129. štev.
Letnik VIII.
ijiseratl e« »ore^i miijo in velja triM'omiH vrata •
< br. če se -ska Utrai.
?ri večkratnim '?<*kumi «i ce m primerno *mar.j>s.
Rokopisi
ie ne vračajo, i.efr»«iko'' ii/\
pisma se nu »(■"''"fl 0 N ročnino prejem« r: : j (*i' nistracijv.) in i r, ",'ifi n , a Dunajski cesti rt. 16 v Medija-tovi lii¿i* II. nadstropji.
Po pošti	pre|emar velja :
Za celo loto	. 10	gl. —
ta poiieta	. . S	_
«a četrt let»	. . J	50
V administraciji veliš:
leto . , 8 gl. 40 kr
Političen list zasloFsnsli nnt
Za ceio
za poi ictn	4 ,, 20 „
za četrt ieta	2 „ 10 „
V Ljubljani n» tioin pošiljar. veli« 60 kr. več na ieto.
VredniStvo je Rečno nliee št. 5.
izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek 111 900011,
Katoličani, ne držimo križem rok!
Mnogi se še poprašujejo, ali bo vojska ali je ne bo; in če bo, kdaj se bo začela? Nespametno vprašanje ! Saj vojska je že , dovolj huda vojska ; saj prostozidarji po celem svetu ponavljajo jako pogosto svoje napade iz temnih podkopov svoj h zoper sv. katol ško cerkev In če katoličani prelenobno odbijajo ljute napade , s tem še zdavno uii-o dokazali, da je mir. Za pravega vnetega katoličana [irav za prav še nikoli stalnega miru ru b lo. Kar stoji sv. cerkev, so se ves čas morali vojskovati njeni hrabri siuovi ; včasih zoper očitne, včasih zoper bolj skrite, hinavske sovražil ke. Hudič še nikoli ni bil pri miru, kur je iz nebes pahnjen, kjer je bil prvo vojsko zgubil; in zna-biti zanj ui sl&beja žetev ob časih, ko vojskini , topovi molčijo, kakor takrat, ko se ljudje na vojskinem polji med seboj ljuto koljejo, streljajo in mesarijo. Na tihem, polagoma , hinavsko in zavratno si vladar teme vselej upa več opraviti, kakor v očitnem boji.
Kakšno je n. pr. zdaj na Fraticoskom, kjer sama krivica vlad» s kruto ,,močjo", kjer se nedolžni menihi, ki so tolikanj stor.li za domovino, preganjajo, požigulci , mor lei in roparji pa se iz ječ i/puščajo in glasno proslavljajo!? Mi se le sterme poprašujemo: ali je mogoče kaj tacega v katoliški deželi ? In ker vemo, da je mogoče, ker se ne da uič več tajiti , da so se na Francosko zopet Neronovi časi povrnili, je oprav čeno naše nadaljnovpra šanje: kako je moglo tako daleč priti ? Oiikaui narod, ,,grande nation1', ki vsemu svetu „mu-
liankovfar.
Dogodba na sodnijske spise naslonjena.
Ni vse srei-a, kar se človeku posreči.
(Dalje.)
Par let je minulo. Na Bvetu se ni nič posebnega zgodilo, da bi bil mogel zgodovinar zapisati ali risar svojim naslednikom v podobah v razsodbo izročiti. Mirno je bilo vse, celo na Laškem, posebuo še v Napolji. Ravsali in kavsalr, tepli in ropali so se le po hribih, po mestih je bil pa varen vsak, dokler je bil živ. O mrtvih se tako ne sme govoriti ne dobro ne slabo.
Nekoliko, ali če rečem določneje: precej veliko pa je bilo že tudi političnega življenja po mestih, tako , da kdor ui imel nobene politične barve, tudi veljal ni veliko, če je bil prav v drugem pošten in premožen mož. Zato se je politika uganjala celo v čisto privatnih hišah, še bolj pa tako zvanih „gosposkih", kjer se je shajalo več iu razuovrstuih ljudi — vi-ših stanov in uradov, se ve da.
Iz takih hiš ena je hiša gospoda Morila. Zavoljo njega se pač ne shaja družba v njegovi hiši, on bi tudi ue bil nikomur v posebuo
štre" pošilja in napoveduje celo, kako naj se oblači, ki se kaže sicer tako rahločutni ga — ie postal tako tiranski, da sc smeši pred celim svetom! Ali je to mogoče!?
Kaj bi ne bilo mogoče? To je naravno če eden vojsko prične, nasprotnik se pa vede kakor bi je še ne bilo, zmaga ne more biti dvomljiva. Katoličani so bili prezaspani, pre-bnji č', ko se je boj že zdavno na tihoma pričenjal. Tu se ponavlja prilika nespametnih devic, ki ue morejo zdaj hipoma poravnati, kar se je ob pravem času zamudilo.
Kdo na Francoskem mnihe preganja, kdo jim zapažena vrata lomi in podira, kdo jim kapelice in cerkve zapira ter šole jeu. Ije! Ali mar vse to delajo komunardi, rudeči liberalci ali krtinasti framasoni, republikanci in kukor se vsa cerkvi sovražna druhal imenuje? Ne, na Francoskem preganjajo menihe katoličani sami!
Kako to ?
Lr-ti, ki jih preganjajo, pravijo: večina glasov nam je dala vlado v roke. Kako oblastno je unkrat Gambeta zagromel glasov temu Bou(lry-ju : „Večina glasov Vas bo sodila I"
Da, katoličani francoski! večina glasov vas sodi vse; sami ste priklicali ploho na-se ! Bržkone se je tudi pri vas oznanjevalo: duhoven naj se ne vtika v politiko ; ogibajte se v-akega konflikta; le odjenjevati — odjenje-vati, koiikor se da itd.; na tihem pa je veljalo : kaj bi se v uevarnost stavil zgubiti to ali ono;prednost, in korist ter dobiček I Kajne,
tisti vaš zložni „laisser aller" vam zdaj dela preglavice ?
