in talcev NOB ESD 480144 Ime Goriče - Grobišče borcev in talcev NOB Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla grobišče, javni spomenik Opis Kvader iz marmorja v obliki spirale z vklesanimi imeni dvainpedesetih borcev in talcev z območja Goric in okoliških vasi. Ob spomeniku grobnica. Avtor arhitekt Edo Ravnikar 1953, uredila ZB NOV Goriče. Datacija Naselje GORIČE Lokacija Grobišče s spomenikom je urejeno v parku v osrednjem delu Gorič, zahodno od cerkve sv. Andreja, vzhodno ob vaški cest. Področja zgodovina Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj Gorice - Cerkev sv. Andreja EŠD 1817 Ime Goriče - Cerkev sv. Andreja Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla župnijska cerkev, sv. Andrej Opis Klasicistična cerkev z elementi historicizma iz sredine 19. stol. zgrajena na mestu srednjeveške cerkve. Notranja dekorativna poslikava in oprema iz časa nastanka cerkve, glavni oltar iz 18. stol. Datacija zadnja četrtina 14. stol., 1376, sredina 19. stol., 1851 Naselje GORIČE Lokacija Cerkev sv. Andreja stoji sredi vasi. Področja umetnostna zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Gorice - Spominska plošča borcem in žrtvam fašističnega nasilja ESD 480146 Ime Goriče - Spominska plošča borcem in žrtvam fašističnega nasilja Tip memorialna dediščina Obseg del objekta Gesla spominska plošča Opis Marmornata plošča z imeni štiriindvajsetih borcev in talcev iz Gorič, Srednje vasi, Zaloga, Golnika in Letenic. Izdelal Janez Toporiš, odkrila ZB NOV Goriče 1948. Datacija sredina 20. stol., 1948, druga svetovna vojna Naselje GORICE Lokacija Goriče 21. Spominska plošča je v preddverju pritličja zadružnega doma na južni steni. Področja zgodovina Varstvo predlog Zavod ZVKD Kranj Goriče - Marijina kapelica EŠD 20701 Ime Goriče - Marijina kapelica Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kapelica Opis Zidana kapelica zaprtega tipa, kvadratnega tlorisa s triosminskim zaključkom in piramidasto streho. Na stranskih fasadah so okna. Fasade so členjene z dekorativno štukaturo. Historicizem. Odlitek kipa Matere božje. Datacija Naselje prelom 19. stol. in 20. stol. GORIČE Lokacija Kapelica stoji v središču Gorič, ob vaškem križišču, južno od cerkve sv. Andreja. Področja etnologija, umetnostna zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Srednja vas-Goriče - Razpelo na jugozahodnem robu vasi EŠD 14699 Ime Srednja vas-Goriče - Razpelo na jugozahodnem robu vasi Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla razpelo Opis Lesen križ z odlitkom kovinskega korpusa ima strmo zaobljeno leseno streho, krito s pločevino. Med kraki križa je leseno polnilo. Datacija prelom 19, stol. in 20. stol. Naselje SREDNJA VAS-GORICE Lokacija Razpelo stoji na jugozahodnem robu Srednje vasi, severno ob zahodni cesti Gorice - Srednja vas. Področja etnologija, umetnostna zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Srednja vas-Goriče - Vas EŠD 14703 Ime Srednja vas-Goriče - Vas Tip naselbinska dediščina Obseg območje Gesla obcestna vas Opis Obcestna vas z domačijami postavljenimi pravokotno na cesto in potok Sevnica. Zasnova vasi tz 13. stol. Datacija 13. stol. Naselje SREDNJA VAS - GORICE Lokacija Vas leži na severnem delu Dobrav, ob južnem vznožju Tolstega vrha, med Goricami in Zalogom, vzhodno ob potoku Sevnica. Področja urbanistična zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Srednja vas-Goriče - Kapelica na južnem robu vasi EŠD 14701 Ime Srednja vas-Goriče - Kapelica na južnem robu vasi Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kapelica Opis Zidana kapelica zaprtega tipa, pravokotnega tlorisa, z dvokapno streho. Starejša poslikava preslikana 1996. Datacija druga polovica 19. stol. Naselje SREDNJA VAS - GORICE Lokacija Kapelica stoji na južnem robu Srednje vasi, jugovzhodno ob križišču vzhodne ceste Gorice - Srednja vas. Področja etnologija, umetnostna zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Srednja vas-Goriče - Kapelica ob hiši Srednja vas 10 EŠD 14702 Ime Srednja vas-Goriče - Kapelica ob hiši Srednja vas 10 Tip sakralna stavbna dediščina Obseg objekt Gesla kapelica Opis Kapelica odprtega tipa in kvadratnega tlorisa s triosminskim zaključkom. Dvokapna streha je v zadnjem delu zaobljena. Delno preslikana starejša poslikava (F. Petrič, 1981). Kip Marije z Jezusom. Datacija 19. stol. Naselje SREDNJA VAS-GORIČE Lokacija Kapelica stoji v sklopu domačije Srednja vas 10, na vzhodnem robu naselbinskega dela Srednje vasi, zahodno ob cesti Goriče - Zalog. Področja etnologija, umetnostna zgodovina Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Srednja vas-Goriče - Domačija Srednja vas 17 EŠD 14700 Ime Srednja vas-Goriče - Domačija Srednja vas 17 Tip profana stavbna dediščina Obseg skupina objektov Gesla domačija, kmečki dvorec, gospodarsko poslopje, svinjak, kašča, pod, drvarnica, lopa, sadovnjak, hišno drevo Opis Nadstropni kmečki dvorec: dvokapnica na čope, okenski okvirji iz tufa, kovane mreže, kamnit portal 1922. Zidano gospodarsko poslopje, lesen pod z gankom, leseni svinjaki in oreh. Datacija sredina 19. stol. Naselje SREDNJA VAS-GORICE Lokacija Srednja vas 16, 17. Domačija stoji v severnem delu vasi, ob cesti Goriče - Zalog. Področja etnologija Varstvo dediščina Zavod ZVKD Kranj Križe Zgornje Vetrno Retnje Senično Sebenje Golnik Breg ob Bistrici 1 Žiganja v. Novake Zgornje Duplje Tenetiše Bistrica Strahinj Toneti ski vrh (443 m) Cegelnica Malo Nakl Naklo Polica Spodnje Duplje Srako' ■ V* Mlaka pri Kranju Kokrica Pangri (0 C 07 £ Hraše pri F Spodnje Vetrno Gozd Planica (92£m) Zalog Srednja vas - Gori« Goriče Letenice - Klemenčevo gradišče ESD 5147 Ime Letenice - Klemenčevo gradišče Tip arheološka dediščina Obseg objekt Gesla gradišče Opis Osrednji plato obdajajo umetne terase, proti zahodu pa dvojni obrambni okop in jarek. Z ostalih strani je lokacija zavarovana s strmimi pobočji. Slučajne najdbe sodijo v srednji vek (12, stol.). Datacija visoki srednji vek Naselje LETENICE Lokacija Gradišče leži na grebenastem izrastku vzhodnega robu Udin boršta, jugovzhodno od vasi Letenice, nad potokom Kokrica. Področja arheologija Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj Udin boršt - Spominski park Udin boršt ESD 5146 Ime Udin boršt - Spominski park Udin boršt Tip kulturna krajina Obseg območje Gesla kulturna krajina, spominski park Opis Udin boršt je visoka z dolinicami razgibana konglomeratna terasa z osamelim krasom in ohranjenim kompleksom nižinskega gozda. Na obrobju so kmetijske površine in vasi s svojo kulturno dediščino. Datacija Naselje SPODNJE DUPUE Lokacija Območje med Seničnim in Kokrico, Naklim, Strahinjem in Žiganjo vasjo, na levem bregu Tržiške Bistrice, Področja zgodovina, arheologija, krajinska arhitektura Varstvo Zavod spomenik ZVKD Kranj Udin boršt - Kraj počivališča in spopada 2. bataljona Kokrškega odreda EŠD 5155 Ime Udin boršt - Kraj počivališča in spopada 2. bataljona Kokrškega odreda Tip memorialna dediščina Obseg Gesla objekt kraj zgodovinskega dogodka Opis V Mali rostoki je bil kraj počivališča in prvi spopad borcev 2. bataljona Kokrškega odreda 13.9.1942, Datacija druga svetovna vojna Naseije SPODNJE DUPUE Lokacija Mala rostoka leži severno nad Spodnjimi Dupljami v Udin borštu. Področja zgodovina Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj Udin boršt - Spominsko znamenje 13 padlim borcem nad Kamnjekom EŠD 5159 Ime Udin boršt - Spominsko znamenje 13 padlim borcem nad Kamnjekom Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla kraj zgodovinskega dogodka, spominsko znamenje Opis Trije stebri v obliki zvezde obeležujejo kraj zadnjega spopada borcev 2. bataljona Kokrškega odreda, 14,9.1942 v katerem je padlo 13 borcev. Avtor: arhitekt Vojteh Ravnikar, postavljen 1984, Datacija zadnja četrtina 20. stol., 1984, druga svetovna vojna Naselje TENETISE Lokacija Spominsko znamenje stoji zahodno od vasi, ob poti pri potoku. Področja zgodovina, umetnostna zgodovina Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj Udin boršt - Taborišče Kokrške čete nad Letenicami ESD 5153 Ime Udin boršt - Taborišče Kokrške čete nad Letenicami Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla taborišče Opis Mesto taborišča Kokrške čete v marcu in aprilu 1942. Datacija zadnja četrtina 20. stol., 1980-1985, druga svetovna vojna Naselje TENETIŠE Lokacija V Udin borštu, zahodno od vasi Letenice in južno pod Kamnjekom. Področja zgodovina Varstvo Zavod spomenik ZVKD Kranj Udin boršt - Spominsko znamenje 6 padlim borcem na Težičevem hribu EŠD 5156 Ime Udin boršt - Spominsko znamenje 6 padlim borcem na Težičevem hribu Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla kraj zgodovinskega dogodka, spominsko znamenje Opis Marmornat steber v obliki zvezde je postavljen v spomin boju 2. bataljona Kokrškega odreda z Nemci 14.9.1942, v katerem je padlo 6 borcev. Avtor spominskega obeležja arh. Vojteh Ravnikar. Datacija zadnja četrtina 20. stol., druga svetovna vojna Naselje TENETIŠE Lokacija Na Težičevem hribu sredi Udin boršta na parceli št. 521/2 k.o. Vojvodln boršt 1. Področja zgodovina, umetnostna zgodovina Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj Udin boršt - Spomenik partizanskemu taborišču Kapnik EŠD 5152 trne Udin boršt - Spomenik partizanskemu taborišču Kapnik Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla taborišče Kotlina Kapnik je bila 