KOPER — 3. APRILA 1959 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO VIII. — ŠTEV. Izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno -zntnžiiiško podjetje Primorski tisk Koper. Naslov uredništva in uprave- Koper Cankarjeva 1, telaion 170. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din četrtletna 130dln Za inozemstvo letno 1000 din ali 3.5 dolarja, lianim račun 602-70-1-181. Prilogo Uradni vestnlk okraja Koper prejemajo naročniki brezplačno. Rokonisov ne vračamo. S PLENUMA OKRAJNEGA ODBORA SZDL KOPER Vso podporo in pomoč prizadevanjem za uvedbo pravilnega nagrajevanja po delu _ Za naprednejše kmetovanje — O manjšinski politiki in dvojezičnem šolstvu Minuli torelt dopoldne so se sešli v sejni dvorani Okrajnega ljudskega odbora v Kopru na svojo prvo sejo1 'član/ novoizvoljenega plenuma Okrajnega odbora SZDL. Na dnevnem redu zasedanja je bilo kot prvo konstituiranje predsedstva, organizacijskega sekretariata ter potrebnih komisij, dalje poročilo in razprava o bodočem delu odbora na podlagi smernic in sklepov zadnje portoroške konference SZDL koprskega okraja, poročilo Izdajateljskega sveta Slovenskega Jadrana in razprava o našem glasilu ter razno. Pod vodstvom predsednika Alberta " Jakopiča-Kajtimira je nato plenum izvolil 21-člansko predsedstvo, 7-članski organizacijski sekretariat ter komisije za družbeno upravljanje, za družbene organizacije, za delo med ženami in komisijo za italijansko manjšino. Sestav omenjenih organov novega okrajnega foruma SZDL je objavljen na tretji strani zgoraj. Nato je predsednik Kajtimir razgrnil pred plenum načrt dela za prihodnje obdobje in posebej poudaril najvažnejše naloge v tem času. Govoril je predvsem o najbolj nujnih tekočih nalogah v podjetjih in na vasi: o temeljitih pripravah in pravočasnem sprejemanju tarifnih pravilnikov in doslednem uvajanju nagrajevanja po delu ali enoti, proizvoda, o povezovanju med podjetji in komunami, o realnih delovnih mestih v podjetjih, o odpuščanju odvečne delovne Portorož tudi letos MESTO ZASEDANJ Ta teden sta bili v Portorožu dve zasedanji. V sredo, 1. aprila so se v »Ljudskem domu« zbrali na posvetovanje zveznega značaja predstavniki gostinskih zbornic in gostinskih podjetij iz vseh naših republik. Razpravljali so o nagrajevanju po učinku dela v gostinstvu. Posvet je organiziral republiški odbor Zveze sindikatov trgovinskih, gostinskih in turističnih delavcev. V Portorožu je bilo ta teden tudi posvetovanje predstavnikov vseh jugoslovanskih zastopstev tovarne motornih koles »TOMOS«. jI sile, o formiranju in trošenju sredstev po naših komunali, o naših naporih za dvig kmetijske proizvodnje, o pogojih izboljšanja kmetovanja v našem okraju, o kooperacijah med zadrugami in individualnim kmetijskim proizvajalcem, o strokovnem in pošolskem izobraževanju, o prekvalifikaciji delovne sile, o izkoriščanju sleherne rezerve ter o skrbnem in varčnem gospodarjenju na vseh področjih življenja. Nadalje je tovariš Kajtimir govoril o pomenu dviganja proizvodnosti in krepitve našega gospodarstva ne samo za izboljšanje življenjskih pogojev naših delovnih ljudi, marveč tudi glede na naš zunanji ugled, na pričakovanja svobodoljubnih narodov, ki jiih ti v svojem iskanju pomoči brez političnih koncesij stavljajo v naše zmogljivosti. Iz tega zaupanja v naše sposobnosti, v naš razvoj in pravilnost naše poHtike raste v svetu vedno bolj naš ugled. Ko je tovariš Kajtimir govoril o vseh teh nalogah, ki so zdaj pred nami. je posebej poudaril vlogo subjektivnega činitelja in nakazal našo najvažnejšo nalogo v tem času: na vso moč krepiti in osamosvajati osnovne organizacije Socialistične zveze na terenu — sicer bedeti nad njihovim delom in jih k temu delu vzpodbujati, toda pustiti jim vso pobudo za konkretno akcijo, ki se lahko večkrat zaradi trenutnega stanja močno razlikuje od enotnega koordiniranega političnega dela SZDL v okviru občine ali okraja. Prav v takih pogojih in v takem delu bo rasla samozavest pri članih osnovnih organizacij, rasel bo ugled in pomen organizacije kot političnega činitelja, s čimer se bo neposredno okrepila tudi povezanost in pripadnost članstva tej svoji močni in ugledni organizaciji. Zato je potrebno, da SZDL res razpravlja o vseh vprašanjih in o vseh problemih vsak- danjega življenja na svojem področju in se pri tem v svoji konkretni politiki in akciji ravna po trenutnem položaju: v skladu z našim splošnim družbenim razvojem posreduje in pomaga odstranjevati napake in ovire na poti do lepšega življenja, kakršnega smo si zamislili . Po obsežnem poročilu predsednika Kajtimira se je razvnela ži-(Nadalje vanje na 3. strani) VELIKO RIO JAVNO ŽREBANJE novega avtomobila FIAT-600 bo v nedeljo, 5. aprila 1059, ob 15. uri na trgu pred Ložo v Kopru (v primeru slabega vremena v koprskem gledališču)! Nastopi Kvintet bratov Avsenikov s pevcema Dano Filipličevo in Francem Korenom ter napovedovalcem Marjanom Marincem-Borisom! Vstop prost! NADALJEVANJE POROČILA S PLENUMA OKRAJNEGA ODBORA SZDL KOPER Demokratičen odnos do manjšin je element dejavnega sožitja, temeljni kamen prijateljskih odnošajev in sodelovanja med dvema sosednima narodoma — Dvojezično šolstvo je revolucionarna gesta, ki bo še bolj zbližala oba naroda, hkrati pa okrepila njuno individualnost Že prva okrajna konferenca SZDL junija 1956 se je razen obstoječega in zajamčenega italijanskega šolstva v našem okraju zavzela tudi za uvedbo obče dvoje-zičnosti na obmejnem -oodročju našega okraja, kjer skupaj s slovensko jezikovno večino prebiva tudi italijanska narodnostna manjšina. Iz različnih objektivnih vzrokov tega sklepa doslej ni bilo moč uresničiti, zdaj pa je Socialistična zveza našega okraja na svoji zadnji plenarni seji priporočila čimprejšnje uresničenje te zamisli. Gre za uvedbo dvoje-zičnosti na obalnem področju občin Koper, Izola in Piran, kjer med nami živijo tudi Italijani. Okrajni odbor SZDL se zavzema za uvedbo dvojezičnosti v šolstvu in uradnem poslovanju na vseh področjih življenja. Prav gotovo bo uvedba dvojezičnosti revolucionarna in zelo konkretna gesta, ki bo na najbolj očiten način še bolj izpričala našo iskreno internacionalistično politiko, naše iskrene napore za zbliževanje vseh ljudi na svetu, za mirno in konstruktivno sodelovanje, za enakopravne odnose med ljudmi. Vedno smo gledali v manjšini most za zbliževanje dveh sosednih narodov, element aktivne koeksistence, temeljni kamen enakopravnih in prijateljskih odnošajev med dvema sosedoma. Prvič v zgodovini pa je primer, da začenja brez kakršnihkoli formalnih mednarodnih obveznosti takšno sodelovanje in sporazumevanje med dvema državama z različnima družbenima sistemoma uvajati en partner sam po svoji lastni iniciativi. Ljudi, ki so vsak dan v stiku, ki žive pravzaprav pomešani med seboj na praktično odprti meji, pri tem prav nič ne sme motiti različnost družbenega sistema in političnega prepričanja. Zaradi naše načelne internacio-nalistične politike, s katero sino uredili tudi lastno narodnostno vprašanje jugoslovanske skupnosti narodov, je manjšinsko vprašanje v naši državi urejeno veli- ko povoljneje za vse manjšine pri nas, kot pa za naše narodnostne skupine v sosednih državah. Vse manjšine imajo pri nas svoje šolstvo, svoje zastopnike v organih ljudske oblasti, v političnih forumih, v organih družbenega in delavskega upravljanja, imajo svoje kulturne organizacije in uživajo popolno enakopravnost na vseh področjih družbenega udejstvovanja. Ne gre pa samo za te mednarodno zajamčene pridobitve italijanske narodne manjšine pri nas. Gre namreč za to, da ob svojem manjšinskem šolstvu, ki ga imajo, njeni pripadniki ne morejo priti do vseh potrebnih kvalifikacij, do strokovnega šolanja, do administrativno-upravnega ka-(Nadaljevanje na 3. strani) NA POSTOJNSKEM IN PIVŠKEM IMAJO NOVO OBČINSKO VODSTVO V nedeljo so bile na Postojnskem in Pivškem, kjer sta se s 1. januarjem združili občini Po- L Isšs 5 J SI .......i Minulo soboto so v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe v Piranu znova praznovali: v morje so spustili drugi pravkar dograjeni vlečni tanker za tekoča goriva. Zgradili so ga za račun Jugoslovanskega rečnega brodarstva v Beogradu.. Skupaj z onim, ki je bil pred nedavnim dokončan, ju bo zdaj vlačilec potegnil po morju in Donavi v matično beograjsko pristanišče na Čukarici ob Savi stojna in Pivka v novo postojnsko občino, prve volitve v občinski ljudski odbor..Ze teden dni prej so na številnih sestankih razpravljali volivci o kandidatih in o nalogah vseh občanov, ki jih morajo rešiti letos in v prihodnjih letih. Ze zgodaj zjutraj, čeprav je bilo vreme deževno, so se začeli zbirati pred volišči volivci, ki so želeli čimprej glasovati za svoje kandidate. Zato je že nekaj minut po 7, uri občinska volilna komisija dobila prva poročila s številnih volišč o razveseljivi volilni udeležbi. Tako so z volišča v Slovenski vasi na Pivškem že ob 7,15 sporočili, da so volitve zaključili. Kmalu so prispela podobna poročila z volišč Rakluk, Dolenja Košana, Gradec, Studenec, Landol in še iz drugih krajev. Do 12. ure so na nekaterih voliščih že zaključili volitve z maksimalno udeležbo, na drugih pa so bile volitve v polnem teku in skoraj precl zaključkom. V Gorenjah, Bukovju in Pred-jami so prišli na volišče z godbo in zastavami, pa tudi drugod ni manjkalo harmonikarja, ki ob vsakih volitvah vabi na volišča. Nedeljska volilna udeležba na Postojnskem in Pivškem je bila 91,79 % in volivci so izmed 42 kandidatov izvolili 32 odbornikov občinskega zbora. V četrtek pa so izvolili 21 odbornikov občinskega zbora proizvajalcev iz skupine industrije, obrti in kmetijstva, medtem ko bodo v nedeljo izvolili še 6 odbornikov občinskega ljudskega odbora, ki bodo zastopali kmetijsko skupino volivcev. OBČNI ZBOR OKRAJNE ZVEZE TVD PARTIZAN Redni letni občni zbor okrajne zveze TVD Partizan bo v Kopru 2. aprila ob 9,30 v mali dvorani koprskega gledališča. Pred občnim zborom jc uprava razdelila posebuo poročilo v obliki brošure, v katerem opisuje lansko leto in nakazuje probleme, ki jih bodo morali na občnem zboru rešiti. Iz poročila je razvidno, da je v okraju 25 društev Partizan z okrog 3500 člani. KPJ IN DELAVSKEGA GIBANJA 4. in 5. aprila 1921 so istrski delavci in kmetje Krnice pri Pulju z orožjem odbili naval fašistov. 6. aprila 1919 so sprejele slovenske socialnodemokrat-ske organizacije Julijske krajine na meddeželni konferenci v Trstu načela in taktiko oktobrske revolucije in so se izrekle za diktaturo proleta-riata. G. aprila 1941 so Nemčija, Italija, Madžarska. Romunija in Bolgarija napadle Jugoslavijo. 7. aprila 1944 je bila v Črnem kalu ustanovljena celica SKOJ. 5. aprila 1943 je bil v Bezo-vici pri Kopru ustanovljen terenski od.bor OF. S. in 9. aprila 1940 je bil na pobudo KPJ v Beogradu mirovni kongres študentske mladine Jugoslavije. Razen enega slovenskega delegata so biili vsi drugi delegati aretirani še pred začetkom kongresa. 10. aprila 1941 je bil pri CK KPJ ustanovljen vojni komite z nalogo, da organizira oboroženo borbo proti okupatorju. 