S tem nočem obsoditi splošnjega katoliškega značaja na Francoskem: ogromno število odstopivših sodnikov in vradnih mož nam vriva strah, da bi marsikje drugod zastonj iskali še oliko znnčajnosti. Vendar v obče je lahkoživstvo, nekakšna mehkužnosi, preklicani indiferentizem preveč se zagrizel v dober živelj, in — kaj bi tajili — katoličani s.o propadli tu. kakor drugod včasih propadejo, ker so sami hoteli, t. j. ker se niso hoteli junaško in edinostno boriti ob pravem času.
Upamo, da bo tudi sedanja britka po-skušnja tamošnj m katoličanom v korist. Mnogih kristijanov življenje je bilo že preplitvo, da bi se moglo katoliško imenovati: satanu je prišlo v glavo, da hoče presejati, da po-izve, kaj je njegovega. Bog pa mu pripusti, ker je večna resnic3, da dvema tako nasprotnima gospodama ni mogoče služiti. Res je, da bo kri tekla, a presejano pa le vendar bo: kri dobrih kristijanov je še vselej bila seme novih dobrih kristijanov.
O, Jezusova beseda je večno resnična: „Kdor ni z menoj, je zoper mene" in ravno tako ona: „Vem tvoja dela, da nisi mrzel ne gori.k; o da bi bil mrzel ali gorak! Ker si pa m I a č e n , in ne mrzel ne gorak, te bom izpljunil iz svojih ust."
Ravno ta kos francoske zgodovino, ki se zdaj s tako čudnimi črkami piše, je dokaz, da nič ni za sv. cerkev žalostnišega in p>,-gubnišega, kakor mlačen ali celo liberalen katoličan. Papež Pij IX. so pred 11 leti rekli:
zabavo, ker ne zna ne gladko govoriti, ne po gosposki šegi vljuden in pripogljiv biti; pri prvem mu nagaja jezik, pri drugem pa hrbet in druge kosti telesa in — če kar naravnost rečemo, tudi nekaka nevolja.
Zakaj se toraj shaja pri njem največa gospoda Napolja?
Ubogi Morilo — Janez! V tem, ko tvoja krasna gospa zabava in očarova vso družbo, ko se vesela in kakoršna koli gospoda sprehaja in zabava po tvojih prostorih, sediš ti sam ali če ne sam, k večemu s kakim ,.kava-lirjem", kteremu si kaj posodil. Pač si takrat, ko si šel tako nagloma iz Švice , stopil na noge in rekel svoji Albini, da si ti njen mož. Takrat se ti je bila podala in obljubila ti vse. kar si zahteval. Ali kmalu je bilo vse drugače. Komaj sta bila par mesecev v neznatnem kraji, kjer si svoji ženici privoščil vsega , kar ji je na misel prišlo, že se ji je začelo zdehati po večera mestu, sama tvoja družba je bila ji dolgočasna. In ti, kaj si storil? Si ji mar rekel, da je ua svetu zdaj ?ii-te, ne pa za druge? Nekaj tacega si mislil, ti jc tudi iz jezika všlo , ali Albina — kako je stopila ua noge, kako te pogledala! Nič ni veljala tvoja možatost , menda si celo na kolena padel pred
njo in preselila sta se v Napolj — ne za te, za njo.
In kako je zdaj, Janez? Zakaj uisi srečen, zakaj se ne postavljaš s tem, da se v tvoji hiši shajajo najimenitnejše osebe, da se o tvoji Albini govori po vsem mestu, da velja za eno najizobraženejših gospa ? Koliko ljudi te zavida za tako soprogo! — Pa saj si srečen, saj se v njeni svitlobi svetiš tudi ti, saj se ti večkrat zalesketa oko. Ali bi menjal s kom? Ne, nikdar ne, z nikomur ne!
Ali se pa ti, Janez, ne bojiš za zvestobo svoje žene? Ali ji upaš, da se je ne bo nič prijelo pušic, kakoršne jej lete od vseh strani? Da, upaš ji, saj veš , kako ledeno je njeno srce ne le drugim, marveč tudi tebi; zdaj je občutljivo le za posvetno čast, mar ji je za te m za vse druge, če prav poginete, da le ona ostane in se dalje še postavlja.
Pusti jo, Janez, pusti jo I Odtrgaj se od blišča, ne daj se ji tako teptati , da te lahko ovija okoli roke in počne s teboj, kar hoče, ker ti, čeravno krepek človek, ki vsakemu moškemu pogumen obraz pokaže, pred Albino vselej strepetaš, da te nič ni in da te ona celo zaničuje. Pusti jo, kjer je, daj ji nekaj premoženja, ti pa jo pobriši, ker tako življe-
„Ne bojim se za Francosko tolikanj komuuar-dov; česar se za Francosko bojim, je liberalno katoličanstvo, res prava kuga v deželi.'1
Pa kaj nam mar, kaj se na Francoskem godi; saj je to daleč proč. Je daleč, ali pa tudi prav blizo, kakor se boče umeti. Dežela je sicer oddaljena, ali pogubna mlačnost, liberalna načela (celo pri katoličanih), po kterih je prišla v toliko tužno zadrego, so nam tudi od blizo le preveč zuana in mnogim izmed naših priljubljena. Ako se hočemo enakih nesreč ubraniti, ubraniti se moramo tudi enakih vzrokov. Baron Hubner je eis- in translajtan-skim diplomatom prav klasično dokazal, kaj naj storijo v veliki politiki, da še v okom pridejo strašnemu navalu od te strani: kaj pa je nam storiti v ožjem okrogu?