1941 - 1942 zbirališče, bivališče in izhodišče za akcije borcev NOV. Mesto taborjenja je bilo 1984 obeleženo z marmornatim stebrom v obliki zvezde. Avtor: arhitekt Vojteh Opis Ravnikar. Datacija zadnja četrtina 20. stol., 1984, druga svetovna vojna Naselje TENETIŠE V Udin borštu, vzhodno med vasema Strahinj in Spodnje Duplje, na Lokacija koncu gozdne poti. Področja zgodovina Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj Strahinj - Grobišče borcev 2. bataljona Kokrškega odreda EŠD 5157 Ime Strahinj - Grobišče borcev 2. bataljona Kokrškega odreda Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla grobišče, spominsko znamenje Grobišče borcev 2. bataljona Kokrškega odreda, ki so padli na območju Udin boršta v ietih 1942 - 1943. Obeleženo je s piramido, spominsko ploščo in napisnimi ploščami. Spomenik je bil odkrit Opis 27.4.1950. Datacija sredina 20. stol., 1950, druga svetovna vojna Naselje STRAHINJ Lokacija Severno nad Strahinjem na robu Udin boršta. Področja zgodovina Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj Udin boršt - Obveščevalna točka Poljana EŠD 5158 Ime Udin boršt - Obveščevalna točka Poljana Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla kraj zgodovinskega dogodka Lokacija obveščevalne točke Poljana kjer je 14.11.1943 padel obveščevalec Peter Zupan. Kraj ni obeležen s spominskim Opis obeležjem. Datacija druga svetovna vojna Naselje MLAKA Ob gozdni poti v Globoko dolino na parceli št. 43/2, k.o. Vojvodin Lokacija boršt 1. Področja zgodovina Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj Udin boršt - Grob Ivana Šparovca na Pečicah ESD 5160 Ime Udin boršt - Grob Ivana Šparovca na Pečicah Tip memorialna dediščina Obseg objekt Gesla grob, spominsko znamenje Opis Ivan Šparovecje bit borec Kokrškega odreda, ujet in ustreljen 29.4. 1945 ob cesti Naklo - Kokrica. Grob je bil 1985 obeležen z marmornatim stebrom v obliki zvezde. Avtor obeležja: arh. Vojteh Ravnikar. Datacija zadnja četrtina 20. stol., 1985, druga svetovna vojna Naselje POLICA Lokacija V gozdu, 50 m južno od stare ceste Kokrica - Nakio. Področja zgodovina Varstvo spomenik Zavod ZVKD Kranj 9. PREBIVALSTVO Leta 1931 je v omenjenih naseljih ob Udin borštu živelo 2.544 prebivalcev. Njihovo število je do 2.svetovne vojne razmeroma enakomerno naraščalo. Rast števila prebivalcev med letoma 1931 in 1961 je znašala 85,5% oziroma 2,08% na leto (Statistični urad RS 2002). Med letoma 1961 in 2002 se je število prebivalcev s 4.720 povečalo na 8.494 prebivalcev, torej za 80% ali povprečno 1,44% na leto. To je bilo obdobje sodobnega razvoja prebivalstva Slovenije z zmanjševanjem rodnosti in naravnega prirastka, s stagnacijo umrljivosti, s staranjem, počasno rastjo ter izrazitim zgoščanjem v večjih mestih, dolinah in depopulacijo v gorskem in hribovitem svetu. Do leta 1991 je prebivalstvo naraščalo za 66,23 % oziroma za 1,71% na leto, pred popisom 1991 in 2002 pa le še za 7,2%o na leto (Priročni Krajevni leksikon Slovenije 1996; Statistični urad RS 2002). Razporeditev naselij ob Lldin borštu. Distribution of villages near Udin Boršt. 9000 8000 7000 6000 A o 5000 ti 4000 3000 2000 1000 (930 1940 1950 1960 1970 Leto 1980 1990 2000 Gibanje števila prebivalstva med leti 1931 in 2002 (Statistični urad RS, 2002). Fall and increase in population between 1931 and 2002 (Stat. urad RS, 2002). Ziganp m Jtgomie Duplje TanMiia Suah«i| Spodnjo Duplje S*ni£no Pota. Naklo Mlaka pn Kranju Malo Naklo LMfllCfl KoKnu Cogvfciia m 0% 20% 40% 60% št. prebivalcev 80% 100% Priseljevanje in odseljevanje v krajih ob Udin boršui med letoma 1982 in 1998 (Statistični urad RS, 2002). Immigration and emigration in the places around Udin Boršt between 1982 and 1998 (Stat. urad RS. 2002). V zadnjih štirih desetletjih se je število prebivalcev najbolj povečalo v Tenetišah, Seničnem, Strahinju, Zgornjih Dupljah in Žiganji vasi, za več kot 50%. Prebivalstvo se je podvojilo v Mlaki, Kokrici in Naklem, torej predvsem tam, kjer seje naselilo delavsko prebivalstvo. Glavna vzroka sta nastanka in razvoj tržiške (predilnice in tkalnice ter tovarna obutve) in kranjske (tovarna gumijevih izdelkov, elektronska, kemična, grafična, čevljarska, tekstilna in živilska) industrije. Industrijski delavci imajo dobre prometne povezave s Kranjem in Tržičem in lahko tja odhajajo na delo. Gostota poseljenosti na območju Udin boršta in njegove okolice znaša 256 prebivalcev na km2, karje precej višje od slovenskega povprečja (98 preb./km2). Ob popisu leta 2002 je v naseljih ob Udin borštu živelo 31% mladega, 56% zrelega in 13% starega prebivalstva. Razmerje med mladim in starim prebivalstvom je bilo 1,27. Povprečna starost prebivalstva pa je znašala 38 let. Indeks staranja je zelo visok in znaša 78,1 zato se prebivalstvo ob Udin borštu uvršča med družbo s starim tipom prebivalstva (Statistični urad RS 2002). Glede na obstoječe stanje lahko v prihodnosti vseeno pričakujemo rast prebivalstva predvsem na račun priseljevanja. Naselja ob Udin borštu se nahajajo na območju slovenskega industrijskega polmeseca. Večina izmed 43% aktivnega prebivalstva je zaposlenih v Kranju, Naklem in starejšem industrijskem središču Tržič. Po osamosvojitvi Slovenije, ko je zaradi splošnih gospodarskih razmer večinoma tekstilne in čevljarske industrije propadla, se je zaposlenost v sekundarnem sektorju zmanjšala. Na ta račun se je začela razvijati služnostna dejavnost v okviru domačega gospodarstva. V obravnavanih naseljih je bilo leta 1999 166 samostojnih obrtnikov, pri katerih je bilo zaposlenih še 235 delavcev. V podjetjih je bilo zaposlenih 2048 delavcev (Statistični urad RS, 2002). Več kot polovica prebivalstva je danes zaposlenega v storitvenih dejavnostih. Ugodne možnosti zaposlitve so kljub dobrim naravnim razmeram za kmetijstvo močno zmanjšale kmečko prebivalstvo. Po podatkih popisa leta 2002 je bilo v naseljih ob Udin borštu le dva odstotka kmetov (Statistični urad RS, 2002). Ti so v nasprotju s preteklim samooskrbnim kmetijstvom tržno usmerjeni (pridelava zelenjave in sadja). Aglomeracije Trste 0-2000 2000-10000 10000-100000 100000-max ] Zavarovana območja 10. MIGRACIJE V osemdesetih letih 20.stoletja je bilo obdobje stagnacije zaposlovanja v industriji in postopnega oživljanja drobnega gospodarstva na obrobju večjih in srednje velikih mest, zato se je prebivalstvo iz mestnih središč začelo preseljevati v širši ali ožji obmestni prostor, kamor sodijo tudi naselja ob Udin borštu. Mestna obrobja Kranja, Tržiča in Golnika so privlačna za bivanje, mesta pa omogočajo zaposlovanje in šolanje. Po podatkih popisa je bilo leta 2002 v obravnavanih naseljih 57% prebivalcev priseljenih (Statistični urad RS, 2002). Migracije so povzročile predvsem zaposlitvene možnosti v gospodarsko in bivanjsko privlačnejšem okolju. Podatki iz popisov kažejo, da se v naselja ob Udin borštu med letoma 1982 in 1998 prebivalci večinoma priseljevali, le v naseljih Kokrica, Malo Naklo, Polica in Spodnje Duplje je bilo odseljevanje močnejše od priseljevanja. Ker večina naselij okoli Kranja, Nakla in Tržiča, ki so naselja z močno industrijo in velikim številom delovnih mest, funkcioniralo kot spalna naselja, je obrobje Udin boršta območje najmočnejšega prepletanja dnevne migracije delovne sile. Skoraj 4500 ljudi, ki živijo v naseljih ob Udin borštu tako vsak dan migrira na delo ali v šolo v drug kraj. Razdalje do delavnih mest so na tem območju razmeroma kratke, vendar povprečni promet na lokalnih cestah šteje kar med 2.000 in 15.000 vozili dnevno (Promet 2001, 2002). SLOVARČEK aglomeracija [latinsko], kopičenje, zgostitev mestnega prebivalstva in industrije. Splošno veljavne definicije za omejevanje aglomeracijskega prostora na temelju določenih značilnosti (površina, število prebivalcev, gostota prebivalstva, razširjenost industrije) za zdaj še nimamo biocenoza, združba mikrobov, rastlin in živali, ki so medsebojno odvisne in živijo v določenem življenjskem prostoru ekosistem, označitev za funkcionalno sodelovanje organizmov različnih vrst, povezanih v življenjsko združbo (biocenoza) s sklopom dejavnikov neživega okolja (biotop). Ekosistemi so lahko jezera in gozdovi, polja ali morje, pa tudi manjši sestavi v življenjskem prostoru, npr. mlake ali žive meje. Različni ekosistemi med seboj izmenjujejo snovi in energijo in skupaj sestavljajo biosfero. Pogosto jih delimo glede na praktične vidike ali lahko prepoznavne meje habitat [latinsko], značilno neposredno bivališče živalske ali rastlinske vrste, tako rekoč »naslov«, na katerem najdemo vrsto v naravi indeks staranja je razmerje med prebivalci starimi pod 14 let in prebivalci starimi nad 65 let. Indeks staranja nam pove, kakšna je starostna struktura prebivalstva. Pri čemer za mlado prebivalstvo štejemo prebivalce stare do 15 let, za zrelo prebivalstvo stare me 15 in 65 let in za staro prebivalstvo nad 65 let. industrializacija -e ž (a) uvajanje, širjenje industrijske dejavnosti na določenem področju: pospeševati industrializacijo; hitra, intenzivna industrializacija države; načrt industrializacije // uvajanje industrijskih proizvajalnih sredstev v določeno gospodarsko dejavnost: industrializacija kmetijstva / industrializacija podjetja kraška jama, najpogosteje vodoravna podzemeljska votlina v kraškem svetu; posamezne jame so lahko povezane v jamski sistem, postojnski jamski splet ima npr. skupaj 20.570 m rovov. Po