10. aprila 1943 sta biti ustanovljeni prvi. primorski brigadi in sicer V. brigada Simona Gregorčiča in G. brigada Ivana Gradnika. ri v/ o Dcina v ca NADVSE KORISTNO POTOVANJE Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjold je zaključil enomesečno potovanje po devetih azijskih državah in SZ. To potovanje je bilo po njegovi izjavi izredno koristno za dosego enotne vloge OZN na področju svetovnega miru in varnosti. V Burmi, Laosu, Kambodži in Malaji se je zanimal bolj za rezultate programov pomoči in'manj za politične probleme, medtem ko je v Indiji, Pakistanu, Nepalu in Afganistanu obširno razpravljal o mednarodnem položaju. Svoje potovanje je zaključil z razgovori s Hruščevom, kjer je šlo verjetno za neformalno izmenjavo misli glede stališča sovjetske vlade do sedanje pereče svetovne problematike. Ta sestanek je bil v neposredni zvezi z dejstvom, da je berlinsko vprašanje že dolgo na dnevnem redu Varnostnega sveta, vendar pa doslej še ni prišlo v razpravo. SZ ZA POGODBO O NENAPADANJU Vlada Sovjetske zveze je ponovno predlagala sklenitev pogodbe o nenapadanju med Atlantsko in Varšavsko zvezo. SZ je mnenja, da bi sklenitev takšne pogodbe ha "bližnjem izrednem zasedanju Sveta NATO vplivala na to, da bi sedanji razvoj mednarodnega položaja šel hitreje po poti krepitve prijateljskih stikov med državami in ustvarjanja Republiški odbor za proslavo 40-Iet.nice KPJ v Sloveniji pripravlja skupno z Zgodovinskim arhivom CK ZKS in Muzejem NO razstavo »-10 let obstoja Komunistične partije Jugoslavije« in s tem v zvezi poziva vse tovariše, ki razpolagajo s kakršnimi koli materiali zgodovinske vrednosti iz dobe delovanja Komunistične partije Jugoslavije 1319—1959. Pododbor za razstavo bo lahko koristno uporabil prav vse, kar se nanaša na delovanje Partije na raznih področjih javnega življenja, to je pisano in tiskano gradivo (zapisniki, pisma, beležke, dopisi, okrožnice, poročila, letaki, brošure, časopisi, revije, knjige — zlasti take z rokopisnimi pripombami, fotografijami, članske izkaznice, propustnice in osebni dokumenti, skice, zemljevidi). Se bc/lj bo odbor potreboval predmete kot zastave in uniforme raznih delavskih in sploh naprednih društev, žige, razmnoževalne aparate za ilegalno literaturo, štance, značke, torbice in kovčke, predmete, ki so jih ljudje izdelali ali uporabljali v zaporih in internacijah. orožje, opremo iz bunkerjev, bolnic in tehnik, predmete za maskiranjc, predmete za mučenje borcev za svobodo, priprave za sabotažo, pisalne stroje, črke in ostale tiskarske pripomočke itd. Prosimo, da vsak kos, ki ga pošljete, pa naj bo to pisan dokument ali predmet, zanesljivo dokumentirate, se pravi natanko poveste, kdo ga je uporabljal, v kakšne namene, kdaj in druge podrobnosti. Na fotografijah je treba označiti osebe s številkami in napisati k številkam legalna in Ilegalna imena. Vse, kar želite oddati, pošljite ali prinesite osebno v Zgodovinski arhiv CK ZKS, Ljubljana, Trg revolucije 1. Materiale odkupujemo ali sprejemamo v posojilo. Odbor jamči za vrnitev izposojenih materialov. Od materialov, ki jih bo možno preslikati, bodo tovariši poleg svojih materialov prejeli še nove kopije z istočasno povrnitvijo vseh stroškov pošiljanja. Fotografije vrnemo v 11 dneh, ostalo po razstavi. Materiale poslali ali pa sporočiti naslove, kje se nahajajo, čimprej ali vsaj do 15. aprila 1959 na naslov: Zgodovinski arhiv CK ZKS, Ljubljana, Trg revolucije 1, telef. številka 23-571. Ce nekdo sam ne razpolaga z naštetimi predmeti, pač pa ve, kje se nahajajo, naj, prosimo, sporoči naslov tistega, ki to hrani. Razstavo bo prevzel Muzej narodne osvoboditve, ki se bo s tem tudi preoblikoval in preimenoval v Muzej revolucije. Tako razstava ne bo samo občasna, temveč se bo spremenila v stalno, kar še posebej podčrtava njeno pomembnost. Prosimo tovariše, da se odzovejo temu pozivu in tako prispevajo h kvaliteti naše partijske razstave in bodočega Muzeja revolucije. Republiški odbor za proslavo 40-Ietnice KPJ v Sloveniji, vzdušja zaupanja. Sovjetska vlada predlaga tudi, naj bi obe zvezi sprejeli predlog poljske vlade o pasu v srednji Evropi brez atomskega orožja, ITALIJA SE OBOROŽUJE Med ZDA in Italijo je bil podpisan sporazum o zgraditvi raketnih oporišč v Italiji. Tako je Italija prva, ki je dovolila na svojem ozemlju gradnjo oporišč za projektile na srednjo daljavo z atomskim navoji. Razni komentatorji označujejo to potezo italijanske vlade kot težnjo, da Italija noče slišati o razredčen ju oboroženih sil v Evropi, saj se oborožuje z orožjem, ki je bolj napadalnega, kakor obrambnega značaja. CIPER BO V KRATKEM DOBIL VLADO Vodja ciprskih Grkov nadškof Makarios in vodja ciprskih Turkov dr. Kučuk sta se sestala s svojimi sodelavci, da bi sestavili listo kandidatov za prvo začasno ciprsko vlado. Kakor je znano, bo v tej vladi 7 ministrov turške narodnosti. Začasna vlada bo opravljala svoje dolžnosti do februarja prihodnjega leta, ko bo Ciper proglašen za republiko, NEW YORK: V New Yorku in Bostonu so bile velike demonstracije proti nadaljnjim poskusom z jedrskim orožjem. Demonstranti so zahtevali, naj tri velesile čimprej dosežejo sporazum o prekinitvi poskusov z jedrskim orožjem, MOSKVA: V vzhodni Sibiriji bodo začeli graditi prvo kalorično centralo, ki bo izkoriščala vulkansko energijo. Ta centrala bo zgrajena na vulkanskem področju južnega dela otoka Kamčatke, kjer so velike rezerve energije podzemeljskih plinov. PARIZ: Tropsko deževje je povzročilo na otoku Madagaskarju katastrofalne poplave. Iz glavnega mesta Tananarive se je evakuiralo 40.000 ljudi. RIM: Predsednik Vseafriške narodne konference Tom Mboya je izjav*:!, da mora Velika Britanija dati Njasi iin Severni Rodeziji popolno neodvisnost in da se mora zavzeti tudi za pravice Afričanov v Južni Rodeziji. WASHINGTON: Ameriška atomska podmornica »Skate« je po 12-dnevni plovbi pod ledom vzplula na površino točno na Severnem tečaju. Podmornica je preplula okrog 5.000 km in prebila ledeni oklep, kar je prvi primer v zgodovini. Uvodno pojasnilo: Konec prejšnjega tedna je bila v Postojni svečana slovenska premiera filma »Edini izhod«, ki ga je v Postojnski jami posnelo podjetje »Zasta-va-film«. Kino dvorana je bila lepo okrašena. Ljudje nestrpni,.. Slovesnosti so se udeležili tudi nekateri udeleženci znane akcije. Ne bo prav, če zapišem, da je bil film posnet po resničnem dogodku iz NOB. Menim veliko diverzantsko akcijo, zažig skladišča bencina, spomladi 1944.. leta. Ta dogodek je dal za film samo idejo, sinopsis. Od stvarnega dogajanja je silno daleč. Pa opustimo nadaljnjo primerjavo, ,saj režiserja (Vicko Raspor in Aleksander Petrovič) nista hotela ustvariti dokumenta o tem edinstvenem dogodku! Le-ta je bil samo pobuda za samosvoj film, ki naj bi bil umetniški. Umetnost pa ne trpi takih ali drugačnih uklepanj in omejitev. Marsikaj prikroji po svoje in sme prikrojiti. To drži. Ustavili se bomo pa pri tem, kar smo videli; pri tem, kar je iz vsega tega nastalo. V začetku je določeno čutiti, da je zgodba sugerirala ustvarjalcem psihološke prijeme obdelave. Izredna napetost akcije, ki se je izvršila v edinstvenem okolju podzemnega raja na eni strani in na drugi, strani v skrajno ukle-njenern okolju, ki ga dobro ponazarja naslov filma, zlasti pa situacija, v kateri se je znašel V piranski občini so se pretekli teden začele skupne akcije raznih kolektivov in organizacij, da s prostovoljnim delom prispevajo k ureditvi in olepšanju Pirana in drugih krajev v občini, ki so že začeli letošnjo turistično sezono. Med prvimi so se teh akcij udeležili uslužbenci občinskega ljudskega odbora, občinskega komiteja ZKS in Uprave komunalnih dejavnosti. Tudi v aprilu je na programu, da se s Koprsko šahovsko društvo je začelo izvajati obsežen program prireditev v počastitev štiridesete obletnice ustanovitve KP Jugoslavije. V ponedeljek zvečer je odigral prvokategornik Ljuban Omladič simultanko proti štirinajstim članom sindikalnih podružnic okrajnega in občinskega ljudskega odbora. Omladič je 13 partij dobil, remizirala pa je Ela Samec. V prihodniih dneh bodo igrali simultanke tudi drugi najmočnejši igralci Kopra, in sicer Zavec, Gerželj, inž. Verk in Ha-bič. Koprsko šahovsko društvo je tudi sprejelo organizacijo tekmovanja za pokal maršala Tita, prav tako v počastitev 40-letnice usta-' novitve KPJ. V to tekmovanje se lahko vključijo vsa šahovska društva, delovni kolektivi, šole, organizacije in podobno. V Kopru se je že prijavilo osem ekip (2 ekipi šahovskega društva, 2 prostovoljnim delom odstrani več ruševin in na pol podrtih zgradb in da se na njihovem mestu ure-de> otroška igrišča ali vsaj skromna zelenica, v Portorožu pa bodo popravili stranske ceste in izpre-hajališča. Piranska mladina je posebno prizadevna pri adaptira-nju mladinskega doma, ki bo popolnoma preurejen. Kot pri delovnih akcijah je tudi na drugih področjih marljiva zlasti mladina. Tako pripravljajo ekipi Tomosa, mladinska ekipa OLO, TNZ in Elektro Koper), pričakujejo pa še nadaljnje prijave. Vsako moštvo bo nastopilo s štirimi igralci. Sestanek kapetanov vseh pri-javljemn (in naknadno prijavljenih ekip) bo v nedeljo, 5. aprila, ob 11. uri dopoldne v kavarni Loža. mladinci in mladinke za «Dan delovnih brigad« akademijo, na kateri bo na sporedu poleg reci-tatorjev in pevskega zbora tudi enodejanka »Korajža velja«. V Luciji pa je posebno zaživela brodarska sekcija Ljudske tehnike. Pionirji v tej sekciji imajo tedensko po 2 uri teorije o ladjevju, mladinci in starejši člani te organizacije pa so že zgradili 2 čolna. Študij programa in statuta ZK.T po osnovnih organizacijah je končan, v teku pa je še študij višje stopnje, ki obsega 22 tem iz različnih področij programa naše partije in naše družbene ureditve ter splošnega razvoja. Po osnovnih organizacijah ZKS je tudi v teku pretres članov SZDL, ki bi prišli v poštev za sprejem v članstvo ZKJ. V marcu je bilo v vseh osnovnih organizacijah piranske občine sprejetih na novo v ZKS skupno 41 oseb, od tega večina delavcev. Jule Odbor za slovensko šolo, v katerem so predstavniki vseh slovenskih osrednjih kulturnih organizacij ter .pol'i-tičnih skupin, je pred dnevi poslal vladnemu generalnemu komisarju pismo, v katerem zahteva odstranitev napak v letošnjih spričevalih dijakov slovenskih šol. Na predčasne pritožbe sindikata slovenske šole je bilo obljubljeno, da bodo izdali nova spričevala, ki ne bodo žalila slovenske manjšine, kasneje pa je bilo dokončno odločeno, da spričeval ne bo- KOS — Halo, halo — na radarskem zaslonu Hammarskjoldovo letalo. eden izmed petorice partizanov, ko je na umiku zgrešil pravo pot in še neskončna dva dni ostal v temini, je silila tt> tak režijski koncept. Kamera je hotela tu in tam posredovati takšen poudarek. A le tu in tam! Režiserja sta si zamislila vso stt>ar drugače. Morda je bila usodna napaka že odločitev, da bodo film posneli v barvah. Ne glede na to, da je že scenarij šibak in skonstruiran! Zakaj, kakor hitro so se odločili za barve, so hoteli dati poudarek okolju, to pa je odvrnilo njih pozornost od človeških obrazov, od psihologije dogajanja. In res so naredili razgiban film, poln akcij, streljanja, spopadov s policijskimi psi, naivnih zapletov in razpletov, skratka: le še nekoliko peketanja konjskih podkev bi bilo treba in nastala bi — slaba kavbojka. Res, razgibanost- terena je v nečem podobna pokrajini divjega, zahoda. In zgodba, ki nikogar ne prizadene, film, ki ne prepriča nikogar. Igralci brez človeške individualnosti so le figure za konstruiranja najrazličnejših akcij. Kamera, ki bi mogla zaradi edinstvenega okolja, edinstveno podčrtati psihologijo akterjev, se izživlja ob bajnih lepotah narave. Objekti so morali biti zato lepo razsvetljeni, kar je pa seveda navzkriž z dogajanjem. In s tem zadenemo ob tehnično plat stvari. Sicer je pa čisto tehničnih pomanjkljivosti toliko, da ne kaže vseh naštevati. Partizan Rudi ob eksploziji omahne v blatno lužo. Nafta se razliva in gori vse okrog. Njega pa ščiti voda! Drugi primer: skladišče gori ob strašnih eksplozijah bencinskih sodov. Nemci pa »junaško« prodirajo mimo. In glej, čudo! Nič se jim ne zgodi! Pa saj nekoliko pozneje padajo kot snopje pod rafali partizanske brzostrelke! In tako naprej. Če omenimo še za lase privlečeno simboliko s cigaretami, ki je, mimogrede rečeno, že dolgo znana, naj bo dovolj. Zaključek je kratek: Pričakovali smo globoko psihološko dramo (vseskozi so nam uhajale misli k sijajnemu poljskemu filmu Kanal, ki ga zadnji čas predvajajo naši kinematografi), umetniško pričevanje o naši borbi, o človeku, o strahu in pogumu, pričakali pa smo nekak domač ivestern, ki nas je do kraja razočaral. Ze zato, ker je bil še drugi izhod, ki pa so ga ustvarjalci, kdo ve zakaj, spregledali. In še epilog: ko sem odhajal iz dvorane, sem prisluhnil publiki. Marsikatero pikro .sem ujel.. . Najoriginalnejša. pa se mi zdi tale, ki zadene v samo bistr>o: »Skoda je bilo psa, ki je moral poginiti za tak film, zakaj bil je dober policijski pes.