VBak naj skrbi najpred sam za-se, da bo res katoličan ne le po imenu, ampak v resnici in v dejanji. In potlej naj nas nikdar ne bo strah, ali celo sram, za svoje prepričanje povsod in pri vsaki priložnosti, kadar treba, se možato in stanovitno potegovati z vsemi postavnimi in dovoljenimi pripomočki : z besedo in pisanjem, v privatnih in očitnih zborih, pri prijateljih in sovražnikih , zlasti — kdor ima pravico — ¿glasovanjem pri volitvah, ue glede na to, če postanemo vsled tega pri kom „persona minus grata"! Če so Francozi po lastni neumnosti z večino svojih (tudi katoliških!) glasov sami dali nevredui vladi šibo v roko, s ktero jih zdaj tepe: bodimo mi modri in dajmo z večino svojih glasov vladanje v take blage roke, ki nam bodo srečo in blagor delile. Proč tedaj vso mlačuost in ničvredno omahljivost. „Vse resolucije", pravi „Vaterland" tako tehtno, „in vsa posilna prisvojenja (Usurpationen) se imajo zahvaliti za srečen vspeh ne tolikanj energični delavnosti „hudobnih", marveč bojazljivi nedelavnosti „dobrih", in tisti posta-vodajavee, ki je nek iaj smrt zažugal vsirn, ki so uotrauji vojski uepristranski, je pokazal toliko spoznanje človeštva m tako državno modrost, da mu v tem pozneje nobeden ni bil kos."
In pa res, ko bi se bili aposteijni in pa vsi tisti, ki so svet s krščanstvom osrečili,
tresli in bali pa omahovali: Bog vedi, kakšno lice bi imel zdaj svet!
Tedaj nekoliko več ognja bi tudi slovenskim katoličanom ne škodovalo, zlasti tudi nekterim duhovnikom, ki kličejo „pax, pax, ubi non est pax" I In ravno „Slovenec", ki bo Ji z novim letom res duevmk, naj bo ognjišče, da bodo eni kurili na njem, drugi se greli — vse za vero dom in cesarja! A. K.
Dunajčani pa ustavoverna stranka.
Že zadnjič smo poročali o Bhodu delavcev na Dunaji, ki je bil zbran ob tisti uri, kakor nemški parteitag. Ta shod je pel vse drugačno pesem kakor se je pokazala v zaprti sofijski dvoran!. Navzoč,h je bilo kakih 6000 delavcev in odobravali so z velikanskim navdušenjem govore svojih voditeljev. In kake govore I Tu se sliši gromovita, uničevalna ob-Bodba ustavoverne stranke. Le poslušajmo, kaj je delavec Thorstetter govoril: „Mi smo danes zbrani na kljub nemško - liberalnemu shodu. Ta koterija trdi, da je središče Avstrije vse skozi nemško; pa to je laž. Nemškutarji („deutsehthiimler" je govornik rekel) hočejo, da bi mi skozi ogenj in vodo ž njimi hodili ; pa mi tega ne bomo storili. (Burna pohvala.,) Narodni jezik se ne sme zatirati. Slovani naj bodo z nami enakopravni, kakor to člen 19. ukazuje.
Nihče se ue Bme siliti, da bi v drugem jeziku govoril, kakor v svojem maternem. Narodni prepir podpihujejo le ustavoverni časniki. Oni vpijejo: „Dunaj bo postal čeBko mesto, naši otroci se bodo morali češki učiti." Pa vse to je laž, in zato izmišljeno , da Be ljudje po uepotrebnem strašijo. Tako spoznavamo ustavoverce po njih sadu. Ali so to zastopniki IjudsUa, ki pri zaprtih vratih zborujejo? (Glasno odobravanje). Ali nismo tudi mi Nemci? Se ve, tam so bogatini in hočejo govoriti vimenu ljudstva, sicer pa je sploh znano, da ljudstvo z nogami teptajo. Ptš'.enih, odkritosrčnih zagovornikov ljudstva še blizo ne puste. „N. fr. Presse" je rekla, da smo mi in Kronawetter od vlade podkupljeni. To je nesramna infam-nost (nezaslišana laž.) Iz človekoljubja Brno mi za spravo narodov. V Avstriji je mnogo
nje '/o-te ni. Ali si pridobil premoženje zato, oa ti ga bo ta tuja ti ženska zapravila? Pojdi pojdi — k materi?
K materi! Oh. Janez, kaj veš ti o materi i Nisi je nikdar poznal, pravili so ti, da so jo nesli tje na pokopališče, ko si ti bil še čisto majhen. Nikdar nisi slišal njenega glasu, ne veš, kako je mil, kako se prime srca, kako ostane v njem. Tebe mati ni učila moliti, ni ti vcep.la lepih naukov, vzrastel si kakor volk — brez vere, brez upanja, brez ljubezni. Revež! Tebi še nihče razložiti ne more, kaj je mati, toraj tudi zavetja ne moreš iskati v njenih naukih, v spominu na-njo; še zolze ti ne bodo vlile se po obrazu , če bi tudi kdaj mislil nanjo, ker nimaš pravega nma o tem, kaj je mati in da je»dobra mati vredna vselej uajgorkejših solz, če prav je že leta in leta pod zemljo. — —
Po vsem tem si lahko mislimo , kako je Janezu ob srcu , akoravno slovi njegova hiša po vsem mestu. Lbhko bi si pomagal, če bi bil možak, ali, kakor vidimo, je pokoren in zvezau suženj svrji ženi. M^rsikteremu bi b lo po volj', če bi tako slovel po mestu, ali, kakor iz dosedaj povedanega razvidno. Janez za taka čutila nima srca , njemu je taka „siava" neokusna, tak svet ni za-nj. Ali za Albino je in
on ima toliko moči v sebi, da bi se ji postavil ua noge ter skušal — vsaj skušal — jo speljati na drugo pot.