sedimentih ločimo kapniške, snežne, ledeniške jame; glede na vodo v njih jih delimo na suhe, vodne, izvirne, ponorne itd.; po nastanku so erozijske, korozijske, podorne itd. migracija, sociologija: prostorska mobilnost (spreminjanje stalnega bivališča) prebivalstva, predvsem zaradi spreminjanja gospodarske strukture, bivalnih zahtev ipd. Za razvoj sodobne družbe je pomembno odseljevanje presežka prebivalstva s podeželsko-agrarnih na mestno-industrijska območja, kar je pripeljalo do urbanizacije, tj. vse večjega zgoščevanja prebivalstva v mestih, in do nastanka velikih mestnih regij (metropolitansko območje). Zdaj je pomembno še preseljevanje iz mestnega jedra v primestje. Pri migracijah razlikujemo notranjo, zunanjo (meddržavno), bližnjo, daljnjo (čezmorsko) migracijo ter priseljevanje in izseljevanje. populacija, večja skupina osebkov navadno iste vrste, ki živi na istem prostoru, kraju suburbanizacija, širjenje mestnih gradenj v okolico zaradi možnosti nakupa zazidalnih parcel, ugodnih cen zemljišča ipd.; pri izenačevanju z mestnimi razmerami širjenje urbanizacijskega pritiska na podeželski prostor, tudi na prej nedotaknjena in rekreacijska območja. urbanizacija -e ž (a) glagolnik od urbanizirati: hitra, obsežna urbanizacija; urbanizacija naselij, vasi / urbanizacija kmečkih hiš; urbanizacija pokrajine / urbanizacija prebivalstva; urbanizacija življenja / stopnja urbanizacije stopnja naseljenosti, določena z deležem mestnega prebivalstva ♦ grad. industrializacija gradnje uvajanje industrializirane gradnje vodonosnik, del kamninske mase, ki vsebuje vodo in jo prevaja 11. V NEKDANJIH STARIH ČASIH Pripovedke, pravljice in zgodovinske kronike govorijo, da se je tod nekoč razprostiralo veliko jezero. Ravnina je od treh strani obdana z nižjimi vzpetinami, četrta stran proti Žejam pa je povsem odprta. Predel je obkrožen od Udinega boršta in Dobrave, ki se dvigata komaj deset do dvanajst metrov nad ravnino, vmes pa zapira raven terasasti svet na Polici, ki je dobila ime prav po značilni obliki tal. V predelu Temnik pa je ozka klisura, ki loči Naklski svet od Struževskega. Skozi Temnik je bila speljana tržiška proga. Po obliki soteske pa je možno sklepati, da klisura v sedanji obliki ni nastala po naravni poti ampak je delo človeških rok. Prav tako pa ni nastala pri graditvi proge ampak mnogo prej. V prejšnjem stoletju, ko skozi Temnik še ni bila speljana železnica, so ležale na dnu velike skale. V nasprotno smer proti Žejam svet ni več tako vodoraven, kakor je videti na oko. Naklo ima 406 m nadmorske višine, Žeje 432 in Pivka 402 metra. Torej gre za kar 30 m višinske razlike, kar bi zadoščalo za dokaj globoko jezero. Geologi trdijo, da je Tržiška Bistrica nekoč tekla od Dupelj pod »Acovcami« in se je šele pri Struževem zlivala v Savo. V Struževem pa je res vidna suha struga in tudi ime vasi razlagajo v zvezi s to Strugo. Struževo naj bi bila vas, ki leži v strugi. Izvori večine imen teh krajev pa je povezanih z vodo. Po tej razlagi je Okroglo kraj, ki je obdan okrog in okrog z vodo; na eni strani ga oklepa Sava, na drugi pa jezero (in kasneje močvirje). Pivka je dobila ime, ker so s Štuclja, kjer je bila prvotna naselbina, hodili tja po vodo in napajat živino. Žejanci pa so imeli pred zgraditvijo vodovoda težave z vodo, najbrž jim žeja res ni bila neznana. Ime Naklo pa je povezano s kalno vodo, mlakužo. »Na kalu« je kraj ob kalni vodi. Ta vas pa ni edina s tem imenom, naselja vasi istega imena so še na Primorskem, na Dolenjskem in v Beli krajini. Še več imen s prvotno obliko, to je Kal - Kališče in podobno. V leksikonu Dravske banovine, ki je izšel leta 1937 so opisani vsi slovenski kraji (razen Primorske, ki je bila takrat pod Italijo). V njem je omenjenih 29 imen tega korena. Vsi ti kraji pa so bili ali pa so še danes ob vodah ali pa se da vsaj dokazati, da so bila tam nekdaj močvirja, mlakuže ali podobno. Ime druge največje vasi Strahinja (strah zaradi pesoglavca, ki je nekoč strašil tod okoli?) pa ne moremo povezovati v zvezi z vodo ali močvirje. Pač pa na vodo pomislimo zaradi Strahinjske cerkvice, ki je posvečena Miklavžu. Miklavževe cerkve pa so vedno postavljali ob vodah. Tudi navpične stene Štucja in Dobrave ob poti na Okroglo so gladke in izlizane, kar pa je delo valovanja. In kjerkoli na tem polju kopljemo nekoliko globlje povsod naletimo na rečni prod. Tega pa je posebno veliko v gramoznici na polici in vse do Jurčkovega polja kjer so prav tako zaloge gramoza neizčrpne. Že samo to so dokazi, da je bila vsa kotlina preplavljena z vodo. Pa tudi utrdba, ki je nekoč stala na Štuclju se je po pripovedki ugreznila v zemljo tako, kot se je ugreznilo nešteto vodnih jam na Udin borštu. Vrtače in ugrezi so še danes vidni na neštetih krajih. Vse to pa se je zgodilo, ko so večji del jezera Rimljani pri Temniku enostavno predrli in spustili, da se je odtočilo do take mere da je potem še nekaj stoletij v naklanski dolinici kraljevalo močvirje in šele, ko se je predel presušil se je v to Naklsko ravnico »Na kalu« lahko naselilo ljudstvo. 12. ZAKLJUČEK Čas v katerega se datirajo prve najdbe so 8000 let pr.n.št.. V starejšem in srednjem paleolitiku, ko so bila bivališča pogosto v naravnih jamah, v mlajšem paleolitiku pa so imeli že šotore in kolibe z ognjišči. Vso to naravno zaščito in oskrbo pa so uporabniki gotovo našli v Arneševi luknji, Veliki Lebnici, Dacarjevem breznu, jami Dupulnek in ostalih jamah Udin boršta. Zatem pa so bila tu še naselja prvobitnih rodovnih skupnosti pri katerih je opaziti skrb za smotrno izgradnjo. Naselja so bila načrtovana glede na varnost, udobnost, zdrave življenjske razmere in tudi na videz. Zaradi varnosti so prazgodovinska naselja obdana z vodnimi jarki ali zemeljskimi okopi. Vhod je bil le eden in to na mestu, ki ga je bilo možno dobro braniti. Zunanji videz je bil enovit, za gradnjo pa so uporabljali lokalna gradiva. Vse to pa jim je nudilo jezero, ki je nekdaj kraljevalo v teh krajih in voda kraških jam in izvirov Udin boršta. Okopi oz.in obrambni vodni jarki pa so lepo vidni na kraju kjer je nekoč stal Beli grad na Štuclju - tako imenovan »Pusti grad«. Da pa je bilo tu jezero pa priča zapis župnika Blaznika (katerega omenja Vrhovnik v svoji kroniki) h kateremu je prišel faran Lesnikar in mu povedal, da je našel železne priveze za ladje. Le te pa je našel, ko je iz mesta ruševin na Štuclju odnašal gradivo iz katerega je potem sebi sezidal domačijo. To jezero pa so po pričevanju (in zapisu zgodovine Naklanske fare) izpustili Rimljani, da je odteklo. Kjer so izvedli ta prekop pa je v kartah Franciscejskega katastra vidno še danes (izrisan je večji vrtinec v predelu Temnika). Klisura pa ni vidna samo na Franciscejskemu katastru pač tudi na terenu še dandanes. Odlok o razglasitvi Spominskege parka Udin boršt za zgodovinski in kulturni spomenik Objavljeno v Uradnem vestniku Gorenjske št. 20-229/85: Ne podlagi 18. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Ur. list SRS, št. 1/1981), 192. in 199, člena statuta občine Kranj (Ur. vesinik Gorenjske, št. 25/1982), 127. člena statuta občine Tržč (Ur. vestnik Gorenjske, št. I7/1983) in 3., 25. in 241. člena Zakona o prekrških (Ur, list SRS, št. 25/1983)so Skupščina občine Kranj na sejah Družbenopolitičnega zbora, Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne .24/4-1985, Skupščina občine Tržič na sejah Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 30/5-1985 in skupščina Kulturne skupnost: Kranj na sejah obeh zborov dne 4/6-1985 ter skupščina Kulturne skupnosti Tržič na sejah obeh zborov dne 15/10-1985 sprejeli ODLOK o razglasitvi Spominskege parka Udin boršt za zgodovinski in kulturni spomenik 1. člen Z namenom, da se ohranijo zgodovinska izročila revolucionarnega delavskega gibanja in NOB ter ohrani obstoječa gozdna površina z naravnimi znamenitostmi, zgodovinskimi in kulturnimi spomeniki, se območje Udinega boršta, ki leži v občinah Kranj in Tržič, razglasi za zgodovinski in kulturni spomenik (v nadaljnjem besedilu: spominski park). 