« S. Fatur do popravili in da jih bodo razdelili učencem takšna kot so, z vsemi napakami 'in z zapostavljanjem slovenskega jezika. V spričevalih so namreč jezikovne napake v besedilu, slovenščina pa je kot učni predmet zapostavljena, ker je na podrejenem mestu. Razen tega sedanja spričevala niso v skladu z vpisnicami. Odbor za Slovensko šolo je poslal protestno pismo tudi mešani jugoslovansko-italijanski komisiji. —O— Pretekli teden je bila na Tržaškem zelo razgibana sindikalna dejavnost. Bilo je več sindikalnih zborovanj, na Uradu za delo so bila pogajanja z delodajalci, pekovski delavci so stavkali dva dni, uslužbenci trgovin, lei so napovedali stavko za petek in soboto, pa niso stavkali, ker so njihovi delodajalci pristali na pogajanja. Vladni generalni komisar je namreč priporočil delodajalcem, naj se pogajajo s sindikati, ker n'i želel stavke za 'velikonočne praznike. Spor med trgovci in uslužbenci traja že več mesecev, ker delodajalci niso hoteli slišati o izboljšanju prejemkov ter delovnih pogojev svojih uslužbencev, pač pa so celo napovedovali še večje izžemanje. Pod grožnjo, da bodo stavkali ter pod priitskom javnega mnenja in posredovanjem vladnega generalnega komisarja so delodajalci šele v zadnjem trenutku pristali na pogajanja. Zanimivo je to, da lastniki pekarn še vedno trmasto vztrajajo pri svojem stališču. Pekovski delavci so sicer prekinili stavko, vendar pa ni izključeno, da je ne bodo nadaljevali, ker želijo prisiliti delodajalce, da bi upoštevali zakonske predpise glede zaščite vajencev, glede nočnega dela, dopustov in letnih počitnic. „O— Po uradnih podatkih je imelo tržaško pristanišče v prvih dveh mesecih za 170.758 ton manj prometa, kot v istem razdobju lani. Značilno je, da promet v tržaškem pristanišču zadnja leta stalno pada.' Zaradi tega zahtevajo tržaški gospodarstveniki jn sindikati, naj bi vlada preprečila nadaljnje upadanje prometa, pa čeprav tržaško pristanišče še vedno prinaša drŽavi izdaten dobiček in dotok solidne tuje valute. —O— Tržaško vodstvo MUIS (Enotno gibanje socialistične solidarnosti) je na svoji zadnji seji imenovalo komisijo, ki naj naveže stike s federacijo Socialistične stranke in naj pripravi vse za združitev z njo. Kakor je znano, je gibanje MUIS nastalo po odcepitvi levega krila italijanske Socialnode-mokratske stranke, ker se ni strinjalo s politiko Saragata. To gibanje zagovarja zahtevo po združitvi o Socialistično stranko. OBISKALI SO DOM SREČKA KOSOVELA Postojnski osmošolci so pred dnevi obiskali Tomaj, kjer je bil doma pesnik Krasa Srečko Kosovel. Na njegov grob so položili cvetje. Ob tej priložnosti je prof. Sivec govoril o pesnikovem življenju in delu, medtem ko so dijaki recitirali nekaj njegovih pesmi ter zfipcli žalostinke. VABIMO vodstva sindikalnih organizacij, vseh vrst šol, internatov ter organizacij SZDL, da postavite v svojih organizacijah enega ali več, poverjenikov Prešernove družbe, obstoječim pa nudite čim več pomoči. Naslove novih poverjenikov pa javljajte svojim občinskim odborom Prešernove družbe ali pa upravi v Ljubljani, Erjavčeva 14/a, telefon: 21-048. Urejuje uredniški odbor. Glavni m odgovorni urednik Rastko Bradaškja, Tiska tiskarna CZP Primorski tisk (Nadaljevanje s 1. strani) dra itd., saj so sam; pripadniki italijanske narodnostne manjšine pri nas že večkrat izražali zahtevo po uku slovenščine, kajti iz čisto praktičnih razlogov se je že večkrat pokazalo, da samo z znanjem italijanskega jezika ne morejo doseči svojega cilja v tako polni meri, kot jim to kot enakovrednim graditeljem socializma v naši deželi pripada. Ta pojav — kakor je na omenjenem plenumu Okrajnega odbora SZDL poudaril njen predsednik tov. Albert Jakopič-Kajtimir — postavlja pred našo socialistično koncepcijo odnosov med narodi popolnoma novo vprašanje. Ali naj se manjšine pri nas postopoma asimilirajo, kar bi se po dosedanji poti golega spoštovanja mednarodnih obveznosti do manjšinskega šolstva v daljši perspektivi nedvomno tudi zgodilo, ali pa naj gledamo pri nas na manjšino kot na močan činitelj, ki nas povezuje s kulturo sosednega naroda in na sploh tvori močan element aktivne koeksistence v naši zunanji politiki. Če gledamo ta problem s tega stališča, potem je za nas manjšina stalno delujoči faktor, ker so eksaktne meje tako rekoč nemogoče, zaradi česar tudi manjšinsko vrašanje ni stvar meja, temveč vprašanje socialistične Svetovni dan zdravja »Duševno zdravje in duševne bolezni v sodobnem svetu« — o tem bouo razpravljali letos po vsem svetu na ta dan. Skrbeti bomo morali za to, da se bodo s to aktualno temo seznanili ne samo zdravstveni delavci, marveč tudi politični, socialni, prosvetni in vsi ostali delavci, ki skrbijo za vzgojo naših ljudi. Temu vprašanju bo potrebno v bodoče posvetiti več pozornosti in načrtno proučevati vse vzroke, ki vodijo do duševnih okvar. Asocialnost, nevezano spolno življenje, ločeni zakoni, prepiri v družinah, kriminal, alkoholizem, uživanje opojnih drog, samomori in podobno so znaki obolenja skupnosti. 2e v rani mladosti se lahko Kažejo znaki duševno živčne neuravnovešenosti, ki lahko potem ob nepravilni vzgoji pripeljejo do pravkar omenjenih stanj. Ce se začne z zdravljenjem dovolj zgodaj, je duševno bolne možno v 70 do SO '/| primerih ozdraviti in jih usposobiti za koristno delo. Naše bolnišnice za duševno bolne se preurejujejo v odprte zavode, ki nimajo nič več skupnega z nekdanjim pojmom »norišnica«, kjer s sodobnimi metodami zdravljenja uspešno rehabilitirajo vse tiste, ki bi sicer ostali družbi v breme. Nevarnosti, ki ogrožajo duševno zdravje, naraščajo pri narodih, ki doživljajo hitre gospodarske in družbene spremembe; prav tako tudi pri prebivalstvu, ki je podvrženo fluktuaciji, ki jo pospešujejo zboljšana prevozna in prometna sredstva. Na vsakega bolnika, ki ga moramo izolirati zaradi duševne bolezni. pride veliko drugih, ki se gibljejo svobodno in otežkočajo življenje drugim; te osebe niso zadosti bolne, da bi jih izolirali in niso dovolj zdrave, da bi lahko živele složno z drugimi. V naših ambulantah jc navadno najmanj polovico takih primerov, ki so potrebni duševnega zdravljenja, čeprav mislijo, da je. njihova bolezen drugega izvora. Urejeno družinsko življenje, zmernost v pitju. alkoholnih pijač. razumevanje za težave sodržavljana so pogoji za duševno zdravje. .Kakor vpliva telesno zdravje na duševno, tako vpliva tudi duševno zdravje na telesno. Zdrav duh v zdravem' telesu ni samo iraza naših telesnovzgojnih organizacij, marveč življenjska resnica, ki jo včasih vse premalo upoštevamo. Po poročilih tajništva za notranje zadeve je v našem okraju Sfi oseb. ki bolj ali' manj ogrožajo družino, okolico in motijo javni red in mir. V. zadnjih dveh letih je bilo 37 duševno defelitnih v kazenskem postopku zaradi uboja, tatvin, telesnih poškodb, ogrožanja varnosti, nemoralnosti, in podobno, 19 oseb pa se je prekršilo zoper javni red in mir. IS sanjomo:. rov in trije poskusni samomori dopolnjujejo to. Sliko. Cc temu prištejemo še približno 100 kroničnih alkoholikov, nam vse. te številko že nekaj povedo,, čeprav niso popolne. Potrebno bo torej globlje in sistematično delo v zvezi z duševnimi motnjami in boleznimi. Le sodelovanje med zdravstvenimi delavci, pedagogi, psihologi in socialnimi delavci bo lahko utrlo uspešno pot pri dviganju duševne higiene in omejevanju števila duševnih bolnikov. dr. Polde Hladnik perspektive v reševanju narodnostnih vprašanj. V našem obmejnem področju naj t>i šli v dvojezične šole vsi otroci slovenske narodnosti. Italijanščina naj bi v prvih razredih osnovne šole zamenjala srbohrvaščino, le-ta pa bi skupaj s še enim tujim jezikom prišla pozneje na vrsto. Seveda te koristne zamisli ne bo mogoče izvesti od danes do jutri. Treba bo najprej za omenjeno področje, kjer naj bi uvedli dvojezični šolski pouk, izdelati podroben učni načrt in zagotoviti strokovni učni kader. Vsekakor pa naj bi že z novim šolskim letom, prihodnjo Iz PSŠ v Piranu Pred dnevi je bila v Piranu letna konferenca osnovne organizacije Zveze komunistov Pomorske srednje šole .Na njej so ugotovili, da so dijaki-komunisti v kar največji meri uspeli vzbuditi med svojimi sošolci zanimanje tudi za tista vprašanja, ki ne obravnavajo zgolj šolskih problemov. Temu je dokaz zanimanje za številna politična predavanja in za plodno delo v prosvetnih, telesnovzgojnih ter športnih društvih. Mnogi izmed njih so pokazali tudi veliko prizadevnost pri prostovoljnem delu za gradnjo športnega igrišča, saj so gojenci šole doslej že prispevali več sto delovnih ur za to, da bi bilo igrišče že letos dograjeno. Letni konferenci sta prisostvovala tudi sekretar občinskega komiteja ZK Gustav Guzej in članica okrajnega komiteja ZK Danica Kogoj, ki sta mladim komunistom prikazala vrednost njihovega dela in jih spodbudila za nadaljnje dosledno izvajanje programa ZKJ. P. Z. S plenuma 00 SZDL Koper (Nadaljevanje s 1. strani) vahna razprava, v kateri, so sodelovali številni člani odbora. Posebej so se zadržali pri vprašanjih dviganja delovne storilnosti in nagrajevanja v gospodarstvu, omenili so nekaj značilnih primerov, ki kažejo, kako uvajanje novega sistema nagrajevanja že pozitivno vpliva na odnose do dela in med delavci, ki zdaj sami težijo za tem, da bi odstranili iz. svoje srede lenuhe in nesposobneže. Javlja se vprašanje polproletarcev, medtem, ko na drugI strani primanjkuje delovne sile rta vasi. V zvezi s formiranjem komisije za italijansko manjšino se je razvila razprava o manjšinskem vprašanju 'in dvojezičnem šolstvu. Med diskusijo so člani odbora dodobra razjasnili mnoge probleme in postavili jasen načrt za delo komisije in odbora ter celotne organizacije v odnosu do tega važnega političnega vprašanja. jesen, za začetek uvedli dvojezič-nost v otroške vrtce in v prve razrede osnovnih in nekaterih strokovnih šol. Od tod naj bi se postopoma nato dvojezičnost širila v višje razrede vseh šol ob naši obali. Takšna so priporočila nedavnega plenuma Okrajnega odbora SZDL, ki razen tega zajemajo tudi priporočila za širše uvajanje dvojezičnosti v našem obmejnem področju. Doseči moramo, da bo naše uradništvo znalo oba jezika, tako, da se bo lahko pri nas vsak član manjšine pogovarjal brez tolmača. Pomembnost uvedbe dvojezičnosti v našem obalnem pasu je na dlani. Za obe plati. Predvsem pa tak sistem, ki ga uvajamo, vsemu svetu dokazuje, da pri nas ne gremo na linijo raznarodovanja ali asimilacije narodnostne manjšine z domačo narodnostno večino, kakor to delajo drugod po svetu, temveč da nasprotno temu rešujemo ta problem z vestjo resničnih internacionalistov tudi v praksi. Da rešujemo ta problem z dalekovidnostjo, ki ustreza trajnemu mirnemu sožitju narodov v svetu, hkrati pa brez vsakršne bojazni, da bi megli mi pri tem kaj zgubiti, vsemu svetu kažemo, kakšni naj bi na sploh bili v bodočnosti odnosi med narodi v svetu. PREDSEDSTVO OKRAJNEGA ODBORA SZDL KOPER Predsednik: Albert Jakopič-Kajtimir Sekretar: Ivan Mavsar Člani: Mario Abram, Marija Aljančič, Rastko Bradaškja, Albin Bilje, Marko Enci, Miro Jelerčič, Mira Lavrenčič, Črtomir Kolenc, Ivan Korošec, Miro Okretič, Franček inž. Pajenk, Rado Pišot-Sokol, Mario Santin-Valter, Albin Simčič, Jožko Šajn, Ivan Skrbeč, Tone Ukmar, Oskar Venturini in Marija Vogrič ORGANIZACIJSKI SEKRETARIAT Sekretar: Ivan Mavsar Člani: Jože Buh, Pavel dr. Grom, Darinka Kralj, Ivan Renko, Rudi Špan in Igor dr. Vilfan KOMISIJA ZA DRUŽBENO UPRAVLJANJE Predsednik: Oskar Venturini Člani: Rado Čehovin, Rado Cotar, Fani Jereb, Tone Ko-drič, Ivan Pišek, Jože Poglajen, Franci Prajs in Jože Žižek KOMISIJA ZA DRUŽBENE ORGANIZACIJE ' Predsednik: Stojali Smrlsolj Člani: Apolonio Abram, Ida Gec, Vinko Pristav, Leopold Rener, Miloš Strgar, Fani Štravs, Ernest Zega in Ivan Žitko KOMISIJA ZA DELO MED ŽENAMI Predsednik: Marija Aljančič Člani: Justa Bujc, Laura Ferligoj, Branko Gabršček, Ivan dr. Kastelic, Marija Majnik, Sonja Sardoč, Dušan Tominc in Tone Žagar KOMISIJA ZA ITALIJANSKO MANJŠINO Predsednik: Mario Abram Člani: Apolonio Abram, Vincenzo Buonasisi, Lucijan dr, Ferfolja, Ricardo Giacuzzo, Danica Kogoj, Črtomir Kolenc in Lucija Sker El ES Pivka in Dolane proslavljata 4. aprila svoj krajevni praznik-Datnm so izbrali pred leti v spomin na prvi spopad v teh krajih, ki je bil .4. aprila 1942 pri Am-brožiču. V tem spopadu sta padla dva karabinjerska oficirja, eden pa je ušel. Seveda so takoj sledile represalije. 