In te druge poti bo kmalo treba. Albina pač ne vidi in tudi ne zve, kako gre za sto-takom tisučak. Kaj bi li njo to brigalo ! Ona ni bila odgojena za to, da bi denar služila, ne ve njegove vrednosti, |toraj se ji tudi ne smili. Saj je mož za to na svetu, da ji ue zmanjka denarja. Bog varuj, da bi ji kaj očital zavoljo zapravljivosti! Janez tudi tega ni storil, pa je na tihem štel, ker vsaj to je umel, da tako, kakor gre ne bo šlo več dolgo. K večemu par let še, pa smo pri kraji. Taka ženska je draga , kako , tega si Janez prej še misliti ni mogel. .Kaj bo pa potem? Kaj bo, če Albini ne bo mogel več streči, če ji bo mo ral pokazati prazno denarno predalo I Ali bo mu potem ostala še družica? Ali ue bo pahnila ga zaničljivo od sebe? In kaj bo potem ž njo? Nc, ne, to ne gre, denarja ue sme zmanjkati, saj ni tako težko delati ga, kakor služiti. Še je oko bistro, roka trdna. Če se je prvi pot tako posrečilo, zakaj bi se zdaj ue?
Na delo toraj I
(Dalje prih.)
narodov, pa nobena narodnost se ne sme zatirati. (Burna pohvala.) Kdo pa toliko vpitja dela? Liberalni fabrikanti, nemški Pemci, ki so do zdaj češko deželo molzli. Čemu bomo mi ubogali Herbsta, GroBsa, Sturma, Czedika in take barantače s „venvaltungsrathskimi" službami? (Burna pohvala.) Mi smo za vse narode, in v Avstriji je enakopravnost potrebna, če so kje češke šole potrebne, naj jih uaredd. S1 o v a n i so naši bratje, naj se le potegujejo za svoje pravice. Časniki pa vpijejo in veter delajo; ljudi hočejo narediti neumne, da bi laglje potem v motu vodi ribe lovili, (glasua j ohvala.) Mi ustavovercem nič ne verjamemo, so nas že prevečkrat nalagali. Taki ljudje , ki so Ofeuheima za svojega šteli in Gskro do konca spoštovali, ue bodo uživali zaupauja demokratičnega ljudstva. (Gromovita pohvala.) Ustavoverci niso ničesa za ljudstvo storili, nasprotno so svobodo zatirali, in zato ue pridejo več na površje. Desna stranka ae je večkrat za uas potegnila, liberalna levica pa nikdar ne. Mi ne potrebujemo in ne trpimo večnega ustavnega prepira.
Mi se ne zmenimo za časnike (judovske.) Leta 1848 smo šli za liberalce v ogenj, pa ne • bomo več tako neumni. Dunajsko časnikarstvo je sprideno, iu nj h ljubav se kupi, kakor od vlačuge. (Glasna pohvala.) Taaffe ni slabši od Auersperga, čakati hočemo, kaj bo naredil. Ilohen\vart je za nas več storil, ko liberalci. Ostanimo ljudstvu zvesti. Glasujmo vsi za predloženo izjavo." (Dotično resolucijo Bmo omenili že zadnjič. Op. vredn.)
In tako kakor Thorstetter govorili bo vsi drugi; vsi so obravnavali eno in isto reč, iu iz njihovih raz-rjenih ust letele bo strasne obsodbe:
„Lažnjivci so tako imenovani voditelji vsta-voverne stranke, ker so nas skoz deset let s svojimi liberalnimi čenčami za nos vodili; politični sleparji so, ker nas niso samo za naše politične pravice ogoljufali, ampak so tudi z našimi žulji obogatili; oni so svojo veljavo kot ljudski zastopniki v to rabili, da so si nabijali bogastvo, ter so si palače na Ringu *) zidali z denarji, ktere je ljudstvo s krvavimi žulji zaslužilo; oni so si po krivičnih potih prilastovali denarje vdov in sirot, samo da so vtrdili svojo moč; oni zdaj niso več zastopniki ljudstva, ampak so zavezniki tistih bogatašev ali denarnih baronov) , ki nimajo nobene domovine in sta jim država in ljudstvo le za to dobra, da ju odirajo."
To je strašna pa po vsem pravična obsodba, in fcko bi bilo vstavovernih kričačev le količkaj sram, bi ae morali v kak kot zariti, ne pa vnovič po državnem krmilu hrepeneti. Štiri tedne so na vso moč delali in po časnikih, ki so skoraj vsi v njihovih rokah, obdelovali Duuajčane, da bi se bili zanje potegnili iu njih „parteitag" kolikor mogoče postavili, pa dosegli so le nasprotno ter so morali tolikanj hvalisani shod imeti tajno pri zaprtih durih! In ne le, da Dnuajčani svojih hiš niso okinčali iu razsvetlili, kakor jim je bilo od vstavovernih kolovodij zaukazano, sklicali so marveč sami avoj shod, pri kterem so vstavovercem dovolj jasno povedali, kaj o njih mislijo in kako jih sodijo. To pač dovolj očitno priča, da se je začelo duuajsko ljudstvo svoje naloge zavedati in da uoče več dalje kot brezumna čeda hoditi za voditelji, ki so ga skoz leta in leta odirali iu gol ufali. Ob enem pa to tudi priča, da se ni treba bati nobenih prekucij , ako tako imeno-
*) lliug sc imenuje najlepši del dunajskega mesta.	Vred.
vano vstavoverno stranko tje porinejo , kamor zasluži; ravno delavno ljudstvo, ki si v potu svojega obraza služi svoj kruh , najbolje čuti, kaj državi koristi, ker ta korist pospešuje tudi njegov lastni blagor.