2. člen Meja spominskega parka poteka takole K. o. Kranj Meja poteka po S meji katastrske meje med k. o. Kranj in k. o. Kokrica v smeri V-Z proti domačiji "pri Franceljnu" v Udinem borštu. Meja poteka od SV vogala, po V robu parc. št. 596/1 v smeri S-J do zemljišča parc. št. 1015, katero prečka in zavije proti V po J robu tega zemljišča, do SZ vogala parc. št. 611, kjer prečka zemljišče pare. št. 1015 in zavije po Z robu parc, št. 610 proti S do SZ vogala istega zemljišča, kjer zavije proti V, po S robu parc. št. 810 do SV vogala istega zemljišča in zavije proti J po V robu parc. št. 610 do zemljišča parc. št. 1015, katerega prečka in na S2 vogalu parc. št. 615 zavije proti V po južnem robu zemljišča parc. št. 1015 do SV vogala parc, št. 643/1, kjer zavije proti J in poteka po V robu parc. št. 843/1 do JV vogala iste parcele, kjer zavije proti Z in teče po S robu zemljišča parc. št. 1017, jo prečka pri SV vogalu parc. št. 640 in teče proti J po V robu pare. št. 640 do njenega JV vogala, kjer zavije proti Z in teče po S robu poti pare, št. 1018 do SV vogala parc, št. 682/2, kjer prečka zemljišče pare. št. 1018 in teče proti J po V robu parc. št. 682/2 do JV vogala iste parcele, kjer zavije proti Z in pri JZ vogalu parc. št. 882/2 zavije proti J ter teče po J robu pare. št. 683 do JV vogala parc. št. 683, kjer zavije proti Z in teče po S robu parc. št. 1019 pro6 Z do JZ vogala parc. št. 714, kjer zavije proti SZ in poteka po Z robu parc. št. 714 do SZ vogala parc. št. 714, kjer zavije proti Z preko katastrske meje med k. o. Kranj in k. o. Pivka. K. O. Pivka V nadaljevanju meja poteka od J vogala parc. št. 277/2 proti SZ po JZ robu parc. št. 277/2, prečka zemljišče parc. št. 421/1 in nadaljuje po JZ robu parc. št. 277/1, 273, 188. Na S vogalu parc. št. 190/1 zavije proti J ob V robu parc, št. 187 do zemljišča parc. št. 420, kjer teče po S robu zemljišča parc. št. 420 do V vogala parc. št. 201/1, kjer zavije proti SZ po J robu parc. št. 215, 214/1, do SV vogala parc. št. 213, kjer zavije proti J med parc. št. 213 in 212 do zemljišča parc. št 434/2, kjer zavije proti Z in poteka po S robu istega zemljišča, naprej do zemljišča parc. št. 406/1, kjer teče po SV robu zemljišča parc. št. 406/1 proti SZ do JZ vogala parc. št. 14, kjer zavije proti S po V robu zemljišča parc. št. 407 do katastrske meje k. o. Naklo na S meji k. o. Pivka. K. o. Naklo Meja poteka po JV robu zemljišča parc. št. 620 proti S do Z vogala parc. št. 279/1, kjer zavije proti SV in teče po Z robu perc. št. 279/1 do S vogala parc. št 279/8, kjer zavije proti Z do vogala parc. št. 279/4, kjer poteka po J robu parc. št 283/3 do SZ vogala parc. št. 279/4 na katastrski meji med k. o. Naklo in k. o. Strahinj, na vogalu zavije proti S in teče po katastrski meji do zemljišča parc. št. 282, kjer pride v novo k. o. na SZ vogalu parc. št. 282. K. o. Strahinj Meja poteka po meji med k. o. Strahinj in k. o. Naklo do J vogala zemljišča parc. št. 649 in teče naprej proti S po Z robu parc. št. 649 do Z vogala zemljišča parc. št. 648/2, kjer zavije proti Z in teče po J robu zemljišča parc. št. 648/2 do JZ vogala parc. št. 648/2, kjer zavije proti S in teče ob Z robu parc. št. 648/2, do JZ vogala parc, št 648/1, kjer zavije proti Z, prečka zemljišče parc. št 700 do vogala parc. št. 647/7 in teče po JZ robu parc. št. 647/7 proti SZ vogalu parc. št. 647/7, kjer zavije proti Z in teče do V vogala zemljišča parc. št. 621 po katastrski meji k. o. Strahinj in k. o. Vojvodin boršt. Meja poteka naprej po JV robu parc. št. 621 in 622/1 do J vogala zemljišča parc. št. 622/1, kjer zavije proti S in poteka po S robu zemljišča parc. št. 699 do JZ vogala zemljišča parc. št. 620, kjer zavije proti S in teče po Z robu zemljišča parc. št. 620 in 601. Meja poteka po potoku od JZ vogala parc. št. 620 do S vogala zemljišča parc. št. 611/2. Meja prečka zemljišče parc. št. 698 in nadaljuje po SZ robovih parc. št. 604, 6O5, 611/1, 611/2. Pri S vogalu zemljišča parc. št.611/2 poteka meja naprej proti S po Z robu parc. št. 610/2 in 610/1, nato zavije po katastrski meji med k, o. Strahinj in k. o. Vojvodin boršt do S vogala zemljišča parc. št. 669/1 in poteka po J robu parc. št. 669/1 proti SZ do vogala zemljišča parc. št. 134, kjer zavije proti SZ, prečka pare. št. 69/13 in teče po J in Z robu parc. št. 69/12 do S vogala parc, št. 69/12, kjer zavije proti Z in teče po JZ robu parc. št. 177/1 do SV vogala parc. št. 67, kjer zavije proti Z in teče po J robu perc. št. 68/4 in teče po J robu perc. št 179/2, 179/3 pri SZ vogalu parc. št. 68/2 zavije proti J in JV vogalu parc. št. 65 zavije proti Z in poteka vseskozi po J robu parc. št. 65 in JZ robu parc. št. 192/1, do SV vogala parc. št. 192/7, kjer zavije proti Z in poteka po J robu parc. št. 192/1, prečka parc. št. 671 in nadaljuje po Z robu parc. št. 671 do JV vogala parc. št. 193/3, kjer zavije profi Z po njunem robu parc. št. 193/3, nadaljuje po V in J robu parc. št. 194/2 in nadaljuje proti Z po J robovih parc, št. 194/1, 215, 213, 212, 210, 209, 208, in pri JZ vogalu parc. št. 208 zavije proti S; kjer teče po Z robu pare. št. 208 in potoku do SV vogala pare. št. 200, kjer meje prestopi katastrsko mejo k. o. Strahinj in k. o. Duplje. K. o. Duplje Meja se nadaljuje po JV robu parc. št. 1048/3 do njenega J roba, kjer zavije proti S in poteka po V robu parc. št. 1080 do parc. št. 1079, kjer teče po njenem V robu proti S do JZ vogala parc, št. 2/6, zavije proti V in teče po J robu parc. št. 2/6, 2, 2/2, 2/1, kjer pri JV vogalu parc. št. 2/1 zavije proti S in pri J vogalu pare. št. 5/2 zavije proti V in nadaljuje po V robu parc. št. 6, prečka pri SV vogalu parc. št. 6, parc. št. 1074 in teče po JZ robu parc. št. 7 in pri JZ vogalu parc. št. 65 zavije proti S in teče po Z robu pare. št. 65, 142/2 140/1 in pri S vogalu parc. št. 67 zavije proti Z in teče po J robu parc. št. 1074 do SV vogala parc. št. 51/1, kjer zavije proti J po V robu parc. št. 1077 do J vogale parc. št. 51/2, zavije proti Z in teče po Z robu parc. št. 51/2 do SZ vogala iste parcele, kjer zavije proti Z in teče po J robu parc, št. 1074 do S vogala parc. št. 131, kjer zavije proti Z in naprej poteka po J, Z in S robu parc. št. 197 do SV vogala iste parcele, kjer prečka parc. št. 1074 proti V in na Z robu parc. št. 175 zavije proti S in naprej teče po V robu parc. št. 1074 do V vogala parc. št. 181, kjer teče proti S po Z robovih parc. št. 181, 102 prečka parc. št. 211, 214/1, 215 in teče naprej po Z robu parc. št. 219, 224, 225 in 230. 231, 267 pri S vogalu parc. št. 268 zavije proti Z in poteka po J robu parc. št. 1100, 1099/1 pri SZ vogalu parc. št. 269 zevije proti J in teče po V in J ter Z robu parc. št. 1099/1, na Z robu iste parc, št. meja zavije proti S in teče po V robu parc. št. 278 in pri S vogalu iste parc. št. teče naprej proti S po Z robu parc. št. 294/1 do SZ vogala parc. št 294/1, kjer zavije proti V in nadaljuje do katastrske meje med k. o. Duplje in k. o. Vojvodin boršt II. in meja poteka po njej proti SdoS vogala parc. št. 306. K. o. Vojvodin boršt II. Meja se nadaljuje po katastrski meji med k. o.Žiganja vas in k. o. Vojvodin boršt. Meja poteka po Z robu parc. št. 235, na S vogalu iste parcele zavije proti V in poteka po S robu parc. št. 545, 544, 543, zavije pri S vogalu parc, št. 542/2 proti S in poteka po Z in SZ robovih parc. št. 542/2, 542/1 541, 540, 535, 534, 533, 532, 531, 530 do katastrske meje k. o. Žiganja vas na SZ vogalu parc. št 530 in teče naprej po k. o. Žiganja vas. K o. Žiganja vas Meja se nadaljuje po katastrski meji med k. o.Žiganja vas k. o. Vojvodin boršt II. od JV vogala parc. št. 115/1 do S vogala parc. št 82/1, kjer prečka parc. št 631 in teče po V robu parc. št. 36 do S vogala iste parcele, kjer zavije proti Z in poteka po J robu parc. št. 33/1, 41/5 do J vogala parc. št. 41/4, kjer zavije proti S in poteka po Z robu perc. št. 41/4, 52, 53, 47/5 proti S in pri SZ vogalu parc. št 47/5 zavije proti Z do JZ vogala parc. št. 48/3, kjer zavije pmti S in teče po robu parc. št. 48/3, 47/4, 47/3, 48/2 in na SZ vogalu parc. št. 48/2 zavije proti V do JZ vogala parc. št. 48/5, kjer teče naprej proti S po Z robu parc. št 48/5, 42/1, 46, 24, 342/4, 342/1, 342/3, 342/2, do S vogala parc. št. 342/2, kjer zavije proti JV in teče po J robu parc. št. 352 do J vogala parec. št. 352, kjer zavije proti J in teče po JV robu parc, št. 361/1 in naprej po V in S robu parc. št. 354 do JZ vogala parc. št 433, kjer zavije proti S in teče po robu parc. št. 361/1 do V vogala, kjer zavije proti Z in teče po J robu parc. št. 368 do JZ vogala iste parcele, kjer zavije proti S in teče po Z robu parc. št. 368, 434, 440, 441, 429 in nadaljuje po V robu parc. št 456 do SV vogala iste parcele, kjer zavije ptoti Z in teče po S in Z robu parc. št. 456 do J vogala parc. št. 457, kjer zavije proti SZ in teče po JZ in Z robu parc. šk 457, nato po SZ robu parc. št. 424 do JV roba parc. št. 423/1, kjer zavije proti severu in teče po Z robu parc. št 425, 422, 420/2, 420/1, prečka parc. št. 615 in ob robu parc. št. 535 zavije proti V do JZ vogala parc. št. 537, kjer zavije proti S in nadaljuje do SZ vogala parc. št. 537, kjer zavije preti V in teče po S robu parc. št. 537, 538, 539 do katastrske meje k. o.Žiganja vas in k. o. Križe. K. o. Križe Meja poteka od SZ vogala parc. št. 129/1, se nadaljuje po S robu parc. št. 129/1, 129/3 in teče naprej po SZ robu parc. št 128/1 do SZ vogala parc. št. 128/1, kjer zavije in teče po S robu parc. št. 128/1 in 128/2 do katastrske moje k. o. Križe in k. o. Senično. K. o. Senično Meja se nadaljuje po J robu parc. št. 869/1 do potoka na S vogalu parc. št 30/4, kjer zavije proti J in teče po V robu parc. št. 37/2, prečka parc. št. 869/2 in se nadaljuje po V robu parc št. 361 do JV vogala, kjer zavije proti Z do parc. št. 908 in teče po V robu parc. št. 908 do parc. št. 907, kjer zavije po njenem J robu do SZ vogala parc. št. 386, kjer zavije do Z, JZ in J robu parc, št. 386, 387/2 do parc. št. 907, katero prečka in teče proti JV po njenem SV robu do parc. št. 906 in jo prečka, zavije proti J in teče po V robu parc. št. 906 do S robu parc. št. 905 in teče naprej po Z robu parc. št. 905, prečka parc, št. 900 in teče naprej po njenem J robu do katastrske meje. K. o. Golnik Meja prečka parc. št. 460 in teče proti V po J robu parc. št. 158 do S vogala parc. št. 421, kjer zavije proti J po Z robu parc. št. 421 do vogala parc. št. 429, kjer zavije in prečka parc. št. 481, proti V in teče po J robu parc. št. 429, 425 do JV vogala parc. št 425, kjer zavije proti J in teče po Z robu parc. št. 158 do skrajno SZ roba parc. št. 305/1, kjer prečka parc. št. 158 in poteka proti S po V robu parc. št 