2e naslednji dan so fašisti požgali Maslovo doma- llspovsd vretoiena veljavna od 3. do 10. aprila 1959 Visok zračni pritisk je obetal, da bo v večjem delu Evrope lepo in to-■plo vreme. Vendar je prišlo do postopnega poslabšanja najprej v. zahodni iin severni Evropi — močno je deževalo v Veliki Britanijli, Franciji, Belgiji, Nizozemski in v skandinavskih državah — nato pa še do poslabšanja vremena v drugih predelih našega kontinenta. Zato je z nastopom dežja padla tudi temperatura zraka. Lahko pa .pričakujemo, da se bo vreme konec prihodnjega tedna izboljšalo in bo postalo topleje. Agrometeorološtoi strokovnjaki priporočajo izkoriščanje lepih dni za setev iin za dela v vinogradih. Kaže, da bo 3., 4. in 5. aprila deževalo in severozahodni veter bo vplival na padec temperature zraka; G. aprila bo dež ponehal, 7., 8. in 9. aprila bo suho, v kotlinah bo megla, živo srebro v termometrih se bo nekoliko dvignilo, v Podonavju bo zapihala Icošava, 10. aprila pa bo spremenljivo. * a I I |i čijo na Ostrožnem brdu. To je bil eden prvih požigov na Primorskem po začetku druge svetovne vojne. Naslednje dni so italijanski fašisti začeli terorizirati prebivalstvo, da bi se maščevali za smrt obeh karabinjerjev. .Zato se je pivška četa morala umakniti na Nanos. Tam pa so jo Italijani obkolili ter jo 18. aprila napadli v razmerju 15 fašistov na enega partizana. Nekaj partizanov so zajeli ter jih večino obsodili na smrt v znanem rimskem procesu julija 1942. Vse te partizanske akcije so prebivalci pivške kotline in Brkinov pazljivo spremljali in so močno podpirali pivško četo. To so spoznali tudi Italijani, ki so-junija požgali sedem vasi v Brkinih ter pobili več kot 30 ljudi. Vendar vse to ni strlo upornega duha prebivalcev, saj so se še bolj zagrizeno spoprijeli s fašisti. V spomin na to slavno leto in. na oborožen aktiven začetek partizanskih akcij so 4. april pred' leti proglasili za občinski praznik bivše občine Pivka, letos pa je postal krajevni praznik Pivke in Dolan. S. M. S SEJE OBLO KOPER Odborniki Občinskega ljudskega odbora Koper so se minuli ponedeljek sestali na redno sejo. Preden so začeli z dnevnim redom, so zaprisegli novoizvoljeni odborniki inž, Peter Aljančič, Narcis Biloslav in Franc Turšič. Odbornik inž. Peter Aljančič je bil na tej seji izvoljen tudi za odbornika okrajnega ljudskega odbora. Najprej so razpravljali o osnut- 2e v prejšnji številki »Slovenskega Jadrana« je bilo na koncu sestavka o nacionalizaciji gradbenih zemljišč rečeno, da so prejšnji lastniki nacionaliziranih zgradb, delov zgTadb in gradbenih zemljišč, z nacionalizacijo dobili tudi določene pravice m da so vsi njihovi zakoniti interesi v polni meri zavarovani. Osnovna pravica vsakega lastnika nacionalizirane nepremičnine, je pravica do odškodnine. Tako dobi prejšnji lastnik rza nacionaliziran^ hišo ali posamezen del hiše skupaj z zemljiščem, lu ga hiša pokriva, in zemljiščem, ki je namenjeno za njeno normalno uporabo, odškodnino, ki znaša 10 '/» stanovanjske najemnine, ki se je plačevala za to hišo ali del luse dne 20. 12. 1953, za dobo 50 let. Ce pa je življenjska doba hiše ali posameznega dela hiše krajša kot 50 leti znaša odškodnina seveda le 10 •/. stanovanjske najemnine za. to krajšo dobo. Ce sc je n. pr. 2G. 12. 1958 plačevala' za nacionalizirano hišo stano-vaujska najemnina v znesku din 3,000, znaša odškodnina za to hišo din 180.000, Ce pa bi' v tem primeru slo za staro hišo, katere- življenjska ,d,oba je n. pr, samo še 20 let, potem bi odškodnina znašala le 'tZ.OOflf din. Toda v tem poslednjem primeru bi • lastniku šel za nadaljnjih 30 let se sorazmeren del odškodnine za samo zeniliišče. Kajpak se ta odškodnina, ld se sicer ugotovi v enem skupnem znesku, redno ne bo izplačala takoj v celem znesku, temveč v enak h mesečnih obrokih v 50 letih, oz. eventualno krajši dobi, če je življenjska doba hiše krajša, in sicer -začenši s 1. januarjem 1959. J>.- V obeh že navedenih primerih bi torej lastnik dobil vsak mesec na račun odškodnine din 300. Pri ugotavljanju višine odškodnine ža nacionalizirano poslovno zgradbo, poslovni prostor ali stanovanjsko hišo, v kateri so poslovni prostori, pa se ne upošteva najemnina za poslovno zgradbo in poslovne prostore, temveč se vzame v. račun stanovanjska najemnina, ki bi sc plačevala za te prostore, če bi sc uporabljali kot stanovanjski prostori. Za nacionalizirano nezazidano gradbeno zemljišče dobi prejšnji lastnik odškodnino, ki se določa po tarifi za razlaščena zemljišča, to je po tarifi, ki jo s soglasjem republiškega izvršnega sveta določi okrajni ljudski odbor.' V okraju Koper znaša po odloku z dne 24. 12. 1957 odškodnina za razlaščena stavbna zemljišča do 200 din za kvadratni meter. Tudi ta odškodnina se normalno ■ Izplača v 50 letih in sicer v enakih letnih obrokih, za-1 čenši s prvim dnem po preteku meseca, v katerem je .prejšnji lastnik Izročil- zemljišče v posest/ občini ali komu drugemu, pač glede, na to, da nezazidano gradbeno zemljišče, ki je nacionalizirano,, ostane v posesti prejšnjega: lastnika- vse dotlej, dokler ga po odločbi občinskega ljudskega odbora ne izroči v posest občini ali komu drugemu, da sezida zgradbo ali kakšen drug objekt, ali izvede kakšna druga dela na tem zemljišču. To so osnovna pravila, ki urejajo višino in rok plačila odškodnine. Glede roka in načina izplačila odškodnine pa so v Zakonu o nacionalizaciji predvidene izjeme zlasti v korist tistih lastnikov, lcl so se z dohodki od nacionaliziranih nepremlč* Wffiih ^©mÈJjimù nin preživljali. Tako zakon določa, da se prejšnjemu lastniku nacionaliziranega zemljišča, ki je opravljal na tem zemljišču kmetijsko dejavnost, ki mu je bila edini ali glavni vir dohodkov, izplača odškodnina naenkrat v celem znesku in sicer najkasneje v treh mesecih od dneva, ko izroči zemljišče v posest občini ali komu drugemu. Se več, na zahtevo takšnega lastnika mu lahko da občinski ljudski odbor, če razpolaga s primernimi zemljišči, namesto denarne odškodnine kakšno drugo kmetijsko zemljišče. Vendar je treba s tem v zvezi poudariti, da občinski ljudski, odbor k temu ni obvezan, temveč to zavisi v celoti od njegove presoje koristnosti in umestnosti takšne zamenjave zemljišč. Nasploh daje Zakon občinskim ljudskim odborom široka pooblastila, da s svojimi odloki drugače urede vprašanje izplačila (he pa tudi višine!) odškodnine za nacionalizirane nepre--mičnine,- Tako lahko občinski ljudski odbor predpiše, da se odškodnina za nacionalizirane nepremičnine izplačuje v večjih obrokih in se tako skrajša čas, ki je sicer- z Zakonom' določen za ■ izplačilo,, lahko pa predpiše tudi, da- se odškodnina v posameznih . primtrih Izplača naenkrat. To bo zlasti prišlo v poštev pri starejših lastnikih, ki so jim dohodki od nacionaliziranih nepremičnin bili edini ali glavni vir dohodkov. Pravica do odškodnine pa ni edina pravica, ki jo imajo nekdanji lastniki oziroma solastniki nacionaliziranih nepremičnin. Oni imajo še druge pomembne pravice, o katerih pa bo govora v naslednji številki »Slovenskega Jadrana«. Dr. S. Polič kih odlokov o usmerjanju gradnje in o uporabi družbenih sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš na območju občine. Ko so od-, borniki proučili predloge, so sklenili, da jih bodo dali v razpravo zborom volivcev in šele nato bo občinski ljudski odbor sprejel tozadevne predpise. Nato so sprejeli še nekaj odlokov in razpravljali o delu. komasacijske komisije, o čemer bomo poročali prihodnjič. Oba zbora sta tudi dala poroštvene izjave za nabavo obratnih in investicijskih kreditov nekaterim podjetjem v skupni višini 37,5 milijona dinarjev, v drugem delu zasedanja pa sta imenovala člane v upravne odbore raznih ustanov. SVEČAN ZAČETEK NADALJNJE GRADNJE ' CESTE BRATSTVA IN ENOTNOSTI Minulo sredo, ko je bil Dan mladinskih delovnih bri&ad, je bilo v Nišu veliko zborovanje 60 tisoč glave množice v počastitev začetka letošnjih del za dograditev naše osrednje avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti«. Zborovanju so prisostvovali tudi številni predstavniki ljudske oblasti ter političnih organizacij, med njimi podpredsednik, Zveznega izvršnega sveta Mijalko To-dorovio. Ta je v svojem govoru še posebej poudaril izreden gospodarski in politični pomen te avtomobilske ceste, saj bo povezovala ne samo jugoslovanske narode in jim omogočila hitrejši gospodarski razvoj, pač pai bo tudi predstavljala glavno cestno prometno zvezo med Evropo in Bližnjim ter Srednjim vzhodom. Letos bo okrog 51.000 brigadirjev do Dneva republike zgradilo 104 km ceste Bratstva in enotnosti in 1. aprila je že začelo delati 70 mladinskih delovnih brigad.. Po smernicah prvega kongresa telesne kulture v Beogradu so tudi v koprskem okraju začeli z nabiralno akcijo za graditev športnih objektov. Ta akcija pa seveda ni ozko navezana lc na denarna sredstva, ampak tucli na vse druge oblike pomoči, ki pridejo v poštev pri gradnji športnih objektov. Mnoga podjetja so namreč namesto denarja ponudila svoje usluge. Tako sta na primer podjetji Gradiš in Primorje dali na razpolago svoje tehnike, ki bodo pomagali pri urejevanju športnega parka v Kopru, tovarna Tomos bo gradila kombinirano igrišče za odboji:- in košarko, buldožerji Vodne skupnosti v Kopru pomagajo pri terenskih delih novega stadiona v Piranu, nato pa bodo sodelovali pri graditvi plavalnega bazena pri Zusterni, podjetje Intcreuropa se je zavezalo brezplačno pripeljati material za ureditev atletske ste- ze v Kopru, da ne govorimo o izolskih tovarnah, ki so opravile večino de! pri gradnji športnega parka v tem mestu. Vse to kaže, da so naše toi^arne pravilno razumele pomen gradnje športnih igrišč in s tem seveda tudi pomen udejstvovanja svojih članov, ki jim šport koristi tako za razvedrilo kot za pridobivanje gibčnosti. Upamo, da nam ne bo treba navajati primerov, c!r je kako podjetje odklonilo sodelovanje, čeprav so od njega zahtevah le minimalno pomoč. Druga jx>membna stvar, ki jo je treba omeniti v zvezi s to akci- jo, je prostovoljno delo. Iz mnogih krajev okraja poročajo o vključevanju mladine in članov drugih množičnih organizacij v delovne akcije, katerih cilj je zgraditi razne športne objekte. V Piranu sodeluje ]>ri gradnji stadiona vsa mladina, v Kopru je veliko zanimanje med šolsko mladino za izgradnjo športnega parka, podobno pa jc t>idi v Ilirski Bistrici in drugih krajih. Kljub vsemu pa bi morali v delo pritegniti tudi starejše ljudi, kajti doslej sodeluje pri akcijah za gradnjo športnih objektov pretežno le mladina. Vzlrajnost in požflvovalnosi rodita uspehi Minuli teden je bila v Kopru konferenca občinskega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov, ki ji je prisostvovalo okrog 70 Taborniki so spet delavni Po nekaj mesecih mrtvila je zopet oživelo delo Krpanovega odreda tabornikov v Pivki. Na svoji zadnji seji so temeljito proučili vzroke nedejavnosti, med SÄE® • <41111 MH ■ OSEBNA ODGOVORNOST ODBORNIKOV POGOJ ZA KOLEKTIVNO ODGOVORNOST OBEH OBČNIH ZBOROV »Skrbeli bomo za pravilen razvoj vseh panog gospodarstva v občini. To bomo skušali doseči, z dvigom proizvodnje, s povečanjem delovne storilnosti, s polnim izkoriščanjem vseh j zmogljivosti in z. doslednim plačevanjem po učinku dela. Pri tem bomo j skušali zmanjšati že zaposleno delo- j vno silo. predvsem pa pričakujemo, I da bodo pri uresničevanju prej naštetih nalog najprej odpadli vs. nezdravi elementi, ki so še v prolz.vod-nji. . | Vzporedno s tem bomo razvijali družbeno raven. To nalogo bomo uresničevali predvsem v Novem mestu, saj so tu potrebe najbolj pereče. Ne bomo soveda pozabili na podeželska središča. Gradili bomo vzporedno z novim proračunskim sistemom, namreč tako, da občina nudi svoja sredstva le kot dodatno pomoč k onim. ki jih je področje, kjer gradimo, zbralo v skladu s svojimi gospodarskimi možnostmi.'