Ako pa mora ljudstvo nositi največji breme, se pač spodobi , da se mu tudi podele temu bremenu primerne politične pravice. Kdor mu hoče te pravice kratiti in pridrževati, kakor so delali doslej vstavoverci, tisti res ni več prijatelj ljudstva, in še manj je pravi ljudski zastopnik, ampak grd sebičnež, ki ga mora prej ali pozneje doleteti zaslužena kazen.
Ljudstvo pa zamore le po premembi sedanjega volilnega reda pridobiti Bebi primerne in potrebne pravice. Dosedanji vstavoverci so se tej premembi, ki smo jo mi v „Slovencu" že večkrat povdarjali, priporočali in zahtevali, stanovitno in trdovratno ustavljali, vedivši, da bi bilo potem njihovega samovoljnega gospodarstva in njihove slave konec. In da bi svoje sebične namene tem laglje prikrivali, trdili so in merodajne kroge strašili s tem, da bi bila taka prememba za državo nevarna, da bi jo komunisti ali socijalisti ti- bili v svoje roke in bi nastale reči, kakor /a časa komunistov Parizi. Da bi pa dotične pravične želje tem laglje zadušili in ljudstvu zamašili usta, prepovedovali so ljudske Bhode, ali pa so ¡jih takoj razpuščevali, ako je kdo le količkaj črhnil o tem. Kaže se, da se bode zdaj obrnilo na bolje. Sedanja vlada je ljudstvu dala priliko, da se zamore shajati in raz-odeti svoje rane in težnje, ob enem pa tudi svoje prošnje. In pokazalo se je, da bo liberalni vstavoverci ljudstvo obrekovali in krivo sodili, ko so mislili, da ljudstvo ne zna dru zega kakor rogoviliti. Pri Schvvenderju zbrani delavci dunajski so pred vsem svetom pokazalii da so bolji Avstrijanci, kakor liberalni vstavoverci, ki so VBe druge proglašali za puntarje, ter le sebe imeli za prave avstrijske rodoljube. Pokazali so dunajski delavci, da jim je sreča naše države bolj pri srcu, iu da bolje umejo njeni poklic in njeno dolžnost, kakor nemški liberalci, ker se jim gnjusi druge narode preganjati ali zatirati in hočejo mirno in lepo spravo med vsemi bratovskimi narodi avstrijskimi Ljudstvo bo toraj z veseljem podpiralo vsako vlado , ki dela za narodno spravo in poraz umljenje, in zato bo ministerstvo prav storilo ako d a. s spremembo volilnega reda ljudstvu priliko, da zainore za blagor Avstrije, in za Brečo njenih narodov tudi v javnem življenji v državnem zboru delati.
Ako bi se ustavoverci ali, kakor se zdaj imenujejo, nemški narodnjaki temu upiral ima pa še druga pota, po kterih zamore prit do zaželjenega cilja in konca, ker ima v tej zadevi visoka krona govoriti zadnjo besedo Vstavoveruih kričačev se nikar naj ne boj zadnji parteitag je pokazal, da niso nič več nevarni ; podobni so staremu psu, ki pač še nekoliko renči in laja , vgrizniti pa nobenega več ne more, ker so mu izpadli ojstri zobj Zato le pogumno na delo, vse austrijansko ljud Btvo mu bo hvaležno, ako to stranko, ki se je že toliko časa narodom iu državi na kvar šopirila, potisne na stran, ker je pokazala, ni zrela za politično delovanje. Velika krivica iu naravnost pravimo, tudi velika škoda za državo bi bila, ako bi hotli ljudsvu še dalj pridrževati pravice, ki mu gredo po Božjem in človeškem pravu.
Politični pregled.
V Ljubljani 17. novembra. Avstrijske dežele. Poslanci Be pripravljajo na pot v «lr-Žnvni /lior, ki se prične dne 30. nov. ljudstvo pa gleda zaupljivo v bodoče zasedanje, ker pričakuje]važnih sklepov v gospodarskih pa tudi v političnih vprašanjih. Povedali smo, da pride najprej nova postava o žganjari-jah na vrsto. V tem vprašanji se bodo menda pravi zastopniki ljudstva lahko porazumeli; v zadevi žganjarstva bilo bi greh, ozirati se v prvi vrsti na državne finance in le na to gledati, da več davkov not pride; nasproti se morajo žganjarije kolikor mogoče zatreti in njih število skrčiti, kar se da. Enoglasna je tožba vseh slovenskih rodoljubov , da se žga-njarstvo kakor kuga čedalje huje razširja po naši lepi domovini, in da se s tem počasi uničuje moralična in fizična krepost našega naroda, pogosto pa daje žganjarstvo povod k surovim pretepom in pobojem. Včasih ni tako bilo; premožnejši kmetje so pili vino, revni so pili vodo; ljudje so bili dobri in trezni. Zdaj še za vino ne marajo , ker se hočejo do omotice napiti, to pa se najboljši kup doseže z žganjem, ali bolje — s špiritom. Štacune za tržaško blago so postale žganjarne ali „šnop sarije", kjer si razmršene in raztrgane človeške podobe počasno smrt pijejo. V prejšnjih časih bi bili take prodajalnice zaprli in gospodarja na odgovor poklicali; zdaj mu moraš reči „herr kaufmanu", in še vesel biti, da te on zapreti ne da. — Postava zoper to žganjarstvo nam je res krvavo potrebna
Ravnokar je izišla na Dunaji brošura ,lleine Hantle". Ona obsega govore poslancev Kronavvettra, Walterskirchna, Steudelna jchoffelna in drugih , ko so obsojevali nepošteno delovanje ustavovermh kolovodij. Dunaj-čani bojda to knjižico jako močno kupujejo in s slastjo prebirajo. Za pisarenje časnikarskih judov Be še ne zmenijo.