305/1, in seka parc. št. 306 med SZ vogalom parc. št. 305/1, J vogalom parc. št 310, prečka parc. št. 457 in teče naprej proti S po Z robu parc. št. 311, 313 do JV vogala perc. št. 454 in se pri JZ vogalu te parcele obrne proti S, nato po Z robu do vog. 316 in teče po Z robu parc. št. 316 in 295 do SZ vogala parc. št. 454, parc. št. 295. Naprej teče po Z robu parc. št. 454 in jo prečka pri S vogalu parc. št. 295. Meja zavije proti JV in teče po J in V robu parc. št. 294 do SZ vogala parc. št. 299/3, kjer zavije proti V in poteka po S robu parc. št. 299/3 do SV vogala parc. št 299/3, kjer zavije proti J do parc. št. 299/2, kjer zavije proti V in poteka po S robu parc. št. 299/2, 285/1, prečka parc. št. 286/1 in 281 v SV vogalu parc. št. 285/1, zavije proti S in poteka po V robu parc. št. 281 do parc. št. 452, kjer zavije proti V in poteka po J robu parc. št. 452 do katastrske meje med k. o. Golnik in k. o. Goriče. K. o. Goriče Meja prečka parc. št. 748 na SZ vogalu parc. št. 606 in teče proti Z po JZ robu parc. št. 724/3 do SV vogala parc. št. 727, kjer zavije proti Z in poteka po S robu parc. št 727 do SV vogala parc. št. 541, kjer prečka parc. št. 727 pri SZ vogalu parc. št. 540, kjer zavije proti J in teče po Z robu parc. št 540, 538/2, 534, do S vogala parc. št. 528/1, kjer zavije prati SZ in teče po S robu parc. št. 528/1, 528/2, 527, 553, do Z vogala parc. št. 553, kjer seka parc. št. 554 med Z vogaloma parc. št 553 in JV vogalom parc. št. 556, nato poteka proti JZ po SZ robu parc. št. 456, 447, do Z vogala parc. št 447, kjer zavije proti JV po robu parc. št. 447 do Z vogala parc. št 448, kjer zavije proti Z in teče po S robovih parc. št. 452, 450. 449, 407, 408, 741 do SZ vogala parc. št. 741, kjer zavije proti JV in teče po Z robu parc. št. 741 in se nadaljuje po JZ robu parc. št 741 do SV vogala parc, št 399/2, kjer prečka parc. št. 741 proti S in seka J vogal parc. št. 405/1 v izmeri 4 m2, prečka parc. št. 738, 748, zavije proti JZ in teče po JV robu parc. št. 740 do S roba parc. št. 384, kjer zavije proti JV in poteka po JZ robu parc. št. 739 do parc. št. 724/1, kjer zavije proti J in poteka po Z robu parc. št. 724/1 do katastrske meje k. o. Goriče in k. o. Tenetiše. K o. Tenetiše Meja teče proti J po Z robu parc. št. 435 do S vogala parc. št. 424, kjer zavije proti JV po S strani parc. št. 424 (potok) do parc. št 425, kjer zavije proti JZ po SZ robu parc. št. 425, jo prečka pri SZ vogalu parc. št. 281/7, kjer teče po Z robu te parcele proti J: do parc. št 424 in teče po njenem Z robu proti J, do katastrske meje k. o. Tenetiše in k. o. Kokrica. K o. Kokrica Meja poteka do JZ vogala parc. št. 1131/1, kjer se obrne proti V in teče po J robu parc. št. 1131/1 do JV vogala parc. št. 415, kjer zavije proti Z do J robu parc. št. 415 do katastrske meje Vojvodin boršt. K o. Vojvodin boršt I. Od katastrske meje Vojvodin boršt in k. o. Kokrica poteka meja po J robu parc. št. 147 proti JZ do parc. št. 1241, katero prečka in teče po J robu parc. št 146/2, 146/1 do JZ vogala parc. št 146/7, kjer zavije profi J pa V robu parc. št. 138/2, kjer zavije pri JV vogalu parc. št. 139/2 proti Z in teče po J robu parc. št 139/2, 139/1, 134, 133, 126, 125, 120, 119, 114, 113, 108, 107, 104, 103, 98, 97 in istočasno po katastrski meji med k. o. Vojvodin boršt in k. o. Kokrica. K. o. Kokrica Meja poteka po S robu katastrske meje med k. o. Kokrica in k. o. Vojvodin boršt I. do SZ vogala parc. št. 367 pa do SZ vogala parc. št. 394, kjer zavije proti J in poteka po Z robu parc. št. 394 do katastrske meje k. o. Kranj, kjer se meja spominskega parka sklene z mejo v k. o. Kranj. Meja spominskega parka in lokacije posameznih zgodovinskih in kulturnih spomenikov ter naravnih znamenitosti so vrisane v topografskem načrtu v merilu 1:5000 (TTN-5) in preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 (PKN-5), ki sta sestavni del tega odloka. Spominski park, zgodovinski in kulturni spomeniki ter naravne znamenitosti se označijo. Oznaka vsebuje tudi navedbo lastnosti, zaradi katerih so bili razglašeni za spomenik oziroma znamenitosti. 4. člen Za spominski park kot celoto velja varstveni režim, ki zagotavlja ohranitev gozdne in kulturne krajine, lastnikom zemljišč pa omogoča gospodarjenje z gozdovi in kmetijskimi obdelovalnimi površinami. Dejavnost gospodarjenja z gozdovi je dovoljena po določilih potrjenih gozdnogospodarskih načrtov in obsega: - trajnost gozdov in trajnost gozdne proizvodnje ter donosov tako, da se vzdržujejo in krepijo vse funkcije gozdov, - enostavno gozdno biološko reprodukcijo, gojenje in varstvo gozdov, - načrtno odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami, - strokovne osnove za usklajevanje vseh dejavnosti v gozdnatem prostoru in - posek, spravilo in prevoz lesa s sodobno gozdarsko mehanizacijo. V spominskem parku je prepovedana: 1. vnašati nesamonikle gozdne rastlinske vrste, 2. vnašati vrste divjadi in druge prostoživeče živalske vrste, ki niso značilne za to območje, 3. vnašati v vodotoke vrste rib in živali, ki niso značilne za to območje, 4. uničevati ali poškodovati gnezdišča ter prostore, kjer se živali zadržujejo in razmnožujejo, 5. izpuščati onesnažene vode ali odlagati trde odpadke in smeti na bregove in v struge potokov, 6. odpirati in izkoriščati glinokope, komunalno in drugače posegati v prostor, kar bi nasprotovalo ohranitvi naravnih znamenitosti, kulturnih in drugih vrednot, 7. graditi počitniške hišice, 8. graditi stanovanjske objekte,. razen nadomestnih stavb ter objektov in naprav v skladu z veljavno plansko in izvedbeno prostorsko dokumentacijo, 9. po opravljenih gradbenih delih puščati neutrjene površine neozelenjene, 10. postavljati ograje, ki niso značilne za to območje, 11. sežigati odpadke in druge materiale na prostem, razen lesnih in drugih rastlinskih odpadkov, 12. uporabljati gozdne ceste za javni promet, razen za potrebe dovoljenih dejavnosti v spominskem parku in v primeru, ko je to posebej dovoljeno in označeno, 13. parkirati motorna vozila zunaj za to določenih mest, razen za potrebe dovoljenih dejavnosti v spominskem parku, 14. kuriti ogenj in pripravljati žerjavico, razen na mestih, ki so za W določene, 15. postavljati reklame ali napise, ki bi pokrivali značilne poglede in razglede na spomenike (dovoljeno je začasno postavljanje reklam ali napisov ob prireditvah s soglasjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju) in 16. presegati raven hrupa, ki je 45 dB (A) razen v naseljih in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v spominskem parku. 5. člen Iz varstvenega režima, določenega v 4. členu tega odloka, ste izvzeti naslednji območji: 1. Območje, na katerem je urejeno odlagališče smeti in ki obsega parcele št. 111, 112, 116, 117, 122, 123, 128, 129, 130, 136, 137/1, 137/2, 176, 179, 180, 181, 182, 183, 184, 185, 186/2, 186/3, 187, 188/2, 197, 198, 199, 200, 201, 202, 204, 1234, 1240, 1241, vse k. o. Vojvodin boršt I. Na navedenih parcelah je dovoljena izgradnje objektov, potrebnih za varno in ekološko neoporečno odlaganje odpadkov. Rezervne površine za možno širjenje odlagališča odpadkov po letu 1990 so na naslednjih parcelah: 57, 58, 60, 64, 65, 68, 69, 74, 75, 76, 79, 80, 81, 82, 85, 86, 90, 91, 94, 95, 100, 101, 105, 106, 177, 178, 303/1, 303/2, 304/1, 304/2, 304/3, 304/4, 304/5 in 304/6 vse k. o. Vojvodin boršt I. 2. Območje rezervata za posebne namene. Iz varstvenega režima določenega v 3. točki 4. člena odloka je izvzeto območje ribnika na Farškem potoku z zadrževalnikom na Želinskem potoku, ki obsega naslednje parcele: 305/6, 306/2, 306/3, 306/4, 306/5, 306/1 in 422 vse k. o. Vojvodin boršt I. 6. člen V spominskem parku so deli kulturne dediščine, ki imajo posebno zgodovinska in kulturno vrednost, razglaše ni kot zgodovinski spomeniki: Oznaka Spomeniška lastnost Parc. št Kat občina Št. zemlj.-knj. vl. Imetnik spomenika oz. imetnik pravice upravljanja Varstveni režim 1 2 3 4 5 6 7 1. Sleme pri Seničnem kraj, kjer je bil 22. 7. 1941 sprejet sklep o pričetku upora v kranjskem okrožju 128/1 Križe 465 Rozman Marija, Križe 75 I. 2. Cegelnica, ob hiši št. 16 Spominsko odeležje ustanovitvi Kranjske čete 26. 7. 1941 621 Strahinj 246 Ažman Ignac, Naklo, Cvetlična ulica 4 I. 3. Cegelnica št. 16 hiša s spom. ploščo prvoborcema Fistru in Rejcu 618 619 Strahinj Strahinj 109 405 Kimovec Francka in Fister Anton, Cegelnica št. 16 II. 4. Kapnik partizansko taborišče v 527 Vojvodin boršt I 495 Markič Lovro, Strahinj 70 I. letih 1941 in Grašič Pavel, 1942 526 523 Vojvodin boršt I Vojvodin boršt I 101 532 Strahinj 65 Sušnik Lovro, Amalija, Strahinj 30 5. Udin taborišče 1017 Vojvodin 78 GG Kranj I. boršt nad Kokrške čete boršt I Letenicami v marcu in aprilu 1942 6. Letenice, spom. 405/1 Goriče 54 Alojz Logar, I. sredi obeležje Goriče 19 naselja padlim borcem Kokrške čete 7.Udin kraj 108 Vojvodin 322 Škofic Edvard, I. boršt, Mala počivališča in 109 110 boršt I Kokrica rostoka spopada borcev 2. bataljona Vojvodin boršt I 258 11,Pokopališka 8, Fende Janez, ml prvega Kokrškega odreda 13. 9. 