. Tako nam je odgovarjal predsednik novomeškega občinskega ljudskega odbora tovariš Maks Vale, ko smo mu zastaviti nekaj vprašanj pred pomembnim dogodkom — volitvami novega občinskega ljudskega odbora. lasovshi V TRBOVLJAH 200, V HRASTNIKU PA 120 NOVIH ČLANOV ZKJ V Trbovljah so od oktobra do marca sprejeli okrog 200 noV.h članov ZKJ, v glavnem Iz. vrst mladine ln delavcev. Do konca marca pa so v Trbovljah sprejeli še okrog 50 novih članov. Tudi v Hrastniku so od oktobra do konca februarja sprejeli M, pravkar pripravljajo sprejem še 24 mladih ljudi, do konca meseca pa bodo povečali število članstva še za nadaljnjih 20 novih članov Zveze komunistov. RAZVIJATI USLUŽNOSTNO OBRT — SKRB CELOTNE DRUŽBE Skoraj povsod je prišla do izraza govorica, da bodo vso zasebno obrt v letu 1559 lkvidirali. Zastopniki obrtne z.bornlce so tolmnčlll posamezne ukrepe okrajnega ljudskega odbora in obrtnikom tudi obrazložili, da družba nima namena z določenimi ukrepi zatreti zasebno uslužnostno obrt. Ta je potrebna in bo Je potrebna predvsem na vasi. Nikakor pa nI prav, da se ukvarjajo zasebniki s proizvodno obrtjo (Izdelovanje kravat, konfekcije Itd.), take obrt! pa v romurju pravzaprav ni alt pa je le v manjšem obsegu. Zato nI prav. če take ukrepe in težnje posplošujemo na vso obrt In ustvarjamo med obrtniki določeno nerazpoloženjc, ki pa nima nobene podlage. kateremi je' tudi prezaposlenost nekaterih članov uprave. Zato so po vzgledu Kraških viharnikov izmenjali celotno vodstvo odreda. Za starosto so izvolili Vida Jeriča. Reorganizirali so tudi čete in imenovali nove glavarje ter načelnike. Društveni sestanki so dobro obiskani in opaziti je, da postopoma raste število' članov. Novoizvoljeni člani uprave ter nova vodstva čet so pripravili podrobne in konkretne plane dela. Sklenili so, da se bo odred udeležil okrajnega in republiškega taborniškega mnogoboja in najboljše ekipe se bodo udeležile zahtevnejših tekmovanj. Člani odreda so bodo tudi letos udeležili partizanskega pohoda Ob žici okupirane Ljubljane ter sodelovali na raznih prostovoljnih akcijah in proslavah postojnske občine. V načrtu imajo tudi organiziranje partizanskih pohodov in več izletov v kraje, kjer so bile znane partizanske akcije. Vse to pa je tudi del programa, s katerim želijo počastiti obletnico KPJ. delegatov in večje število predstavnikov raznih političnih ter družbenih organizacij. Razprava na konferenci je bila zelo pestra in vsebinsko bogata ter je nakazala novoizvoljenemu občinskemu odboru široke smcrnice za nadaljnje delo. Na področju občine Koper se je v zadnjem letu povečalo število osnovnih organizacij ZVVI od 15 na 18, število članov pa za 200 tako, da jih je sedaj več kot 950. Občinskemu odboru je tudi uspelo utrditi osnovne organizacije in je nudil vso pomoč za njihovo organizacijsko okrepitev. V prihodnje pa bo moral še bolj razširiti svoje delovanje za odstranitev vseh težav, ki jih imajo vsak dan osnovne organizacije pri reševanju zaposlitve in rehabilitacije invalidov. Na konferenci so tudi sklenili, da bodo invalidi sodelovali z drugimi množičnimi organizacijami pri prirejanju proslav v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ. Razen tega bodo obiskali šolarje in jim pripovedovali o zgodovinskem razvoju naše Partije ter obdarili bolne invalide ter socialno šibke vojne vdove in starše padlih borcev. ____J. C. »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja □□□□□□□□□□□□□¡nrxnaDDDnmnmnGmamDnnmmocoDpc Nagrade za ocvetiičenje oken □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Turistično olepševalno društvo v Kopru je tudi letos razpisalo nagrade za najlepše okrrssitve oken in balkonov s cvetjem na področju mesta in predmestij Sfcmedela in Škocjan ter Ankarana in Škofij. Nagrade znašajo 50.000 dinarjev in so razdeljene na 7 nagrad za balkone v zneskih od 8,000 do 2.000 dinarjev ter 10 za okna od 5.000 do- 1.000 dinarjev. Ocenjevalna komisija bo pregledala okna in balkone večkrat v času turistične sezone in določala ocene po celoti okrasitve, vrsti cvetlic in pestrosti. Ocene bodo objavljene in nagrade razdeljene v S jeseni, obenem pa bodo izrečene: tudi graje za najbolj zanemarja jene balkone irr okna. Turistično olepševalno društvo apelira □ tudi na organizacije Socialistične zveze, stanovanjske skupnosti □ in urade, da sodelujejo pri propagandi za okrasitev in zainte-^ resirajo zanje čimveč prebivalcev naštetih krajev. jaanDDaDDDnmnaDDDmDDaaDDnDarTinnmuuLiLiuaDGDaDB-. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ poda na belo-črno polje, saj mu >e šah konjiček, ki mu prinaša mnogo zadovoljstva. Tovarišu Plklu čestitajo k Jubileju številni njegovi znanci m prijatelji in mu prav prisrčno žele, da bi še naprej lahko v zdravju plodno opravljal svoje delo v korist skupno- ze petdesetletnik Nekaterim ljudem vtisnejo leta svoje sledove, mimo drugih pa hitijo neopazno. Vsi številni znanci in državljani, ki poznajo tajnika piranske občine tovariša Jožeta Pikla, skoraj ne bodo verjeli, da bo C, aprila dopolnil 50 let svojega življenja. Tovariša Jožeta Pikla se spominjajo mnogi delovni ljudje iz Šentjurja pri Celju še iz predaprilske Jugoslavije, ko je bil tam v vrstah naprednih ljud:. Bil je v prvem krožku, ki jc žc nekai let pred drugo svetovno vojno v Šentjurju ustanovil celico Komunistične partije, vztrajno širil v šentjurski okolici napredno misel, zaradi katere je moral takoj po prihodu Nemcev leta 1941. najprej v zapore, potem pa v pregnanstvo na Hrvaško. Po vojni se je Jože Piki z vsem srcem lotil političnega dela in jc opravljal različne dolžnosti v Celju. Nekaj časa je bil tajnik okrajnega ljudskega odbora Celje-okolica, potem srekretar okrajnega odbora SZDL Celje-okolica. Ljubezen do morja ga je pred leti privabila, da je prevzel dolžnost tajnika piranske občne. Kjerkoli je služboval, je bil Jože Piki povsod priljubljen. Tud1 v Piranu si je kmalu pridobil med prebivalstvom mnogo zaupanja Dve let! je vodil kot predsednik občinski odbor SZDL v Piranu, razen tega je član sekretariata občinskega komiteja, dela pa tudi v raz.nih drugih društvih nov način odkopa. Sedaj znaša J letna proizvodnja rjavega premoga v tem rudniku 1,3 milijona t. DELJEN DELOVNI CAS NE BI POVEČAL DELOVNE STORIL-' NOSTI, takšno je mišljenje pred-sedništva Centralnega odbora sindikatov uslužbencev državnih ustanov Jugoslavije po proučitv! I znanstvenih raziskovanj, kllmat-1 sklh pogojev ln navad naših delovnih ljudi. 10 TISOČ TON FIŽOLA BOMO 1 TE DNI UVOZILI IZ ZDA. Z uvoženim fižolom bomo docela krili potrebe domačega trga. Uvozniki poudarjajo, da bo ta fižol nekoliko cenejši od domačega. Cesta je krajša - vožnjo pa ne Odkar je dograjeno celotno cestišče nove avtomobilske ceste Ljubljana— —Koper, je padlo žc več očitkov na račun neskrajšanega trajanja vožnje na avtobusnih progah, lcl vežejo naše obalno področje z notranjostjo republike. Obrnili smo so zaradi tega na avtoturlstično podjetje »Slavnik« v Kopru, ki vzdržuje s svojimi modernimi avtobusi večino teh prog. Res Je, da Jo vozni red voženj na progi Koper—LJubljana ln obratno ter na drugih progah, ki tečejo po tej relaciji, ostal nespremenjen kljub temu, da je zaradi dograditve nove ceste razdalja v kilometrih nekaj manjša in da Je zaradi sodobnega cestišča možna hitrejša vožnja, Ce bi upoštevali samo te faktorje, bi avtobusno podjetje vsekakor moralo uvesti nove vozne rede s krajšim časom vožnje. Toda ljudje, ki se pritožujejo pledo dolgotrajne vožnje, pozabljajo, da mora podjetje skrbeti ne samo za hitro in udobno, temveč tudi za varno vožnjo. Praksa, Izkušnje avtobusnega prometa pri nas In v drugih državah, so pokazale, da Je za varen Poklicni novinarji raznih, narodov, vešči na belih poljanah, so se prejšnji teden v smučarskem središču Zakopanih na Poljskem pomerili v veleslalomu ln slalomu. To Je bilo že peto podobno mednarodno tekmovanje. ki ga na pobudo francoskega novinarja Gllla della Rocque prirejajo vsako leto v drugi državi. Letos so se tekmovanja prvič udeležile tudi številne ekipe I t. vzhodnih držav — Iz Češkoslovaške, Madžarske, Vzhodne Nemčije in seveda iz Poljske. Novinarji iz. Sovjetske zveze pa so svojo udeležbo odpovedali, ker so bili menda preslabo pripravljeni na tekme. Razen Jugoslovanov so na tekmovanju sodelovali še Francozi, Švicarji, Italijani, Zahodni Nemci, Rrltanei, Avstrijci in novinarji lz Združenih držav Amerike. Razpored na lestvici po koncu tekmovanja Je bil letos precej drugačen kot prejšnja leta. Ves izkupiček so pobrali Poljaki, drugi pa so blU Avstrijci, nato Švicarji. Jugoslovani, ki smo bili zmagovalci na tretjem mednarodnem prvenstvu poklicnih novinarjev v Kranjski gori, smo zasedli četrto mesto, Francozi, ki se doslej pobrali ie dvakrat lavorlkr, pa so bil! šele na petem mestu. Sledile so ekipe lz Italije, Zahodne Nemčije Itd, Tekmovanje novinarjev v Zakopanih nI bilo na rami vrhunskega med-narodnega smučanja, čeprav Je bilo med tekmovalci tudi nekaj »asov«, ki so pravi mojstri na belih polja- nah, vendar pa je bilo zanimanje za tekmovanje veliko. Številni gledalci, ki so se z gondolo povzpeli na 2000 m visoki Kasprowi verh na češko-potj-ski meji, pa so kljub temu prišli na svoj račun, ker so organizatorji poskrbeli za nekaj razvedrila. Predvo-zač na tekmovanju Je bila poljska državna prvakinja, oblečena v raco (šaljivi simbol novinarjev). Eden Izmed poljskih novinarjev si Je celo privezal na glavo pravcato živo raco. Tekmovalna proga Je bila razmeroma težavna, kar so občutili tudi v tamkajšnjem sanatoriju, kjer so morali ovijati v mavec zlomljene in 17-vlnjenc noge novinarjev. Toda športni stiki novinarjev nimajo zgolj športnega pomena. Zlasti zanimiv je drugI namen, to Je medsebojno spoznavanje ln zbliževanje. S kolegi lz drugih držav smo se pogovarjali na banketih In družabnih prireditvah po tekmovanju, Jugoslovani smo lahko It. teh pogovorov spoznali, kako močno cenijo v svetu našo Junaško domovino, Iz Zakopanov smo se podali v nekdanjo poljsko prestolnico Krakow, kjer smo se seznanili z bogato poljsko zgodovino, katere sledove srečuješ skoraj na vsakem koraku. Edinstven je grad PTavel v osrčju mesta, kjer so dolga stoletja shranjevali trupla poljskih vladarjev. V jiičllh dveh dneh smo videli tsllko znamenitosti, da Je tillo to za naa veliko doživetje. Organizatorji tekmovanja so nas Iz Krakowa povabili v Novo lluto, novo železarsko mesto v okolici. Vendar pa smo se ml odločili, da si ogledamo slabih 100 km oddaljeno »taborišče smrti Oswieczlm« — Auschwitz. Tam smo se zadržali le nekaj ur, toda bilo Je dovolj, da smo dobili sliko o množičnih zločinih nemških nacistov, ki so v tem taborišču sežgali v krcmatorljih 1 milijone ljudi. Auschwitz — Oswlccz.lm Je danes velikanski muzej, ki prikazuje strahotno barbarstvo nemških nacistov. TI so na znanstven način uničili milijone ljudi. Ce bi si hoteli ogledati vse muzejske prostore v nekdanjem taborišču, bi potrebovali več dni. Ogledali smo si le nekaj mučilnih naprav, velikansko dvorano, v kateri hranijo lase nacističnih žrtev (preden so trupla sežgali v krcmatorljih, so Jih ostrlgli in Jim odvzeli zlata zobovja, lasje so hlll tudi surovina za nemško industrijo). Ogledovali smo si tudi originalne sezname žrtev; med njimi smo našli tudi celo vrsto slovenskih Imen iz raznih naših krajev. Obisk v taborišču smrti je napravil na vse obiskovalce Izredno globok vtis. Vredno si ga Je ogledati, cel« morali bi ga nekateri ljudje v svetu, ki grozote nacizma vse premalo poznajo ali pa so Jih pozabili. Iz. Anschiritza smo šli spet v Krakow. od tod pa čez Češkoslovaško in Avstrijo domov. n. Tome avtobusni promet potrebna določena omejitev maksimalne hitrosti avtobusov. V tem smislu Je pri nas z zakonskim predpisom določeno, da sme avtobus voziti skozi naselja z maksimalno brzino 40 km na uro, Izven naselij pa z največjo hitrostjo 70 km na uro. (Uredba o prometu na javnih cestah. Ur. list I-LRJ, št. 51/30.) Ce pobrskamo nekoliko po arhivu prometno milice, vidimo, da je večina nesreč osebnih avtomobilov in mofor-nih koles nastala pri brzinah, večjih od teb, ki so dovoljene za avtobuse. Zato nikakor ni mogoče trditi, da bi bil omenjeni predpis žc zastarel; varnost potujočega občinstva Je danes ie prav tako aktualna kot Jc bila 1. 