\ Itnkovini je bil namesto dr. Stre mayra za državnega poslanca izvoljen vseuči-iški bogoslovski profesor dr. Mitrofanovič Bukovina ima zdaj 6 narodnih poslancev, kterih trije so bili že dozdaj v Ilohen-vvartovem klubu, h kteremu bodo brez dvoma pristopili tudi na novo izvoljeni trije, in le tri liberalne.
Vnanje države. Angleška vlada ima na države velike sitnosti. Na Irskem miru in angleški grajščaki si niso svesti. Irci groze vsakemu s smrtjo
vseh koncih še vedno ni življenja kdor bi
grajščaku polje obdeloval, mu kaj prodal ali Itaj od njega kupil. V drugi deželi bi Be raz glasilo pri takih razmerah takoj obsedno stanje na Angleškem pa to ne gre tako hitro. Glad-stone pravi, da je augleška ustava nedotak ljiva. Ta u tava pa ima člen „habeas corpus' vsled kterega se angležki državljan ne sme prej prijeti, dokler ni sojen; zato ustajnikov in razgrajaicev še aretirati (prijeti) ne smejo, če n;s bili prej pred sodnijo poklicani in ob sojen'. — Pri takem stanji na Irskem se ne morejo Angleži še drugje vojskovati , zato je bojda sklenjeno, da se angležka armada prihodnjo spomlad umakne iz Afganistana.
Izvirni dopisi.
■ ¡e ^loka-oiuoga se nam je 18.
m. telegrafično sporočilo, da je bil ondi župana izvoljen, g. Pen ca, za svetovalca Š a š e 1 j, P o v š e in K e r ž i č u i k. Vsi
vrli narodnjaki, in tako je tudi Mokronog, kjer ae je nemčurstvo nekdaj umetno šopirilo, dobil svoje pravo narodno lice!
N štajerskih kmetov, v sredi novembra. (Knjige družbe sv. Mohora.) Kakor vsako leto, tako tudi letos nam je naša krušna mati, družba sv. Mohora, izdala šest lepih knjig. Sij namen teh vrstic, učeno razpravljati njih vrednost, temuč nekaj malega bi rad omeni), kar mi teži srce. O prvih štirih nimam druzega omenjati, kakor to, da so sploh dopale našemu ljudstvu, le o „Občni zgodovini" in „Naše škodljive živali" bi rad nekaj omenil, kar tu med ljudstvom sploh nevoljo zbuja, z željo, da Be v prihodnje popravi, — nam v radost, družbi v prospeh, a pisateljem v dvojno čast!
Knjigo „Naše škodljive živali" je spisal naš že davno poznani g. prof. Erjavec, vrli pisatelj prejšnjih, — žalibog zaspalih — „Domače in tuje živali v podobah", ktere med tukajšnjim ljudstvom vzbujajo še sedaj veselje in radost do branja, ter so mnogo pripoma-gale družbi k razvitku. Ali žalibog, vrli pisatelj je v sedanji knjigi začel tako rabiti nam naj bolj neznane hrvatske izraze, da nas je to nekako osupnilo. Kajti knjigo, ki jo naše ljudstvo najbolj čita, s takimi izrazi pisati, je očitna škoda za družbo. Kmet čita nnjrajše one knjige, ktere najložje ume, ako ga k unim prigovarjaš, bo djal, „teh jaz nič ne berem, jih nič ne zastopim", ter marsikteri zavolj tega iz družbe stopi. Izrazi: opasen , bravina, pr-čevina, vprišč itd. so med tukajšnjim ljudstvom toljko neznani, da priprosti kmet čisto ne vč, kaj pomenijo. — Želja tukajšnjega, in menim da vsega slovensk ga ljudstva je, da sicer vrli gospod pisatelj Erjavec to napako že v prihodnjem snopiču omenjene knjige, opusti, ter piše tako „po domače", kakor je pisal prej omenjene „Živali v podobah." To mu bo med ljudstvom v čast, naši družbi pa v korist.
O „Občni zgodovini" je pa sodba ta, da bi bilo bolje, ko bi Be pisala bolj povestniško zanimivo, ne pa kakor dozdaj, strogo zgodovinsko; ljudstvo bo raje čitalo , in ne bo se slišalo „v teh bukvah pa nij kaj lepega," kakor prosti kmet pravi. Zraven naj bi se pisala knjiga bolj dosledno, držaje se enih pravil od začetka do konca, kar sploh ne priča beseda Arap, ki se je v prejšnjih snepičih pisala Arab.
To so želje do gg. pisateljev s prošnjo, da se spolnijo, in tudi si. odbor družbe naj bi pisatelje na to opominjal!
Sicer pa z veseljem opazujemo, kako nepristransko odbor rešuje vse prošnje in pritožbe, ne glede na osebo ali stan, na gospoda ali kmeta. To je pa tudi prav in porok za družbini obstanek. Ako premišljujemo ogromno delo odbora, ki povsod tako modro ravna, moramo vsklikniti iz dna srca: Živio odbor, ki tako izvrstno vlada našo krušno mater; živio odbor družbe sv. Mohora!