111 Vojvodin boršt I 162 Primskovo 31, Jagodic VI.iktor, 1942 HeIlena, Helena ml., Pavla, Ilovka 8 8. Udin kraj spopada 521/2 Vojvodin 737 KS Naklo I. boršt, borcev 2. boršt I Težicev batalj. hrib Kokrškega odreda 14/91942, v katerem je padlo 6 borcev 9. Strahinj, grobišče 179/2 Strahinj 466 KS Naklo I. ob robu borcev 2. bat Udinega boršta Kokrškega odreda 10. Udin boršt, pri Globoki dolini obveščevalna točka Poljana, kjer je pAdel obveščevalec Peter Zupan 43/2 Vojvodin boršt I 739 KS Naklo I 11. Udin boršt, nad Kamnjeko m zadnji spopad borcev 2. bataljona Kokrškega odreda 14/91942, v katerem je padlo 13 borcev 1080/2 Vojvodin boršt I 738 KS Goriče I. 12.Udin boršt na Pečicah grob borca Ivana Š Šparovca 258/2 Pivka 270 KS Naklo I. 13. Strahinj št. 37 hiša s spominsko ploščo NH Katarini in Rudiju Mede 79 Strahinj 252 Mede Fani, Strahinj 76 II. 7. člen V spominskem parku so deli kulturne dediščine, ki imajo kulturno, zgodovinsko, znanstveno in estetsko vrednost, razglašeni kot umetnostni spomeniki: Oznake Spomeniška Parc. št. Kat. občina Št. zemlj.- Imetnik Varstveni lastnost knj. vl. spomenika režim oz. imetnik pravice upravljanja 1 2 3 4 5 6 7 14. P. c. sv. Mihaela Zg. Duplje barokizirana gotska cerkvene stavba z renesančno opremo 291 Duplje 165 Rimokat. Župnijstvo, Križe I. 15. Znamenje pri hiši C. 26. julija 63 v Naklem baročna kapelica zaprtega tipa 234 Pivka 152 Šermov Marija, Rovte pri Logatcu 95 II. 16. Znamenje v Sp. Dupljah baročna kapelica odprtega tipa 1074 Duplje S 002 II. 17. Dup[janski ali Vojvodov grad, Sp. Duplje 36 barokiziran renesančni dvorec z ohranjenimi arh. elem. od 16. do 18. stol, in poslikavo 51/1 - st. zemlj. 51/2 Duplje 124 Mausr Dušan in Matjaž, Ljubljana, Gestrinova št. 5 I. 8. člen V spominskem parku so deli kulturne dediščine, ki imajo kulturno, zgodovinsko, znanstveno in estetsko vrednost, razglašeni kot etnološki spomeniki: Oznaka Spomeniška lastnost Parc. št. Kat. občina Št. zemlj.-knj. vl. Imetnik spomenika oz. imetnik pravice upravljanja Varstveni režim 1 2 3 4 5 6 7 18. Naklo, C. 2g, julija 63 baročna, nadstropna, zidana stan. 13 Pivka 25 Ovsenik Neža in Ana, C. 26. julija II. stavba z ohranjenimi arh. elementi št. 63 19. Sp. Duplje št 6 baročna nadstropna zidana stan. stavba z ohranjeno poslikavo in arh. elementi 197 Duplje 132 Štular Franc, Sp Duplje št. 101 20. Sp. Duplje št.42 lesena, deloma zidana pritlična stan. stavba 90/1 st. zemlj. Duplje 34 Resman Marija, Sp. Duplje 98 II. 21. Sp. Duplje št.47 pritlična, lesena stanovanjska stavba z gospodarski m poslopjem iz 2/2 18. stol. 73 Duplje 36 Černivec Marija, Sp. Duplje št. 47 I. 9. člen Za zgodovinske. umetnostne in etnološke spomenike iz 6, 7, in 8. člena veljata: - varstveni rešim I. stopnje, po katerem je potrebno varovati spomenik v celoti ter zagotavljati njegovo neokrnjenost in izvirnost. Dovoljena dejavnost mora sluDiti potrebam varstva in po potrebi konserviranju in restavriranju spomenika. Za vsak poseg na spomeniku je potrebno pridobiti dovoljenje s pogoji, ki jih predpiše pristojna spomeniška služba in - varstveni režim II. stopnje. po katerem je potrebno varovati neokrnjene in izvirne najpomembnejše spomeniške lestnosti. Dejavnost v okviru spomenika mora biti v skladu s spomeniškim značajem spomenika. Za vsak poseg je potrebno ptidobiti dovoljenje pristojne spomeniške službe. V spominskem parku so deli kulturne dediščine, ki imajo posebno kulturno, zgodovinsko, znanstveno in estetsko vrednost, razglašeni kot arheološki spomeniki: Oznaka Spomeniška Parc. št. Kat. občina Št. zemlj.- Imetnik Varstveni lestnost knj.vl. spomenika oz. imetnik pravice upravljanja režim 1 2 3 4 5 6 7 22. Gradišče arheološki 240 Pivka 7 Zupan Marija, II. na Štuclju nad Pivko teren poznoantične -zgodnje- srednjeveške 241/1 242/1 Pivka Pivka 4 13 Pivka 23 Gašperin Janko, Pivka 27 utrjene 243 Pivka 3 Sodnik Jožefa, naselbine 244 Pivka 2 Pivka 9 245 Pivka 12 Žibert Alojzija, Pivka 20 246 Pivka 15 Zelnik Valentin, 241/2 Pivka 254 Pivka 18 Pavlin Janez, 242/2 Pivka 254 Pivka 13 Jenko Janez, Pivka 3 Komunalno podjetje Vodovod Kranj Komunalno podjetje Vodovod Kranj 23.Arhovo arheološka 294/1 Duplje 189 Mali Franc, Zg. I. gradišče nad lokaliteta Duplje 42 Zg Dupljami zgodnjesrednj eveške utrjene naselbine 24.Klemenče vo gradišče pri Letenicah arheološka lokaliteta zgodnjesrednj eveške utrjene naselbine 364 Goriče 250 Zaplotnik Alojz, Letenice 16 I. 11. člen Za arheološke spomenike iz 10. člena veljata: - varstvem režim I. stopnje, po katerem je potrebno varovati vse spomeniške sestavine v neokrnjeni in izvirni obliki. Vsi posegi na spomeniku se morajo podrejati spomeniški pričevalnosti, kakršenkoli poseg pa je mogoč le z dovoljenjem in pogoji, ki jih predpiše pristojna spomeniška služba - varstveni reiim II. stopnje, po katerem je potrebno varovati vse pomembnejše spomeniške sestavine predhodno sistematično raziskati arheološki spomenik in po potrebi ohraniti posamezne nepremične sestavine ter ze vsak poseg pridobiti dovoljenje pristojne spomeniške službe. 12. člen V spominskem parku so razglašene naslednje naravne znamenitosti, ki so po svoji namembnosti in pomenu naravni spomeniki: Oznaka Spomeniška Parc. št. Kat. občina Št. zemlj.- Imetnik Varstveni lastnost knj.vl. spomenika oz. imetnik pravice upravljanja režim 1 2 3 4 5 6 7 25. Gozdni pragozd 349, 350 Vojvodin 153 GG Kranj za gozdne rezervet Kriva jelka v 351, 352 boršt II. rezer. Udinem borštu 353, 370 371, 372 373, 374 26. Udin boršt, ob stari cesti Kokrica -Naklo kvalitetna drevesa rdečega bora (Pinus silvestris) - semenski sestoj 610 611 Kranj 811 Jagodic Helena in sol. za dendrološke NZ 27. Velika Lebinica kraška jama, dolge okr. 400 m, s podz. izvirom 610/1 Strahinj 228 Ferjanc Viktor, Marjan in Terezija, Strahinj 16 za podz. geomor. NZ 28. Zijalka v Sp. Dupljah kraška zijalka s premerom okr. 10 m in izvirom 142 Duplje 41 Leben Jože, Sp. Duplje 56 za podz. geomor. NZ 29. Arneševa luknja v Sp. Dupljah kraška jama z izvirom dvema dvoranam s kapniki, dolga od 500 do 800 m 142 Duplje 41 Leben Jože, Sp. Duplje 56 za podz. geomor. NZ 30.Arhovo ali Dacarjevo brezno nad Zg. Dupljami kraško brezno z 2-3 m širokim vhodom 72 Vojvodin boršt II. 217 Grašič Francka Sp. Duplje 70 za podz. geomor. NZ 31.Hišarjevo brezno kraško brezno z 1,5 m širokim vhodom 119 Vojvodin boršt II. 38 Pavlin Anton, Malo Naklo 4 za podz. geomor. NZ 32. Dupulnik, ob odcepu ceste v Zadrago kraška jama s kapniki in izvirom, dolga okrog 100 m 232 Vojvodin boršt II. 67 Tišler Marija, Zadraga 14 za podz. geomor. NZ 33. Skupina ambientalna 407/3 Senično 179 Dovžan za dendr. NZ hrastov ob kvaliteta Milka, poti Novake- Novake 1 Senično Za dendrološke naravne znamenitosti (drevje) iz 12. člena velja varstveni režim, po katerem je prepovedano: - sekati, obsekaveti, lomiti oz. drugače nasilno uničevati ali poškodovati drevesa, njihova debla, korenine in veje, - spreminjati rastiščne pogoje (odstranjevati zemljo, odkrivati korenine, zasipavati deblo in površino nad koreninemi, poplavljati rastišče, spreminjati višino talne vode in kislosti oziroma alkalnosti tal, odlagati odpadne snovi ali spuščati škodljive tekočine ali pline), - spreminjati obstoječo osončenost drevesa ali rastišča, obešati ali postavljati tuja telesa na deblo, korenine in veje ali graditi večje stalne objekte ali zgradbe na območju neposrednega rastišča. 14. člen Za gozdni rezervat iz 12. člene velja varstveni režim, ki prepoveduje: - vse gospodarske, rekreacijske, raziskovalne in ostale dejavnosti, ki bi kakorkoli spremenile obstoječo naravno stanje in vplivale na nemoten naravni razvoj v prihodnosti. 15. člen Za podzemeljske geomorfološke naravne znamenitosti (jame in brezna) iz 12. člena velja varstveni režim, po katerem je prepovedano: - poškodovati, uničevati ali odstranjevati sigaste tvorbe (kapnike) vjamah in breznih. - izvajati zemeljska dela (npr. odkopavanje ali zasipavanje terena) v ožjem območju ali na površju nad jamo oz. breznom, - spreminjati vegetacijsko odejo na površju nad jamo ali breznom (npr. krčenje gozda), - odlagati tekoče ali trde odpadke v jame in brezna ali na površje, - onesnaževati vode, ki ponikujejovjame, - loviti ter nabirati jamsko favno in flom v neznanstvene namene, - obiskovati jame in brezna, ki niso urejena za turistični ogled. 16. člen Strokovne naloge v zvezi z varstvom spominskega parka opravlja Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. Razglasitev spominskega parka za zgodovinski in kulturni spomenik se vpiše v zemljiško knjigo pri Temeljnem sodišču v Kranju. Grafično evidenco območja spominskega parka, kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti z varstvenimi režimi vodi Geodetska uprava občine Kranj in občineTržič. 18. člen Razvojna usmeritev spominskega parka se določi s programom razvoja, ki ga v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka sprejmejo: Skupščini občin Kranj in Tržič, samoupravne organizacije in skupnosti, družbene organizacije in društva, ki uresničqjejo swje planske naloge na območju spominskega parka in krajevne skupnosti z območja spominskega parka. Strokovno zasnovo programa pripravi organizacija iz 18. člena. Na podlagi programskih nalog občini Kranj in Tržič opredelita v smernicah za pripravo družbenega plana usmeritve, ki se nanašajo na območje spominskega parka. Samoupravne organizecije in skupnosti ter družbene organizacije in društva, ki uresničujejo svoje planske naloge ne območju spominskega parka v samoupravnih sporazumih o temeljih planov sprejmejo obveznosti in naloge ze razvoj spominskega parka in njegovo ohranitev: Krajevne skupnosti z območja spominskega parka sklenejo dogovor o skupnih temeIjih planov, s katerimi opredelijo obveznosti in ukrepe za uresničevanje nalog, ki so skupnega pomena za razvoj spominskega parka. 