19:0 pri sprejetju te uredbe. Nekateri trdijo, da nimajo nič proti varnosti In torej proti omejitvi hitrosti vožnje, da pa niso potrebni dolgi odmori, ki Jih Imajo avtobusi v Divači In v Postojni. Tudi glede tega so nam na avtoturlstičnem podjetju »Slavnik« pojasnili naslednje; Vozni red predvideva na progi Piran—Ljubljana samo dva postanka: 5 do 10 minut v Kopru In 10 minut v Postojni. Šoferji pa so uvedli 5e dodaten postanek v Divači oziroma podaljšujejo odmor v Postojni. Jasno Je, da storijo to lahko samo na ta nafln, da vozijo med postajami z večjo hitrostjo kot predvideno. Končno Je vozni red sestavljen tako, da upošteva Izgubo časa na vmesnih postajah zaradi Izstopa In vstopa potnikov ter opravka s prtljago. Ce Je potnikov manj kot predvideno, se avtobus seveda manj zamudi In tako pridobi na fasu. Težko Jc zahtevati, da bi avtobus tudi na vmesnih postajah odpeljal točno po urniku, z glavnih postaj pa odhajajo avtobusi kvečjemu 7 zamudo, nikdar pa ne prerano. Obvezna postanka v Kopru In Postojni sta nujna zaradi večjega prometa na teh postajališčih, zaradi kritja eventualne zamude ln pa (v Postojni) zaradi potrebe Šoferja In vozila, da si odpočljeta. Vso to pa Je spet predvideno v skladu z zahtevo po večji varnosti potovanja. Končno smo pri avtoturlstičnem podjetju »Slavnik« zvedeli še naslednje. Ko b! podjetje razpolagalo s samimi novimi, brezhibnimi vozili, bi prav gotovo laiiko doseglo pri pristojnih organih dovoljenje, da uvede na teh svojih progah tudi krajši vozni red, se pravi hitrejšo vožnj». Kolikor bo na razpolago dovolj brezhibnih avtobusov vsaj j* obratovanje na ekspresnlh progah, bo poskušalo flo-sefl dovoljenje »a hitrejšo vožnjo vsaj na teh progah. Dokler pa n| mogoče računati, da ne bi na teh progah vozil tudi kak starejši avtobus, nI mogočo rlsklratl varnosti potnikov ln tudi pristojni organi takega voznega reda ne ki dovolili. Pač pa bo podjetje opororllo svoje Šoferje, da so b« davka na alkoholne pijače, ampak bo iz teh sredstev občina zidala šolo v Sečovljah. V razpravi je bilo še slišati, da je ijudskoprosvetno delo in požrtvovalnost. tistih, ki se z njo ukvarjajo, vse premalo cenjena in da bi bilo treba to delo koordinirati z delom drugih organizacij (SZDL, ZK, LMS). Kar zadeva finančne težave, pa bo treba poiskati mecene — delovne kolektive, ki bi prevzeli pokroviteljstvo nad društvom ali morda nad posamezno sekcijo. Taka praksa je že drugod po Sloveniji in se je lepo obnesla. Z. L. : .v..,: ■BI: i \- '.'.i': ? v.";>;-'.i. I! '■"M Prizor iz drame sodobnega slovaškega pisatelja L. Lahole MADEŽI NA SONCU v izvedbi SNG iz Trsta. S to dramo in s pravljično igro M Holkoive PEPELKA je gostoval tržaški gledališki ansambel ta teden v Kopru, Izoli, Piranu, Sežani, Ilirski Bistrici in Postojni. O predstavah bomo še poročali :-ini obračun občinskega S ve la v Ilirski Bistrici !vobod in PD V občini Ilirska Bistrica je sicer več prosvetnih društev, deluje pa le DPD Svoboda Ilirska Bistrica in prosvetno društvo Sloga v Jelšanah, ki je eno naj-aktivnejišh vaških društev. Na občinski skupščini Svobod in prosvetnih društev, ki je bila pretekli teden, so zastopniki vseh društev razpravljali predvsem o »Jezusovi apostoli« v uprizoritvi Pomorske srednje šole Lconhard Frank, sodobni, napredni nemški dramatik, je obogatil zakladnico svetovne dramatike s pretresljivo dramo JEZUSOVI APOSTOLI, ki jo je preprosto imenoval »igra v treh dejanjih«. Snov zanjo mu je dalo življenje v razcefrani, razbiti in izpod ruševin na novo se porajajoči povojni Nemčiji. Med vso to žalost in največkrat brezobzirno tekmo za v vojni viliri izgubljenimi dobrinami, je Frank razsojal svoje liumane in socialne ideje, l>v :■ ■ : : : i h S.:'-; w. .-■'V; _ m m v v - > < is? vC-i Gornji sestavek je zaključna beseda dr. Ivana Kastelica k njegovi razpravi »Vpliv migracije na širjenje tuberkuloze na Koprskem«, ki jo je te dni izdal Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kopru, skupaj s 135 strani obsegajočo analizo zdravstvenega stanja v koprskem okraju v letih 1055, 195G in 1957. Dr. Ivan Kastelic je šef Proti-tuberkuloznega dispanzerja v Kopru, kjer osebno opravlja največ dela zlasti z rentgenizacijo pacientov in drugim zdravniškim delom, je pa tudi zdravstveni svetovalec Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kopru. Čeprav mu že to jemlje ves razpoložljivi čas, pa razen tega Intenzivno posveča ves svoj prosti čas za znanstveno proučevanje vzrokov obolenj na najširši podlagi. Rezultat teh prizadevanj so njegove publikacije, v katerih so podrobno obdelani vsi pogoji in vzroki zdravstvenega stanja v različnih obdobjih našega časa. Le s težavo si lahke predstavljamo, koliko je za temi pomembnimi elaborati skritega požrtvovalnega dela, koliko prečutih noči, koliko neizčrnpe vztrajnossti d,a je bil. lahko dosežen tako popoln pregled nad zdravstvenim stanjem prebi-vtalstva v našem okraju Zato je prav, da zdaj ob Svetovnem dnevu zdravstva vsaj po tej poti izrečemo požrtvovalnemu zdravstvenemu delavcu dr. Ivanu Kasutelicu za njegovo delo vse priznanje! Dva modela spomladanskih oziroma poletnih plaščev s tričetr-tinskimi rokavi FRIZERJI PRAVIJO . . . — da je naravno skodranih las vedno manj (le okrog 10°/o) prav tako ie vedno manj naravno svetlih las, — da bodo čez 200 let vse žene plešaste, ker naša prehrana ni zdrava. — da je lahko, recimo, trajna povsem neškodljiva, čez 0 mese-sc-c pa iste lase popolnoma uniči. Zato bi bilo treba pramen las pred vsako trajno preizkusiti. — da je bolje lase za vodno ondulacijo zmočiti s pivom, ker bo frizura bolje držala. — da uporabljamo briljantino in podobna sredstva le na čiste lase in da ustvarja nelep videz, če jih damo na umazane ali mastne lase. —• da si barvanje las lahko privošči )c tista žena, ki ima dovolj denarja in časa, da hodi redno k frizerju. DOMAČI CEVAPtlCl Najbolje je, da jih napravimo iz dveh do treh vrst mesa. Na nrimer: tretjina jagnjetine, tretjina svinjine in tretjina govedine ali teleti ne. To pa ne pomeni, da iz ene vrste mesa ne bi bili okusni. Mesu odstranimo žilice, ga zme-ljemo, po okusu osolimo. dodamo poper, rdečo papn ko in drobno sesekljano glavico čebule. Zmes dobro pregnetemo in pustimo, da stoji najmanj eno uro. Nato napravimo čevapčiče in jih spečemo — če nimamo rešetke — na močno segretem železnem pladnju, ki smo '¿a namazali z mastjo, še bolje s koščkom flanine. Cevap&iče serviramo vroče s sesekljano čebulo ali z ustrezno solato. m m : ^ Trije mode1.: spomladanskih kovvp!'tov. Plašč z obleko in dve dvodelni eolski oziroma kostuma. Če sega jopa do bokov, potem jo nosimo s pasom. Spoznale so, do je uspeh v orgoniiSrooeoi Razvoj organizacije AFZ v Slovenski Istri (Nadaljevanje in konec) Zelo pogumna in požrtvovalna ,ic bila terenska in rajourkn. tajnica iz Petrini tovarišica Karla Petrinja. Sleherni borec je naše! pri niej zatočišče in imc':i je dobra skrit bunker, kjer je b'la pošta in lHcrnfura varna pred sovražnikom. V !:•. bunker so se v sili zXe!ci' tuš.: akiivisli. Tudi druge žene iz Petrin j so se dobro izkazale pri vsaki akciji in so dosledno opravljale najrazličnejše naloge. Tucii pri kulturnoprosvetnem clciu žene niso hotele biti na zadnjem mestu. Lepa slovenska beseda je njim še posebno veliko pomenila, ker so jo tako dolgo pogrešale, šc prav posebno pa so se zavzele žene za : lo-vensko šolo. Nobene težave jih niso Letos bo obsežno zaščitno cepljenje otrok proti kozam, davici-tetanusu, oslovskemu kašlju in otroški paralizi. V koprski občini pa se je že z;.čelo cepljenje proti dnvici-tetanusu. Proti davici-tetanusu morajo biti cepljeni vsi otroci, ki so bili rojeni v letih 1949 do 1957 z eno ali dvoma injekcijama cepiva, proti kozam pa otroci, ki so se rodili leta 1953 in starejši do treh let starosti, če še niso bili cepljeni oziroma, če je bilo cepljenje brezuspešno, to je če se jim ne poznajo brazgotine cepljenja. Zdravstvene ekipe letos cepijo tudi o! roke, ki prvikrat, obiskujejo I, razred osnovne šole, iri učence osmih razredov. Maja in junija bo zaščitno cepljenje otrok proti otroški paralizi. Cepljeni bodo tisti, ki so se rodil med 1. aprilom in 31. decembrom lani in sicer z dvema injek- Tako oznako nosi ob robu blago, ki ga v inozemstvu že dolgo uporabljajo za notranjo izdelavo života oblek, kostumov in plaščev, za vmesno podlogo pri ovratnikih in reverjih, manšetah, gurnbnicah, rokavih, pasovih, za podlogo širokih kri.l in v podobne namene, kakor tudi za vmesno podlogo draperij itd. »Vmesna podloga stoletja«, kakor jo imenujejo nekateri, je izdelek sodobne tehnike. Zaradi svoje kvalitete in vsestranske uporabnosti pa je nenadomestljiva v krznarstvu, klobučarstvu, krojaštvu in šiviljstvu. 21 IPI. melisi cplaSUc. ne pomanjkanje prostorov in ne učiteljev. Po vaseh so poiskale količkaj primerno sobo za učilnico, najboljše tovariše ali tovarišicc iz vasi pa so postavil« za učitelja. Kljub temu, c:a to niso bili poklicni uč:te-Iji, so bili dobri uspehi kaj kmalu vidni. Med tolikimi zavednimi prebivalci Istre je bilo irl tudi nekaj izdajalcev, ki so zakrivili, da smo izgubili nekaj najboljših borcev in aktivistov. V vsej tej dolgi borbi proti fašizmu in za svobodo so istrske žene doprinesle velike žrtve .n lahko danes s ponosom trdijo, da jc delo žen?, bilo v Istri uspešno in da jc z zmago nad sovražnikom slavila svojo zmago tudi organizacija AFZ. MILKA DROLE Priljubljena kombinacija letošnje pomladi jc črno in belo. Posebno izrazito vidite to na dveh zadnjih slikah, kjer . je ena in ista, črno-bela obleka v dveh variantah cijarna protiparalitičnega cepiva, in otroci rojeni mod 1. aprilom 1937 ter 31. marcem 1953 v. eno injekcijo, če so lani že prejeli dve injekciji cepiva proti tej bo-lc::ni. V istem času bodo cepljeni tudi vsi učenci nižjih razredov osnovnih šoi, če še niso dobili predpisanega števila injekcij. V jeseni bo zaščitno cepljenje lani rojenih otrok, ki bodo trikrat cepljeni s posebnimi cepivi za zaščito pred davico, tetanusom in oslovskim kašljem. Zaščitno cepljenje je najuspeš-rejša oblika borbe proti otroškim nalezljivim boleznim. To dokazuje, da smo na področju koprske občine žc skoraj popolnoma zatrli davico ter močno znižali število obolenj za otroško paralizo. Vsa cepljenja so neškodljiva otrokovemu zdravju in cepljenje proti davici-tetanusu in otroški paralizi je brezplačno ter po zakonu obvezno za vsakega otroka. r r Fliselina je prožna in trpežna. Ker se ne uskoči, je pred uporabo ni treba močiti, medtem ko je treba vsako blago, na katero apliciramo fliselino, dodobra de-katirati, t. j. preparirati (blago n. pr. obesimo nad vročo vodo v kopalnici), da se kasneje ne uskoči in da obdrži lesk. Fliselino peremo po želji na suho ali mokro brez bojazni, da bi pri tem utrpela kakršnokoli škodo. Se ne cefra, je luknjičava in omogoča dihanje telesa. Ker je mehka in prožna, jo z všitki z lahkoto oblikujemo; elegantno so prilagaja telesnim gibom in se ponovno vrača v prvotno lego. Fliselino izdelujejo v beli, črni in živi barvi. Debelina je označena s številkami. Čim višja je številka, tem debelejša je podloga. zato si bomo n. pr. za reverje težkih plaščev izbrale sivo fliselino št. 100 ali 135, medtem ko na m bo bela A 50 rabila za bluze in lahke obleke, oziroma za pomoč ovratnikom, manšetam, pentljam itd. Za pomoč životku in obleki brez naramnic, uporabljamo velo A 80, št, 444 pa je namenjena predvsem za podlogo mehkih in lahkih draperij. Še preden se odločimo za na- NOVA ŠTEVILKA SODOBNEGA GOSPODINJSTVA Izšla je drugei letošnja številka »Sodobnega gospodinjstva«. Za pozdraviti je poživ-Ijcno zunanjo in notranjo opremo lista, kakor tudi pestro vsebino člankov, ki se lotevajo najrazličnejših vprašanj na pod.ročju ožjega in razširjenega gospodinjstva v ol vir it stanovanjskih skupnosti. Uvodni članek o letošnjem sejam mode in, -modni reviji tovori v imenu, delovnih žena o z-j rešen osti takega, pojmovanja modnega oblačenja, kot jc bilo realizirano na reviji. Dopis 'r: konjiške občine je razveseljiv, ker je v njem povedano, kako zelo so se konjiška podjetje, zavzela za dvvi življenjske ravni na svojem področju. Revija prinaša prvi članek iz 'serije o električni kuhi, ki jc pri nas že zelo razširjena . V tej številki najdemo tuci leve premične police kombinirane z omaricami in mizico, ki skupaj s kavčem, fotelji in servirno mizico tvorijo prijeten kotiček v stanovanju. Načrt za take police je na razpolago pri upravi revije. Zanimive so zamisli o povečanju prostora v majhnih stanovanjih pod naslovom »Za tesna stanovanja«. »Domača popravila« jc naslov serije člankov, ki izhajajo v letošnjem letniku revije in prinašajo navodila za popravila, ki jih je treba izvesti. doma brez obrtnikove pomoči. Članek »Sončenje in še kaj'-, daje navodila in nasvete za pravilno sončenje, s katerim bomo kmalu pričeli. Mamice bodo rade prebrale tudi nasvete o negovanju otroških las. Zelo dobrodošli bodo v tem času predlogi za otroške šolske in domače predpasnike, kakor tudi navodila za. negovanje pletenin. Revije prinaša v rubriki o prehrani prispevek strokovnjaka o shranjevanju živil in o zmrzovanju ter uporabi zmrznjenega sadja in zelenjave Zdravnica