I« Kag'rcf)a, 18. novembra. (Potres. Prof. Dumreicher.) Potresi so minuli, vznemirjenost našega ljudstva pa se še ni polegla; mnogo k temu pripomorejo mladi ljudje, ki pisarijo o vulkanih ali ognjenikih , kterih pa ui, ter hočejo naenkrat biti učenjaki in znanstvene avtoritete (veljaki). Ljudstvo je vsled tega še vedno preplašeno in vse beži iz mesta, kar le more, V strahu in domišljavosti pa se jim tudi drugje dozdeva , da se zemlja t. trese, zato ne najdejo nikjer miru. za Ker so sedanji potresi za zgodovino hr-pa vatsko gotovo jako znameniti, jih hoče mate-so matično-prirodoslovni razred jugoslavanske aka-
demije znanosti in umjetnosti natančno popisati in je v ta namen razposlal po deželi do-tični poziv s sledečimi vprašanji: 1. Kdaj se je potres pričel? 2. Koliko je bilo vdarcev. kako so si nasledovali in odkod so prihajali in kam odhajali? 3. Ali je bil slišati šum pred ali za ali pa med potresom? d. Ako so poslopja poškodovana, ua kteri strani so najbolj porušena? 5. Kako so se viseče reči zamajale, ali od severa proti jugu itd. in so se li tudi druge reči premaknile z mesta na pr. stoli, omare itd. iu koliko? C. Se je še kuj posebnega prikazalo? se je morda zemlja raz-počila, in koliko? Ali ni morebiti iz razpck-line pritekla kaka reč, ua pr. voda, par, pesek itd. Se li ni tudi pri vrelcih (studencih) pokazala kaka prememba? 7. Se li ui tudi drevje po gozdih in drugje majalo kakor pri vetru, in koliko? 8. Se li ni pred ali med potresom tudi pri živini, govedih, psih itd. pokazala kaka prememba?
Škoda pri vseučiliškem poslopji ni posebno velika in se bodo že v treh tednih predavanja zopet pričela. Radostno smo ču i, da so se naše nesreče spominjali tudi naši bratje v Serajevu, ter nam po svojem županu izrek'i sočutje in ob enem poslali 1000 gld. nabrane podpore.
Slavni profesor in doktor zdravilstva Ivan Dumreicher, pl. Oesterreicher, je 16. t. m. na svojem gradu Jauuševcu v brdovački občini v 6G. letu svoje starosti umrl. Truplo se je prepeljalo v Gradec, kjer se bode v družinski rakvi pri sv. Lenartu pokopalo.
Domače novice.
V Ljubljani, 20. novembra.
{Poziv!) Rojaki I Znana Vam je strahovita nesreča, ki je po potresu, kakoršnega zgodovina v južno-slovanskih pokrajinah še ne pomni, 9. dne t. m. zadela poleg druzih mest hrvatskih osobito lepo glavno mesto Zagreb. Bilo je po poročilih novinskih iu ustmenih, kakor da bi bil nad Zagreb prišel sodni dan. Zemlja se je tresla v svojih temeljih, škode — poleg osob, ki so pod razvalinami smrt storile, ali pa straha trepetajoče in pri begu brez obleke na ulice hudo zbolele — pa je na milijone — v razrušenih cerkvah, palačah in druzih poslopjih , pa tudi bornih hišuh malo premožnih ljudi.
Kamor o taki grozni nesreči vsa Avstro-Ogerska z milovaujem gleda, ne moremo mi najbližnejši sosedje po krvi, hladnokrvni ostati Zato pa sem tudi po vse prepričan, da iz src vseh naših rodoljubov govorim, ako apeliram na njihovo dobro Brce ter jih poživljam: ka-žimo zdejanjem s o č u t j e s v oj e d o nesrečnikov!
Če tudi uaši darovi bodo le kapljica v morji velike nesreče, naj nas to ne moti, vsaj naših darov namen ni, da bi Zagrebu razru šene cerkve ali palače zidali, — le naj>iro mašnišim naj dojdejo naši milodari. Ko bi se občine in fare po Slovenskem, kolikor strpeti morejo, udeležile dobrotnega čina, spolnila b se vsaj prilično slovenska prislovica ,,kamen do kamena palača."
V veseli nadi, da bratje bratom dejansko hočemo kazati srčno sočutje svoje v njihovi veliki bedi, in pa v zavesti, da „dvakrat da, kdor hitro da", naj bi ljudomili naši ro jaki pošiljali vredništvom sloveuskih časnikov svoje podarke, si. vredništva pa jih pošiljala velečastitemu gospodu dr. Mrazoviču, županu zagrebškemu.
Dr. Jan. B le i we i e.
(Cesarični god) se je včeraj obhajal po dosedanji navadi. Šolska mladež je imela prosto ter je ta veseli dan tudi obhajala s sv. mašo ki bo jo za razne šole imeli njihovi gg. katehetje.
(Nove zvonove za nemško cerkev v Celji) je vlil ljubljanski zvonar g. Samassa; velik tehta 57'/« centa, drugi trije pa skupaj 57 centov.
(C. kr. finančno vodstvo za Kranjsko) se je s svojimi pomočnimi vradi 17. t. ni. preselilo v novo finančno poslopje (prejšnjo hranilnico) na trgu cesarja Jožefa.
(„Deželni zakoni in ukazi deželnega poglavarstva oziroma deželne vlade od iS/52 do l. 1879, veljavni za vojvodino Kranjsko, in ktere je c. kr. žandarjem po §. 24 poučnega navoda vedeti treba.") Tako je naslov knjig1 23 pol obsegajoči, ki je v nemški in slovenski besedi ravnokar prišla na sv.tlo v založbi k'g. Kleiua iu Kovača (Egerjeva tiskarna) v Liub-ljaui in se tudi tam dobiva po 3 gld. Naslov že kaže korist >n potrebo te knjige obsegajoče nič manj ko 43 postav in ukazov, ktere vedeti je potrebno ne le žandarjem, ampak tudi županom in sploh ljudem , ki imajo s tem kaj opraviti. Postave iu ukazi so tiskani vsi tako kakor so izšli, brez vsake premembe, tisk io oblika kujige 1 čua , toraj tudi cena ni prenapeta. Tiskanih je le neko odmerjeno število knjig, zato se bo tri ba podvizati, kdor jo hoče dobiti. Mi jo toplo priporočamo tem raje, ker se gg. Klein in Kovač posebno pečata z izdajanjem deželnih postav. Tako jo tam dobiti še „Nauk sloveuskim županom" io 1 gold., „Občinska postava za Kranjsko" po 60 kr., „Stav-benski red" po 30 kr. — vse to v sloven?kem in nemškem jeziku, dalje tudi „Deželui zakonik" po 4 kr. pola.