19. člen Izvajanje odloka nadzorujejo pristojni upravni organi občin Kranj in Tržič ter Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko. 20. člen Z denarno kaznijo od 1.000,00 do 60.000,00 din se kaznuje za prekršek pravno osebo in posameznika, če v zvezi s semostojnim opravljanjem dejavnosti: 1. vnaša nesamonikle gozdne rastlinske vrste (1. točka 4. člena), 2. vnaša vrste divjadi in druge prostoživeče živalske vrste, ki niso značilne za to območje (2. točka 4. člena), 3. vnaša v vodotoke vrste rib in živali, ki niso značilne za to območje (3. točka 4. člena), 4. uničuje ali poškoduje gnezdišče ter prostore, kjer se živali zedržujejo in razmnožujejo (4. točka 4. člena), 5. izpušča onesnažene vode ali odlaga trde odpadke in smeti na bregove in v struge potokov (5. točka 4. člena), 6. odpira in izkorišča glinokope, komunalno in drugače posega v prostor, kar bi nasprotovalo ohranitvi naravnih znamenitosti, kulturnih in drugih vrednot (6. točka 4. člena), 7. po opravljenih delih pušče neutrjene površine neozelenjene (9. točka 4. člena), 8. postavlja ograje, ki niso značilne za to območje (10. točka 4. člena), 9. sežiga odpadke in druge materiale na prostem, razen lesnih in drugih rastlinskih odpadkov (11. točka 4,člena) in 10. postavlja reklame ali napise, ki bi pokrivali značilne poglede in razglede na spomenike (dovoljeno je začesno postavljanje reklam ali napisov ob prireditvah s soglasjem Zevoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju) (15. točke 4. člena). Z denarno kaznijo od 500,00 do 15.000,00 din se kaznuje za prekršek iz 1. odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in posameznik. 21. člen Z denarno kaznijo 1.000,00 din se kaznuje za prekršek takoj na kraju prekrška pravna osebe ali posameznik, če v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti: 1. uporablja gozdne ceste za javni promet, razen za potrebe dovoljenih dejavnosti v spominskem parku in ko je to posebej dovoljeno in označeno (12. točka 4. člena), 2. parkira motorna vozila zunaj za to določenih mest, razen za potrebe dovoljenih dejavnosti v spominskem parku (13. točka 4. člena), 3. kuri ogenj in pripravlja žerjavico, razen ne mestih, ki so za to določena (14. točka 9. člene) in 4. presega raven hrupa, ki je 45 dB (A), razen v naseljih in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v spominskem parku 10. točka 4. člena). Z denarno keznijo 500,00 din se kaznuje takoj na kraju za prekršek iz 1. odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in posameznik. Za prekrške iz 21. člene odloka izterja denarno kazen takoj na kraju delavec milice ali komunalni redar. 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Številka: 63-06/1984-02 Datum: 24/4-1985 Predsednik skupščine občine Kranj Iven Cvar, 1. r. Številka: 63-00/1984 Datum: 4/6-1985 Predsednik skupščine kulturne skupnosti Kranj Milan Krišelj, l. r. Številka: 63-02/1984-3 Datum: 30/5-1985 Predsednikskupščine občineTužič Janez Piškur, 1. r. Številka: A8 99/85 Datum: 15/10-1995 Predsednik skupščine kulturne skupnosti Tržič Mira Kramarič, 1. r. Katalog potresov Komunalna odlagališča ^ Zavarovana območja Katalog potresov • 0-3,5 • 0.3-4.5 • 4,5-5.0 5,0-5,5 5,5-6,0 0 6.0-6.8 Karta potresne nevarnosti 0.100 0.125 0.150 0.175 0.100 I I 0.225 ■ 0.250 Se lapira lir Se prilagaja Novo ] Zavarovana območja yu, 7: V Meteorološke postaje oeiuuiiu GOLNIK iorice Tenetiše Bistrica ^ _ 3 _L "jf Meteorološke postaje ] Zavarovana območja ■ Bazna postaja P Srednjevalovni oddajnik ■ Radijski oddajnik ■ Kadar M Televizijski oddajnik ] Zavarovana območja VT POVR prispevno območje | | VT POVR-PRISPEVNO OBMOČJE ] Zavarovana območja VTPodV ] Cerkljansko, Škofjeloško in Pohograjsko hribovje ] Dolenjski kras ] Dravska kotlina ] Gorič ko ] Goriška brda in Trnovsko-Banjška plahota ] Haloze in Dravinjske gorice I I Julijske Alpe v porečju Save ] Julijske Alpe v porečju Soče 1 I Kammško-SavinjskeAlpe ] Karavanke I I Kraška Ljubljanica J Krška kotlina I I Murska kotlina ] Obala in Kras z Brkini 1 | Posavsko hribovje do osrednje Sode ] Savinjska kotlina ] Savinjska kotlina in Ljubljansko Barje ] Spodnji del Savinje do Soda ] Vzhodne alpe 1 I Vzhodne Slovenske gorice ] Zahodne slovenske gorice F 1 Zavarovana območja UMETNOST STAVBARSTVA NA SLOVENSKEM, Peter Fister NASELBINSKE OBLIKE OD JEZERSKEGA DO BITENJ, Peter Fister (Kranjski zbornik 1970) UDIN BORŠT, WIKIPEDIA GEOMORFOLOGIJA IN SKALNE OBLIKE, Mitja Prelovšek, Tadej Slabe ZNAČILNOSTI POSELITVE UDIN BORŠTA IN NJEGOVA FUNKCIJA, Mitja Prelovšek, Nataša Ravbar VEGETACIJA UDIN BORŠTA, Janec Mulrc, Tanja Pipan HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI OBMOČJA UDIN BORŠT, Metka Petrič GEOLOŠKE OSNOVE TER JAME, Martin Knez, Stanka Šebela, Franci Gabrovšek RABATAL NA KRAŠKI TERASI UDIN BORŠTA IN NJEGOVEM OBROBJU, Nataša Ravbar, Mitja Prelovšek ZGODOVINA RAZISKOVANJA IN POZNAVANJAJAM, Andrej Kranjc ŽIVALSTVO UDIN BORŠTA, Tanja Pipan FOSILNA STRUGA REKE SAVE V GRAMOZNICI BISTRICA PRI NAKLEM, Tadeja Šubic (Kranjski zbornik 2005) ARHEOLOŠKE NAJDBE V KRANJU IN OKOLICI OD LETA 1960-70, Andrej Valič (Kranjski zbornik 1995) ZBORNIK NAKLO, 1960 NAKELSKA SAVA, Iztok Geister (Kranjski zbornik 1995) ZGRADBA IN RAZVOJ GOZDNIH EKOTOPOV V UDIN BORŠTU, Polona Hafner KONGLOMERATNI KRAS V SLOVENIJI, ZGODOVINA RAZISKOVANJA IN POZNAVANJA JAM V UDIN BORŠTU NA GORENJSKEM, Andrej Kranjc TOPONIMIKA ALI O IMENIH, Andrej Kranjc PRST UDIN BORŠTA, Janec Mulec, Tanja Pipan RAZVOJ KMETIJSTVAV OBČINI KRANJ MED LETI 1953 IN 1990,Janez Tavčar(Kranjski zbornik 1990) PREUČEVANJE IN NAČRTOVANJE MIKROURBANEGA OKOLJA, Irena Pangeršič PREGLED LISTIN, KI OMENJAJO VAS DUPLJE ALI DUPLJANSKE VITEZE, Matjaž Mauser (Dupljanski zbornik) ZGODOVINSKI ORIS DUPLJANSKE GRAŠČINE, Matjaž Mauser ZGODOVINSKI ORIS, Mojca Zelič (Dupljanski zbornik) KARTA RAJONOV OKROŽJA V LETU 1943, Marija Oblak Čarni (Kranjski zbornik) UDIN BORŠT IN NJEGOV KRAS, Daša Šter (Dupljanski zbornik) POSELITVENA SLIKA RIMSKEGA PODEŽELJA NA GORENJSKEM, Milan Sagadin (Kranjski zbornik 1995) PIVKA PRI NAKLEM, STO ZGODB ŠENČUR IN OKOLIŠKI KRAJI V SREDNJEM VEKU, Božo Otorepec (Kranjski zbornik 1990) DUPLJANSKA ROKOVNJAŠKA POT, Turistični vodnik za ljubitelje narave in kulturne dediščine, učenci OŠ Naklo ROKOVNJAČI, Peter Bohinjc DIMEŽ - NAŠ ROBIN HOOD, učenci osnovne šole Stražišče GOZDARSTVO PRI NAS, NEKDAJ IN DANES, FranjoJurnah (Kranjski zbornik 1985) GOZDARSTVO, Kranjski zbornik 1970 ODLOK O RAZGLASITVI SPOMINSKEGA PARKA UDIN BORŠT ZA ZGODOVINSKI IN KULTURNI SPOMENIK, A8 99/85 z dne 15.10.1995 ATLAS OKOLJA, agencija za okolje, gis-help.arso@gov.si PRVI KRANJSKI ROPAR, Ivan sivec OKROŽJE KRANJ V NOB, Marija Oblak-Čarni (Kranjski zbornik) KRANJSKE PARTIZANSKE ENOTE V LETU 1941, Ivan Križnar (Kranjski zbornik) SPOMINI NA OSVOBODITEV KRANJA, Franc Puhar (Kranjski zbornik) STRAHINJ - RA (757), Boštjan Gradišar STRAHINJ - RA (1235), Slavica Vojičič OTREH BRATIH IN HČERAH, SLOVENSKE PRAVLJICE ZGODOVINA NAKELSKE FARE, Vrhovnik Ivan REŠITEV JE SODOBEN NAČIN ODLAGANJA ODPADKOV, reklamni oglas Mestne občine Kranj VENETI SO ZAČETEK SLOVENSKEGA NARODA, Ivan Tomažič STAROSELCI NORIKA, Ivan Tomažič ANTIČNA ARHITEKTURA, Jože Marinko ARCHAEOLOGISCHE STUDIEN AUS KRAIN, Mullner Alfons C//rt r. - v / J/5 nT L • * a * ....... . / \ J ** h/ZA/ • - J .>,• •• i > t.- «'..< V? -y^^ZW: . -v'--: i -i v f()U '« '/a voda; »v. Dominik Tenetiše Ozartca Sp. Tenet i: Žetinjski p TenetiikiWrl Straltnjsko polje JurSkovo polji m. M4 i ^ ^ 4f H Bob'oyeW Naklo I40bl Štucel PtldrfH 's K \akli iISVjiK Udin boršt z okolico: SPELEOLOSKE IN TURISTIČNE ZNAMENITOSTI TER REKREACIJA Osnovni kolesarski krog Kratki kolesarski krog Orientacijska pot Trim pot Skrajšava orientacijske poti Proga za tek na rolkah Proga Grofovi - 8 km Proga Kordež - 6 km Proga Jelenova dolina 1 Drsališče na račjem jezeru in jezerah Bobovek 2 Temnik - kjer so Rimljani spustili jezero 3 Področje precizne orientacije Pre-o l»ga 4 Bobovek najdišče mamuta ter Rimsko in staroslov.biv. 5 Beli grad, ki se je ugrezml - pri "Pustem gradu" (§) Presahlo ledeniškojezero 7 4 skakalnice za smučarske skoke • Sebenje 8 Rezervat Kriva jelka - rokovnjaški tabor (§, Pasjeglavec pri Ameševi luknji Sola, vrtec School, kindergarten športno igrišče Sports-ground Gostilna, restavracija Inn. restaurant Kulturni dom Cultural cent Turistična kmetija, prenočišče Tourst farm, accommodation Naravna znamenitost natural curiosty Zdravstveni dom. lekarna Health centre, pharmacy Turistična informativna pisarna Tourist office Ribolov Fishing Muzej, knjižnica Museum, library Gasilski dom Fire brigade Meja občine Muncipal. boundary KLISURA NA FRANCISCEJSKEMU KATASTRU LETA 1818 - 1828. KLISURA ŠE DANES VIDNA V NARAVI IN NA PRILOŽENEM DIGITALNEM MODELU VIŠIN OBRAVNAVANEGA OBMOČJA. Pripovedke, pravljice in zgodovinske kronike govorijo, da se je tod nekoč razprostiralo veliko jezero. Ravnina je od treh strani obdana z nižjimi vzpetinami, četrta stran proti Žejam pa je povsem odprta. V predelu Temnik pa je ozka klisura, ki loči Naklski svet od Struževskega. Prav tu pa so po zapisih Rimljani ta predel prekopali in jezero odtočilu. V naklski kotlini pa je še več stoletij po tem dogodku kraljevalo močvirje. RUSJfCA in-TgRMF sbMSiS NČF.VO .