piše o načinu prehrane bolnika, ki ima vročino. Sledijo recepti za pripravljanje jecli v velikih in v domačih kuhinjah, Tudi tokrat ne manjka■ v reviji nasvetov za pletenje in delo ne. vrtu. V tej številki je napovedano tudi žrebanje za naročnike •■>Sodobnega gospodinjstva«. Za izžrebane so pripravljena lepa, praktična darila. L kup, je torej važno vedeti, čemu bo podloga rabila, Fiiseline pri nas še ne izdelujemo. Zaradi konservativnosti naših naročnikov, ki v inozemstvu nakupujejo blago, je na našem trgu ne dobimo, vendar si bo prej ali slej utrla pot k nam in prav je, da vemo za njene lastnosti in uporabnost. Želimo, da namesto drugega blaga, ki ga imamo že tudi doma, uvozijo vsaj nekaj fiiseline, ki je praktična in za sodobno šiviljstvo potrebna. Fliselina ni draga, paziti pa je treba, 'da je ne zamenjamo z imitacijami. Prava fliselina ima ob robu vtisnjeno ime v štirih jezikih: Fliselina — Vlieseline — Vliselinc — Vilene. (Po »Sodobnem gospodinjstvu«) MORDA ŠE NISTE VEDELE... o da predal ne lio škripal in da sa boste laže zapirale, če boste namazali robove z milom. Isto velja za vrata. o da lahko zabodete zarjavele konice igel in bucik v milo, pa bo rja izginila in igle bodo spet gladko zdrknile v tkanino, o da v gobi Iz sintetične gume lahko uporabite vse ostanke mila tako, da na strani napravite majhno zarezo do sredine ln stlačite v gobo milne ostanke. Taka »milnata Kobaa vam bo zlasti služIla pri kopanju. OTVORITEV NOVE LOKALNE POMORSKE PROGE o -e? o a Pomorsko podjetje Obalna plovba Koper je z namenom, da bi 'izboljšali pomorski ¡potniški promet med obalnimi kraji na slovenskem področju, vzpostavilo Dober začetek sezone v Portorožu Portoroški hoteli, ki so odprti od 15. marca, so preteklo nedeljo "bili močno zasedeni. Največ gostov je imel hotel »Palače« — .skoraj 400 — ne mnogo manj pa tudi polno zasedeni hotel »Central«. V vseh hotelih Portoroža skupaj je bilo preteklo nedeljo 793 gostov, ki so v teh hotelih prenočevali. Skoraj vsi so bili inozemci, med njimi največ iz Zahodne Nemčije in Avstrije, pa tudi Švicarji, Francozi in druge narodnosti. Iz razgovora z navzočimi predstavniki zahodnonem--ških potovalnih agencij smo izvedeli, da je zanimanje za Portorož močno povečala serija člankov, ki so v marcu izšli v najrazličnejših nemških časopisih kot re-rultat nedavnega obiska zahodno-nemških novinarjev v naših krajih in tiskovne konference z njimi v Piranu. Večina sedanjih skupin je ostala v Portorožu le 5 do 10 dni, toda ob njihovem odhodu bodo skoraj vse zamenjale nove skupine. Po do sedaj sklenjenih pogodbah in vedno novih interesentih sodeč bodo portoroški hoteli v celoti zasedeni od začetka maja do sredine septembra, tako da bo dosežena letos predvidoma rekordna številka okrog 200.000 nočitev inozemskih turistov. V sončnih dneh preteklega in tega tedna je že bilo videti v Portorožu prve letošnje kopalce. Posebno gostje hotela »Central«, ki ima lastno plažo, se v opoldanskih urah poleg sončenja tudi že kopajo. Temperatura morja je v portoroškem zalivu okrog 14 °C, kar je za goste iz severnih predelov Evrope že kar znosna temperatura, saj so vajeni kopanja v hladnejših vodah. Jule SOVJETSKA POMORSKO — TRGOVSKA MREŽA Blagovni promet sovjetske trgovske mornarice se je v teku zadnjih treh let več kot podvojil. Njene ladje obisu-kjejo sedaj okrog štiri sto inozemskih pristanišč. Njena pomorsko-trgovska .pota pa se še venomer širijo in večajo. Nedavno so odprli pomorsko zvezo med SZ in ZAR, V okviru sedemletnega načrta se bo sovjetski; zunanjetrgovinski promet do leta 19G5 še znatno povečal. Celotni izwoz premoga, nafte, lesa, železne in manganove rude in apatita se bo predvidoma potrojil ali celo po-peteril. PRAKTIČNA POMORSKA SOLA Nova pomorska šola v Bremenu razpolaga med drugim tudi s prostranim in odlično urejenim koritom za maneivaiiranje. Bodoči pomorski častniki in kapitani se najprej tam praktično vežbajo z upravljanjem majhnih ladijslchi modelov. Z UKV na daljavo včdene ladjice morajo krmariti in ravnati natančno po mednarodnih predpisih. Po koritu se pretaka umetno izzivana struja, kli prav tako k.ot v naravi otežkoča gibanje ladij. KJE SO OBALNE LADJE M/j »LABOR« je 31. marca priplula v Beyruth, kjer raztovar-ja, nato nadaljuje v Lattakio, kjer bo natovarjala za Malto. M/j »RAŠICA« je v popravilu v ladjedelnici na Cresu. M/j »STRUNJ AN« je 31. marca priplula v Pulo zaradi slabega vremena. Vožnjo bo nadaljevala v Koromačno, kjer bo krcala tovor za Benetke. M/l »SEŽANA« je izplula 30. marca iz Pireja s tovorom za Benetke. M/j »DEVIN« je priplula 31. III. s tovorom peska v Koper, od koder izpluje 1. IV. iz Cresa v Reko, kjer bo krcala les za Patras. redno potniško progo med Izolo in Koprom. Potreba po taki progi je bila velika že prejšnja leta, posebno v poletnih mesecih, vendar je zaradi pomanjkanja potniških plovnih enot ni bilo moč uvesti, Zal, tudi ta proga ni rezultat boljšega stanja v našem obalnem potniškem ladjevju, temveč le zasilni izhod in odraz dobre volje kolektiva, ki poskuša z enim samim uporabnim motornim čol-noam vsaj delno ugoditi željam prebivalstva. Preostala dva motorna čolna sta namreč v precej kritičnem stanju in v stalnem popravilu. Zatorej ni čudno, da vzbuja tako stanje resno zaskrbljenost odgovornih činiteljev in številnih potnikov, ki se posebno v poletnih mesecih prerivajo in borijo za prostor na redni progi v kopališče Turist in na vseh izrednih prodah ter priložnostnih vožnjah. Za ilustracijo naj navedemo samo število potnikov na progi Koper — Valdoltra — Turist — Ankaran—Koper, ki presega v Morje v sliki in besedi Pred zaključkom zimske sezone letošnjega bogatega repertoarja predavanj so ljubitelji morja in pomorstva v Kopru prišli še enkrat na svoj račun. Klub pomorščakov je namreč pripravil v relativno kratkem času kar štiri predavanja — zadnje v okviru Ljudske univerze pod naslovom »Tajne morja«. Predavatelj prof. Mi rja STAUT je poslušalce v nabito polni dvorani popeljal v zanimiv svet morskih skrivnosti s poljudnim podajanjem te obsežne snovi. Sicer se je izkazalo, da je -bila tema za eno samo predavanje preobsežna, vendar je nadvse zanimiv dokumentarni barvni film ruske izdelave »Na Tihem oceanu« pomagal pojasniti marsikatero nejasnost. Klub pomorščakov v Kopru ima v programu še več predavanj, ki jih bo v bodoče izvajal pod pokroviteljstvom LU. Prvo v tem ciklusu bo predavanje svetnika za pomorstvo pri OLO Koper Franca POTOČNIKA — »Partizanski spomini na otok Vis«, ki bo nedvomno zanimalo mladino in odrasle. Bb ra U£) času sezone mesečno tudi število 25 tisoč. Da bo po ukinitvi kopališča v Kopru naval, v Ankaran še večji, menda ni treba posebej poudarjati. Iz izkušenj v minulih letih vemo tudi, kako neprijeten vtis napravi taka pomanjkljiva možnost za krajše izlete po morju na domače in tuje turiste, ki gotovo ne pridejo k nam samo zato, da bi si morje ogledali, ampak želijo kratke dni oddiha čim bolje izkoristiti. Sicer pomeni uvedba redne proge med Izolo in Koprom novo pridobitev, vendar nas potrebe, ki so mnogo večje, opozarjajo že lep čas, da tudi do pomorskega potniškega prometa ob slovenski obali zavzamemo resnejše stališče. Bb M '' ' ' - * i ^míú- 'V tltyk Š:. % fH v^'-r fe t '-•.. ** ifik ÉMs&Z-íj'fc Prelepo komasirano jioljc pri Sečovljah, na katerem bo kmetijsko posestvo Seča lahko s pridom uporabilo najsodobnejše agrotehnične ukrepe in kar najbolj racionalno lahko izrabilo svojo mehanizacijo, da bo na koncu dosežen uspeh i?i pridelek, kakršnega si le želimo V zadnjih treh letih so zabeležili zelo lep razvoj kmetijstva v piranski občini, kar dokazuje, da mu posveča občinski ljudski odbor res veliko pozornosti. Po vojni je v obalnem pasu vladala velika razdrobljenost zemljišč, melioracijske naprave so bile zanemarjene, vinogradi izčrpani in lastmnsKa vprašanja so bila ne- urejena. Vse to je povzročilo, da je zemlja dajala le eno tretjino tega, kar bi lahko dala spričo svoje kakovosti in ugodnega podnebja. Zato so se lotili načrtne obnove. Pred tremi leti so ustanovili kmetijsko posestvo Seča, v katerega jc danes vključenih več kot 300 ha Kmetijsliih površin, predvsem takih, ki so bile dolga leta neobde- Takšen pa je še danes vinograd kmetovalca F. M. iz Pirana. Ta se pa nikakor ne mara sprijazniti s komasacijo m bi raje dovolil, da mu vse propade, kakor da bi se pridružil naprednemu kmetovanju in splošnim naporom za dvig kmetijske proizvodnje PUSTOLOVSKA SLA JE SPET PRIPELJALA ŽRTEV KOŠČENI BOTRI SMRTI Kudeljara Viškovci, okraj Livno. Tamkaj je živela družina 28-letnega Ivana Mamiča, Iti je razen njega štela še 25-letno ženo Slano in dveletno hčerkico, Vse je šlo prav in lepo, dokler ni Ivo stopil na krivo pot. Povezal se je z nekakšnimi prijatelji, poskusil to, poskusil ono — pa se mu skoraj rtič ni obneslo. Končno jo je lani maja pobrisal čez mejo — potem ko je ženi zagotovil, da jo bo čez čas skupaj z otrokom spravil za seboj. Cas je tekel. Kolikor Ivo še ni bil pokvarjen, je dopolnilo begunsko ta- borišče pri Sv. Soboti v Trstu, Tamkaj se je spajdašil s sebi enakimi. Ko so jim postala tla celo v Trstu prevroča, so jo mahnili naprej in Ivo se je lepega dne znašel v Nlci v Franciji, ki je zdaj postala nekakšna Meka pustolovskih brezdomcev. Ivo je skušal na vse načine priti do tistega lepega, lagodnega življenja, kakršno si je še doma predstavljal, da bo našel v tujini. Ta pa (je bila mačeha. Priložnostno pošteno delo je bilo slabo plačano, stalne zaposlitve ni b>ilo mogoče dobiti. Se najbolj je »neslo« zvodništvo in Ivo in vsi nje- Portorož se na veliko pripravlja na dostojen sprejem gostov. Pravzaprav so nekateri že prišli. Da bo- ustreženo prav vsem zahtevam in da bodo v tem našem najlepšem obmorskem letovišču lahko pristajale tudi večje turistične ladje, pravkar obnavljajo portoroški pomol. Investitor je Pomorska oblast sexrernega Jadrana na Reki. Na sliki je lepo videti, kako delavci strokovnjaško vlivajo iz beto-na nad dvajset metrov dolge pilote, na katerih- bo> slonela ploščad- novega pomola mu podobni, ki so padli v roke ali pa se učili pri rutiniranih trgovcih 7. belim blagom, so začeli premišljati, kako bi prišli do lastne trgovine. Čeprav v malem. In je jel Ivo vedno pogosteje mislilti na ženo Stano. Decembra lani se je odločil. Prek Italije Je spet ilegalno prispel na mejo svoje zavržene domovine in jo 25. decembra prekoračil, za Novo leto pa je bil že doma v Viš-kovcih. Cez zimo se je potikal in skrival tam okoli, si dobil še enega pajdaša na pot In prepričal tudi Stano, da je zapustila domače ognjišče. Vendar pa ni hotela zapustiti otroka in Ivo je bil primo-ran vzeti s seboj tudi malo hčerkico. V soboto minuli teden so vsi skupaj prispeli v Piran, od tam pa proti večeru z lokalnim avtobusom proti meji. Peljali so se do križišča Ankaran, od tam pa so jo peš mahnili po glavni cesti na Škofije. Blizu pekarne je družbo že v mraku sprejel službujoči miličnik. Pozval je vse tri, naj se legitimirajo, Presenečeni so se zdaj mladi brezdomci spustili v beg z glavne ceste na spodnjo pot proti Plavjam, miličnik pa za njimi. Pozival jih je, naj se ustavijo, vendar brez uspeha. Dohitel je Stano, ki je na rokah nosila dveletno hčerkico, moška pa sta mu pobegnila. Glavno pa šele pride: ko se je miličnik vračal po poti na Škofije in za roko peljal Jokajočo .Stano z otrokom, mu je z ograde ob poti nenadoma skočil za vrat napadalec in ga podrl na tla. Spoprijela sta se ,v zagrizen boj In se hropeč valjala po tleh, se davila, praskala in tolkla, dokler se ni Ivo dokopal do .noža, miličnik pa do samokresa. Prvi strel je napadalca samo ranil, da je še bolj podivjal in se je ruvanje nadaljevalo z nezmanjšano silo. Tedaj pa je počilo drugič. Ivo je omahnil v naročje večrti pomlrjevalki in vrisk nesrečne Stane je oznanil v noč, da je ta trenutek, postala vdova. Pustolovska pot njenega moža se je končala pred časom. Hkrati pa tudi njena In malo dete je bilo obvarovano žalostne usode v tujem svetu, rb Iane. Posestvo je tudi arondiralo 160 ha sadovnjakov in vinogradov. Doseči vse to v kratkih treh letih je vsekakor zahtevalo mnogo truda in finančnih sredstev. In vendar so šele na začetku poti. Se dosti je zemlje, ki kliče po obnovi. Izredno lepa in naravno bogata Sečoveljska dolina bo letos