Razne reči.
—	S vitli ceBiir darovali so za stavljenje nove šole v št. Veučeslu 300 gl.
—	Duhovske premembe v ljub ljauski škofiji: Č. g. Anton Zupančič je administrator mestne fare sv. Jakopa v Ljubljani, fara pa je razp sana. Č. g. Janez Kuralt, kapluu v Črnem vrhu pri Idriji, dobi službo mornar skega kaplana. Č. g. Nikolaj Križaj dobii je faro Godovič in na Ig pride za kaplana č. g. J. Belec iz Starega loga.
V tržaški škofiji: Čast. g. Jožef Jelovšek, fajmošter v Pasu, in č. g. Fr. Pašič, duhoven v pokoju, rojen 12. listop. 1813 sta umrla. R. L P. — Č. g. Evg. Štrekelj je prestavljen iz Mil (Mug le) v Črni vrh; od ondod v Mile č. g. Jan. Pečar; č. g. Peter Zobac z Zaveršja v Grizinjano; č. g. Jož. Fiegar se je odpovedal Grdoselski duhovuiji in postane administrator v Golagorici, od koder gre č. g. Jan Dragovina za administr. v Lovrano ; za admi nistr. v Ilum gre. č. g. BI. Dekleva, koop. v Lanišču; č. g. Fr. Korelič ostane na Bvojem mestu. C. g. Ign. Germ je postal župnik v Sterni (Zdrenju?).
—	Pogorelo je v Bpodnjih Danjah, v v fari Soriški, preteklo soboto (13. t. m.) prav do čistega pol vasi; nadloga je silna, škoda velika iu prebivalci kličejo na pomoč.
—	„G o r r e sg e s e 11 s c h a f t" se imenuje jako koristna družba, ki se jc vstanovila v podporo vedam v katoliškem duhu iu šteje med svojimi družbeniki mnogo znamenitih katoliških učenjakov, kteri razna znanstvena pra-šanja obdelujejo in po imenovani družbi med svet spravljajo. Razun tega izdaja družba zgodovinski letuik, v kterem se najvažnejša vpra« šanja razpravljajo. Mlade učenjake, ki bi se radi
pripravljali za učiteljstvo, pa nimajo potrebnega premoženja, podpira družba s štipendijami ter jim tudi za popotovanja daje potrebne podpore. Tudi podpira z deuarji izdajo dobrh katoliških knjig. Družba šteje 2185 udov, ki se po vt-likosti svojih doneskov dele v družbenike in vdeležnike. Da bi se ta za katoličane koristna družba razširila tu li po avstrijskih deželah, nastavil se je na Dunaji poseben zastopnik uamreč knjiiiar Leon Woerl (Wien I. Spie-gelgasse 12), ki sprejema uie (letni doneski 6 gld.) nnročila na spise, ter daje sploh vsa potrebna pojasnila.
Listnica vredništva.
Gosp. Iv. Ilribar, glavni zastopnik banke ,Slavije". Vi hočete konStatirati, da so surove agitacije zoper „Slovenca" noben „uradnik" banke ,Slavijo" vdeležil ni. Mi pa konstatlramo , da so bili Vasi „uradniki" II, A. in K. pri sežiganji Slovenca" v čitalnici tako rekoč botri ali „kronzeugon" in so to glasno odobravali, rudi v kavarni Valvazorjevi sta zlasti prva dva glasno zabavljala čez list. Co Vi tega no vesto, pa vemo mi in imamo prič za to. Primite toraj svoje „uradnike" za ušesa, predno hočete konStatirati kaj, kar res ni.	, C. gosp. J. A. na D. Vaš mikavni dopia Nekaj za liribolazce" smo prihranili za podlistek; prido kmalu na vrsto.
Zalivala.
Žalosten je bil 15. november ne lc za ljubljansko mesto, ampak tudi za mnoge mnoge prijatelje po deželi. Zopet jo zmanjkalo iz naše srede gorečega duhovnika, ljubljenega dušnega pastirja. Dokončal jo svoj tek prečast. gospod
Gosta? Kosti,
mestni župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani in knezoškojijski knnsistorijajni svetovalec.
Kako britko je vse ta zguba zadela, pričevali so premnogi venci z lepimi trakovi, pričalo jo veliko število obiskovalcev, ki so ves čas, kar je rajni bil na parali, se zbirali okrog drazega pokojnika, — pričal jo pa res velikanski sprevod na pokopališče, najlepši dokaz, kako ljub, kako drag da je vsim stanovom, od naj nižjega do naj višjega, bil prezgodaj nam vzeti prijatelj, dušni pastir in dobrotnik. Vincencijcva družba, ki je z milosrčnim rajnim zgubila svojega ljubljenega očeta, so naj iskreneje zahvaljuje vsim, ki ž njo žalujejo, ki so tako minljivo svojo žalost in sočutje svojo pokazali. Posebno pa si šteje v dolžnost, se prav iz srca zahvaliti meščanom sv. Jakobske fare, ki so preblazega rajnega nosili in ki so pri sprevodu svetili, ter kakor koli si bodi pokazali svojo otroško vdanost in ljubezen do nepozabljivega svojega dušnega pastirja. Vsim pa šo priporoča dobrotnega rajnega v pobožni spomin
pretlstojništvo Vincencijeve družbe.
V Ljubljani, 17. novembra 1880.
Priznano izvrstne prave
voščene sveče
iz garantirano nepokvarjenega ttelnega voska
(4)	prodaja
B* Al 11. Scciiiniiii v Ljubljani.
Na prodaj po ceni je
trdria kočija
za šest oseb, posebno pripravna za kacega grajšaka ali iijakarja.	(1)
Iidajatelj in odgovorni urednik Filip Haderlap.
J. lllazu i ko v I nasledniki v Ljubljani.