^BkaLel 10 brezni Jama pri taboi BIVALIŠČA OB JEZERU V DOLINAH OSAMELEGA KRASA Da pa je bilo tu jezero pa priča zapis župnika Blaznika (katerega omenja Vrhovnik v svoji kroniki) h kateremu je prišel faran Lesnikar in mu povedal, da je našel železne priveze za ladje. Le te pa je našel, ko je iz mesta ruševin na Študju odnašal gradivo iz katerega je potem sebi sezidal domačijo. Pravljica ps govori tudi o tem, da je bil cel svjt pod jezerom prepreden z rovi in je povezoval jame na strani Udin boršta z jamami na Besniški strani. Čas v katerega se datirajo prve najdbe so 8000 let pr.n.št., ko so bila bivališča pogosto v naravnih jamah - Arneševi luknji. Veliki Lebnici, Dacarjevem breznu, jami Dupulnek in ostalih jamah Udin boršta. Naselja prvobitnih rodovnih skupnosti pa so bila zaradi varnosti obdana z vodnimi jarki ali zemeljskimi okopi, kar je lepo vidno v gradišču na Študju. Z »Belega gradu«, tako ga je imenoval narod se je gospoda baje vozila v čolnih k božji službi v Strahinjsko cerkvico. Jamo v katero pa se je grad pogreznil pa je prerasla goščava. Kraj pa je še dolgo časa zaznamovalo ime »pr'Pustemgradu«. VHOD V Tej trditv v prid govorijo tudi raziskave jam na Besniški strani, katere imajo celo 100 m višinske razlike. ■ ■ Križe - Cerkev sv.Knža: srednji vek. 1810: 19 stol. IJjim Križe - Pokopališče 18 stol Križe - Vaško jedro; 1400. FTTTB Križe - Kapelica na križišču prva polovica 20 stol. WIV.-YM Križe - Kmečki dvorec Hladnikova 35:18/19 stol EM'IHI Križe - Spominska plošča Jožetu Finku; 1957 Knže - Hiša bunker, spominska plošča, 19/20 stol. 1984 FTETl Knže - Spomenik borcem in žrtvam NOB: 1956: 1971 K"*® " Spominska plošča posvetovanju Tržiških komunistov; 1977 Sebenje - Kapelica ob hiši Sebenje 38. druga polovica 19 stol FTTTfl Sebenje - Vaško jedro; 18 stol Sebenje - Gospodarsko poslopje pn domačiji Sebenje 32. Sebenje - Kapelica ob cestnem knžišču. ■ Žiganja vas - Cerkev sv.Urha. 1400: 15.. 16 18 stol CHS] Žiganja vas - Razpeto ob hiši Žiganja vas 3: g>i'>i :-j Žiganja vas - Vaška hpa. začetek 14 stol Žiganja vas - Stegnjen dom, domačija Žiganja vas 33; »[•KI- Zadraga - Domačija Zadraga 2; 17.. 18.. 19 stol m Zadraga - Spominsko znamenje Viktorju Kleču in Stanislavu Jancu: 1979 Zgornje Duplje • Vas. 12 stol ■i«« Zgornje Ouplje - Kapelica ob cesti; 19/20 stol .1990 IJEn Zgomie Ouplje - Spominska plošča Tinetu in Stanetu Teran. 1955 ^t-S-l va Zgornje Duplje • Kmečka hiša Zgornje Ouplje 29; 1871 »11-1*1 Zgornje Ouplje - Kmečka hiša Zgornje Duplje 35; sredina 18 stol »[■i-.^B Zgornje Ouplje - Kajža Zgornje Duplje 45. druga polovica 18 stol Zgornje Ouplje - Cerkev sv Mihaela 1391. 1848 Zgornje Oupljo - Arhovo gradišče; 6 - 7 stol ■ W-'H Zgornje Duplje • Spominska plošča o ustanovitvi gasilskega društva. 1976 EHI Spodnje Duplje - Cerkev sv Vida -1789.19 stol HW I Spodnje Duplje • Spominska plošča prvi svetovni vojni, prvo desetletje po vojni Spodnje Duplje - Pokopališče. 19 sto«. druga sv vojna IIW1 Spodnje Duplje - Župntšče: 1790 Spodnje Duplje - Razpelo jugozahodno od vast; 1897. 1998 Spodnje Duplje • Kuhar|evo znamenje, 19 stol.. 2000 T-W Spodnje Duplje - Kmečka hiša Spodnje Ouplje 69. prva polovica 19 stol. C22SJ Spodnje Duplje - Lokacija nekdanjega razpela sredi vasi ECU Spodnje Duplje • Kapelica v knžišču, 18 stol U23I Spodnje Duplje • Dupijanski baročni grad. 16 .17.,18 stol, druga polovica 20 slol ■•£[■:•■ Spodnje Duplje - Kmečka hiša Spodnje Duplje 47, druga polovica 18 stol EE1 Spodnje Dupljo - Kajža Spodnje Ouplje 42. druga polovico 18 stol [££31 Spodnje Duplje - Staroslovansko grobišče; 9-10 stol Spodnje Duplje • Razpeto pn hiši Spodnje Duplje 43a; 1800, 1996/97 if-M-11 Spodnje Duplje - Kapelica nasproti hiše Spodnje Ouplje 7a: 19 stol B-itrJ Spodnje Duplje - Baročna ruša Spodnje Duplje 6. 18 stol UJ23I Spodnje Duplje - Spomenik borcem 1965 E23 Strahinj - Kapelica pred hišo Strahinj 11. prelom 19/20 stol: 1999 J2JJJ Strahinj - Kapelic na južnem robu vasi. prva četrtina 20 stol Strahinj - Kmečka hiša Strahinj 12; sreda 19 stol, 1931:1974 Strahinj - Hiša Strahinj 88;del objeka. sreda 19 stol; 1974 1221 Strahinj ■ Kapelica v zidu ob hiši Strahinj 60. prelom 19/20 stol. Strahinj • Razpelo sredi V8S«; prelom 19/20 stol Bv/ZB Strahinj - Cerkev sv Nikolaja: 1391; 1769: 1771; 18/19 stol ESI Strahinj • Spominska plošča Katarini in Rudiju Mede 1957 EE9 Strahinj - Grobišče borcev 2 bataljona Kokrškega odreda. 1950 ESI Cegelmca - Hiša Cegelmca 16: 1964 Cegelnca - Spominsko znamenje ustanovitvi Kranjske čete. 1955 B2U Naklo - Drevored; 1983 Naklo - Cerkev sv Petra; 1755 ■I-W Naklo - Vaško jedro: 1241 Naklo - Lokacija slopnega znamenja sredi naselja ■ 1 Naklo - Kapelica sredi vasi: druga polovica 19 stol .1995 Nakl° ' Spomenik NOB. 1965 ■Ml'li Naklo - Spominska plošča Jožetu Poličarju, 1964; 2003 IH23 Nak,° - Kapelica pri hiši Glavna cesta 5 sredina 19.stol ,1905,2004 Naklo • Baročna hiša Glavna cesta 63:17 stol Naklo • Razpelo na Pivki, prva pol 20 stol BTTH Naklo • Kapelica pri hiši Glavna cesta 63: 18 stol Naklo • Arheološko območje Pivka; rim ■ [•IVI ! Naklo - Kapelica na Prvki; 1924 ll-^l-t Naklo - Razpelo pri Resmanu: 1870.2003/04 ■MEH Naklo - Pokopališče: od začetka 19 stol. Naklo - Kapelica sv.Antona Padovanskega. prva polovica 19 stol. .2002 M Naklo • Gradišče na Stuclju nad Pivko. paieolrtik Udin boršt z okoliškimi kraji od 8000 let pr.n.št. dalje NEPREMIČNINSKA KULTURNA DEDIŠČINA ČEŠ] Zgornje Vetemo - Spominska plošča zboru aktivistov OF in borcev MOB; 1983 Zgornje Veterno - Spominska plošča Jerneju Slaparju; 1957 Zgornje Vetemo - Razpeto v gozdu; 19 stol J2SS Zgornje Vetemo - Znamenje pod vasjo; 1883; 1995 z90fnJe Veterno - Spominsko znamenje Viktorju Uzarju - Sašku. Spodnje Veterno - Domačija Spodnje Vetemo 1. EE23 Spod"!® Veterno - Spominska plošča Miranu Cizlju. 1963 EHifl Senično - Vaško jedro: 1340: 1526:18 .19 stol Senično - Znamenje ob cesti proti cerkvi; 19 stol EM0-1M Senično - Vrhkletna hiša. Senično 10; 19 stol EMIW Senično - Hiša Senično 16; 1839 EMU-H-t Senično - Domačna Senično 19; 1871 Senično - Gospodarsko poslopje pri hiši Senično 21. Senično - Domačija na vogel Senično 15; 1863 »1-llfl Senično - Barokizirana cerkev sv.Jerneja, 1490; 15..16..18 stol ESC0 Senično - Ruševine gradu Gutenau, 1253 -1428, Senično - Spominska plošča borcem NOB: 1963 gH'M-1.1 Senično - Razpelo. tM'M-11 Senično - Lokacija kapelice; do 20 stol F7TT1 Senično - Kapelica ob cesti v Križe, druga polovica 19 stol B-H-rM Sleme pn Seničnem • Spommsko znamenje o začetku upora. 1985 EiE) Golnik - Spominska plošča Izidorju Rodetu. »KtmiM Golnik - Zdravilišče Golnik, 1922 EM'im Golnik - Grad Golnik. 1640 Golnik • Spomenik partizanski saniteti v parku: 1981 Golnik - Spomenik vstaji na Golniku m okolici. 1981 Golnik • Arheološko najdišče Lazmkarjcva zijalka. paleolitik 8000 let pr n št Golnik - Matičkovo slopno znamenje: 15 stol 18 stol; 1958 Golnik - Malijevo gradišče konec 3 tisočletja pr n št Golnik - Spomenik petim talcem. 1981 E23 Golnik • Malijeva kapelica, prva polovica 19 stol. Golnik • Slopno znamenje, 18 stol. JiiJil Goriče - Spominsko znamenje talcem; 1945 EM'Mi« Goriče - Gručasta vas: začetek 14 stol. Goriče • Grobišče borcev in talcev NOB; 1953 Goriče - Cerkev sv Andreja . 1376: 1851 Gonče - Spominska plošča borcem in žrtvam fašističnega nasJja; 1948 ESDI Goriče - Marijina kapelica; prelom 19/20 stol Gonče - Srednja vas. Razpeto na jugozahodnem robu vasi; 19/20 s'ol iCM'fr« Gonče - Srednja vas Goriče. 13 stol. FH7T1 Gonče - Srednja vas. Kapelica na južnem robu vasi; druga polovica 19 stol. 1996 1223 Gonče - Srednja vas: Kapelica ob hiši Srednja vas 10: 19 stol. 1981 ■CM'I'M Goriče - Srednja vas • Kmečki dvorec: 1922 Letenice - Razpeto ob cesti; 19/20 stol EE9 Letenice - Spomenik padlim borcem Kokrške čete: 1985 jmm Letenice - Spomenik NOB; 1985 Letenice - Spominsko znamenje NOB; postavi po drugi sv vojni KEVt'M Letenice - Razpeto obpoti k cerkvi, 19/20 stol. Letenice - Cerkev sv Dominika: pozni sr.vek.18 stol Koknca - Spominska plošča Francu Pestotniku • Aljoši 1960 Koknca - Spomenik miru in prijateljstvu 1983 E1QM1-1 Koknca - Kulturni dom; 1959 Koknca - Kapelica na cestnem križišču proti llovki. druga polovica 1) stol 1982 Koknca - Spominska plošča Francu Mraku ■I sIM Koknca - Cerkev sv Lovrenca: 1868. 1972 EI'M-rtt Koknca • Pokopališče: 18 stol M. 1960 EQ Udin boršt - Letenice Klemenčevo gradišče; 12 stol Jj Udin boršt - Kultuna in zgodovinska krajina. 400 000 let pr n.ftt. ^ Udin boršt • Kraj in počivališče spopada 2 bataljona Kokrškega odreda; Udin boršt - Spominsko znamenje 13-im padlim borcem nad Kamnjekom. 1984 EE9 Lldin boršt - Taborišče Kokrške čete nad Letenicami; 1985 ^ Udin boršt - Spominsko znamenje 6-im padlim borcem na Tenežičevem hribu. 1985 Udin boršt - Spomenik partizanskemu tabonšču Kapnik; 1984 ESI Udin ^ršt - Strahinj. Grobišče borcev 2 bataljona Kokrškega odreda: 1950 Udin boršt - Obveščevalna točka Poljana, ni obeležja Udin boršt - Grob Ivana Sparovca na Pečicah: 1985 Udin boršt - Mlaka - Spominsko obeležje Mirku Zagrajšku miivm Udin boršt - Gozdni rezervat Knva jelka - nekdanji tabor ROKOVNJAČEV ZGORNJE VETERNO SPODNJE VETERNO l!=Mi!=H Emm SEBENJE m 18 stol. KERil B ŽIGANJA VA B 14 stol. ESS i—i E£H ZADRAGA ESSB3 Kitici inm grmi vm ZGORNJE DUPLJE BI 6 - 7 Stol trn lo ECU f lM