zaživela. Predvidena je njena nadaljnja načrtna ureditev. Tako bo vodna skupnost Koper pričela z obsežnimi melioracijskimi deli in izvajati se bo tudi začel občinski odlok o komasaciji zemljišč, da ne bo več 32b ha zemlje razdeljenih na ,nič manj kot 1800 parcel. Ko bo to delo opravljeno, bodo lahko privatni kmetovalci v večji meri kot doslej in tudi z večjim uspehom proizvodno sodelovali s kmetijsko zadrugo in si sproti večali možnosti modernizacije kmetijske proizvodnje. baiKo rečemo, da je pretežna večina kmetov odločena kar najbolj tesno sodelovati z zadrugo, saj le tako bodo imeli možnost na večjih in načrtno urejenih površinah koristiti stroje in povečati ter poceniti proizvodnjo. Nekaj med se-čoveljskimi kmeti pa meni drugače: čim manj bo blaga na trgu, tem večja bo cena in tem mastnej-ši bo njihov zaslužek. Da je takšno modrovanje nesmiselno, je kot na dlani, posebno še, Ker ga stalno spremlja tarnanje o previsokih davkih. Velja zatorej vsem tem, ki še ne uvidijo, kako v naši državi povsod kar najbolj hitro skušamo vpeljati sodobne agrotehnične ukrepe za povečanje cenene kmetijske proizvodnje, In ne opazijo naglega umiranja zastarelega načina kmetovanja, svetovati, naj spremenijo svoje mišljenje, ker je treba pohiteti, da jih ne bo prehitel čas. i. m. V soboto tradicionalni »Pomorski ples« Pod pokroviteljstvom »Doma pomorščakov« iz Pirana bo v Portorožu tudi letos 4. aprila tradicionalni »Pomorski ples«. Letos so »Dom pomorščakov«, podjetje »Splošna plovba«, Občinski ljudski odbor in Pomorska srednja šola v Piranu s skupnimi močmi izvedli temeljite in obširne priprave, da bo IV. Pomorski ples še bolj uspel kot v preteklih letih. Ples bo v vseh prostorih hotela »Palače«, ki bo okrašen tako, da bo tej naši največji vsakoletni elitni družabni prireditvi dan res pomorski pečat. Svojo udeležbo je najavilo tudi večje število častnikov naše vojne in trgovinske mornarice. Igrali bodo trije priznani zabavni orkestri. Za uvod bo nastopil tudi novo-uvežbani zbor vajencev Pomorske srednje šole v Piranu. ITALIJANSKA KRALJICA MORJA Nadomestila bo v juliju 195G pred severnoameriško obalo izgubljeno AN.DREO DORIO. Dali so ji ime LEONARDO DA VINCI in bo v neki genovski ladjedelnic!! vsak čas dokončana, 232 m dolga, 23 m široka lin 18 m visoka bo zavzela 32.000 ton Razen 570-glave posadke bo lahko sprejela 1300 potnikov. V celoti bo stala nad dvajset milijard dinarjev Izola je priljubljeno turistično mestece, Iti pa ima zelo ozke ulice, prometne pa tako. da marsikdaj ni človek varen življenja. Med te, ki sta najbolj nevarni sodita oni. ki sta priključeni na prednostno cesto Koper—Sečovlje. Priključki teh dveh stranskih cest na prednostno cesto so zelo nerodno izpeljani in prometna kronika je v zadnjih letih zabeležila številne nesreče na križiščih. Večkrat smo zato že poročali o znatni materialni škodi, da o človeških Bai&a \tatov p^avi . . . Ko sem ondan taval po Sežani, se mi je zahotelo v kino. Na plakatih sem namreč videl, da predvajajo film »Črni Odisej«, pa me je pograbila radovednost. Z mnogimi drugimi . Sežančani vred bi rad videl, kaj se je Odisej zameril bogovom na Olimpu, da so ga počrnili. Ker je pri meni od namena pa do dejanja kaj blizu, sem- po imenitni večerji pri Mohorčiču res zavil v kino. Pa sem si bil koj na jasnem — in drugi obiskovalci tudi! Spoznal sem namreč, da je Odisej po nekaj tisočletnem spanju postal žrtev — tiskarskega škrata, lepopisne napake zaslužnega prevajalca sežanskega kino-podjetja. Pravilni naslov filma- je namreč bil: »Črni dosije« .., Nikar ne mislite, da je bilo to za prvi april, čeprav so me skušali v sredo krepko potegniti za nos, Na srečo me je Juca zjutraj poučila, kako in kaj in sem se vsem potegavščinam srečno izogibal. Tudi vas zato ne bom skušal na-plavšati; kar vam povem, lahko brez skrbi verjamete. Pisali so mi iz Zagorja na Pivki, naj malo okrcam strelsko družino Pivka, ker je svoji zagorski sekciji takšna mačeha. Najprej je vnetim Zagorčanom posodila puške, nato pa jih je takoj vzela nazaj, češ da se v Zagorju ni so držali vseh strelskih pravil. Ker Pivčani niso imeli potrpljenja, da bi učili svoje mlade sotovariše, ki so sekcijo komaj osnovali, namesto da in jih navadili na red in disciplino, so raje napravili kratek postopek in jim puške enostavno pobrali. Tisti tiči, ki jih je družina poslala po puške v Zagorje, pa so nazaj grede le-te preizkušali na vrabcih in žarnicah. Hoteli so se verjetno že po poti prepričati, če niso orožja mladi Za-gorčani morda pokvarili ... Pravijo tudi, naj bi čestital tistemu bistremu kundetu, ki je v pivško menzo pripravil kar 1300 skled za enolončnice, čeprav bi za isto ceno lahko dobil najmanj dvakrat, toliko zelo snažnih porcelanastih krožnikov. Zdaj bodo morali baje delavci sklede nositi kar privezane za pasom in hoditi v dveh vrstah prav po vojaško do menze in nazaj na delovno mesto. V nedeljo — eno ali dve nazaj — sem bil med drugimi gosti v mlečni restavraciji in okrepčevalnici v Izoli. Kadar sem zaprt, si namreč pomagam s smetano. Res mi jo je Marija naložila na komet s sladoledarsko zajemalko, ki jo je nato mirno oblizala in spravila spet na mesto. Mene je pri priči, minil apetit in se mi je brez smetane takoj na vse strani odprlo ... Hotel sem si pomagti s' črno kavo, pa mi je še do te prešla vsa volja, ko sem videl rdeč obroč rdečila za ustnice na šalici. Zato sem sedel na avtobus in si pomagal v Koper, da me raje »po-cajta« .Juca s svojimi čaji. . Varen pa človek še vedno ni tudi v Kopru, posebno kadar dež pada. Pravil sem vam on-, dan, kako sem. se okopal- v morju, ko sem se pripeljal iz Trsta, V ponedeljek, zvečer se je prav to .zgodilo neki: drugi potnici, ki je iz avtobusa stopila naravnost v morje — menda bo le treba postaviti ograjo tamkaj. Lepo vas pozdravlja Vaš Vane žrtvah ne govorimo, zaradi nesreč na križišču, kjer se odcepi cesta proti Dvorom nad Izolo, na križišču »Pri kovaču«, kjer nepreglednost povzroča visok ograjni z;id in ozkost ul'ice, ter o nevarnosti na avtobusni postaji, skozi katero dnevno vozi več kot 130 avtobusov, Prometni odsek tajništva za notranje zadeve OLO Koper je že dal več predlogov za izboljšanje prometne varnosti v Izoli, vendar pa ni uspel, da bi Komunalna uprava mesta Izole vsaj do te sezone odstranila vse nevarnosti na teh kritičnih prometnih točkah. Uvidel je to nevarnost le hišni svet na križišču Izola—Dvori nad Izolo, ki je zahteval odstranitev vrtne ograje, da bi bila dana voznikom motornih vozil večja preglednost, Za izboljšanje stanja križišča »Pri kovaču« pa je bil dosežen sporazum med republiško Upravo za ceste in Komunalno upravo mesta Izola. Medtem ko je republiška Uprava za ceste izpolnila svojo obveznost, ni Komunalna uprava mesta Izole ničesar podvzela za odstranitev zidu in za razširitev Morove ulice na priključku prednostne ceste. Subjektivni in objektivni vzroki so zato povzročili v ponedeljek ob 9. uri težko prometno nesrečo na stikališču Morove ulice s prednostno cesto Koper—Sečovlje. Avtobus podjetja SAP-Turist biro Ljubljana je pripeljal iz Izole v smeri ■ proti Portorožu in šofer Franc Manfreda ni ustavil pred prometnim znakom »Stop«, pač pa je vozil skozi stikališče obeh cest z zmanjšano hitrostjo. Imel je le 20 m preglednosti, nadaljnjo preglednost, pa mu je onemogoči! ograjni zid. In ko je Wil avtobus že na prednostni cesti je z veliko hitrostjo pripeljal iz smeri Koper—Portorož Tržačan Albano Fabiani s potniškim avtomobilom. Trčenje je bilo neizbežno in v zadnjem trenutku med trčenjem je Manfreda zavoz.il avtobus na desno stran ceste tako daleč, da je avtobus zadel v obcestni borovec in ga izril. K sreči je borovec vzdržal težo avtobusa in tako preprečil da bi se avtobus s 16 potniki prevrnil 'v 8 m globok prepad. Škoda na obeh vozilih je ocenjena na pribliii.no 2 milijona dinarjev, k sreči pa potniki niso utrpeli hujših telesnih poškodb. Bilo bi torej prav. da bi se po tej nesreči v Izoli resno lotili vprašanja odstranitve nevarnosti, ki jili povzročajo nepregledne ceste in za današnji promet do skrajnosti neurejena križišča. Minuli četrtek, 26, marca, so bile kar tri prometne nesreče, ki so povzročile zaradi neprevidnosti težke posledice. Tako je v Divači delavec v skladišču JZ .Tože Perliavec za šalo skočil pred motorno kolo, ki ga je upravljal Milan Skok iz Brežca, Posledica te neumestne šale je bila, da motorist Milan Skok ni mogel preprečiti trčenja in je Pcrhavca podrl s tako silo, da si je lc-ta pri padcu zlomil desno nogo. V Ilirski Bistrici je v bližini železniške postajo hotel Ivan Ceh s kolesom zavoziti na dvorišče gostilne. Ker je bila ccsta spolzka, je padel in si težko poškodoval glavo. Voznik potniškega avtomobila, Tržačan Nizza Brun, pa je v Sežani hotel parkirati na levi strani vozišča. Ko je zavijal v levo, je prišlo do trčenja z motoristom Pavlom Tavčarjem iz Skopega v trenutku, ko ga je le-ta hotel prehiteti. Posledice trčenja so bile hude telesne poškodbe Pavla Tavčarja, pa tudi njegova žena, ki se je z njim peljala na motornem kolesu, je bila poškodovana. V soboto zjutraj je Benedotta Va-lenta pripeljala voz, pred katerega je bil vprežen Osliček, pred poslopje KZ Luciija pri Portorožu. Osliček pa se je splašil prav v trenutku, ko je Fer-ruccio Alessio iz Pirana pripeljal z motorjem v njegovo neposredno bližino. Ker motorist ni mogel pravočasno ustaviti, je zadel v oslička, pa- del je z motorja, in se hudo telesno poškodoval. V nedeljo dopoldne pa je Tržačan Otclo Vivoda vozil potniški avtomobil iz Kopra proti Trstu. Ko je na manjšem ovinku pri Bertokih pritisnil na zavoro, je zaneslo avtomobil v 80 cm globok potok. K sreči nezgoda ni terjala telesnih poškodb ln tudi materialne škode skoraj ni bilo. _ ŠPORTNI DAN V POSTOJNI Postojnska dijaška mladina še ni imela tako razgibanega, pestrega in obsežnega športnega dneva, kot je bil pred desetimi dnevi, ko so imeli postojnski dijaki v gosteh svoje vrstnike iz Idrije. Številna prijateljska športna srečanja so dala naslednje rezultate: nogomet 5:2, odbojka (moški) 2:1, odbojka (ženske) 2:0, streljanje z zračno puško 316:308 krogov, košarka 31:2 in šah 3 in pol : 1 in pol, vse v korist postojnskih dijakov, v namiznem tenisu pa so zmagali gosti z 2:1. Povratno srečanje športnikov obeh šol bo maja v Idriji. 1. Koper: a) predšolski otroci: 30-, 31. III., 2. in 10. IV. 1959, vsak dan od 14. do 17. ure v otroški ambulanti ZD Koper, b) šolski otroci: 30., 31. III., in 2. IV. 1959 vsak dan od 8. do 10. ure v obeh šolah Koper in v otroški ambulanti ZD Koper, 2. Gažon: 3. 4. 1959 od 8.-9, ure, 3. Šmarje: 3. 4. 1959 od 10,—11. ure, 4. Krkavče: 3. 4. 1959 od 12. do 12.30 ure, Komisija za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij pri Tovarni pohištva »Stil« Koper razpisuje delovno mesto BLAGAJNICARKE s perfektnim znanjem strojepisja — Ponudbe poslati Tovarni pohištva »Stil« Koper NE 7, AMPAK 8 KNJIG zanimivega branja bo prejel vsak, ki se vpiše v članstvo Prešernove družbe in plača 600 din članarine. Do 1. maja je še čas, da se vpišete v članstvo Prešernove družbe. Da omogočimo vpis čim večjemu številu novih članov, smo letošnji čas vpisovanja izjemoma podaljšali za 1 mesec. Milijon dinarjev pa so vredni dobitki, ki bodo izžrebani med člani Prešernove družbe. Zato pohitite z vpisom v članstvo Prešernove družbe. Člane vpisujejo poverjeniki, ki so skoraj v vsaki sindikalni podružnici, v šoli ali pa se vpišete v bližnji knjigarni ali pa pri upravi v Ljubljani,' Erjavčeva c. 14/a, telefon 21-048. Komisija za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij Tovarne lesovinskih plošč »LESONIT« Ilirska Bistrica razpisuje delovna mesta za: 1. INŽENIRJA LESNOINDUSTRIJSKE STROKE 2. INŽENIRJA KEMIJE 3. OBRATNEGA KNJIGOVODJO ' 4. FINANČNEGA KNJIGOVODJO 5. KNJIGOVODJO OSNOVNIH. SREDSTEV' 6. REFERENTA ZA UVOZ IN IZVOZ 7. 'ADMINISTRATIVNO MOČ ZA SPLOŠNE IN PERSONALNE ZADEVE Pogoji: pod 1. in 2: fakultetna izobrazba, • pod 3. do 6. popolna srednja šola in nekaj let ■ • "prakse, pod 7. administrativna šola ali nepopolna srednja šola z več leti prakse v administravni stroki. Tarifne postavke ter drugi pogoji po dogovoru. Prošnje sprejema uprava podjetja »LESONIT« — Ilirska Bistrica. 5. Puče: 3. 4. 195S od 13,—14. ure, 6. Koštabona 3. 4. 1959 od 14.30 do 15. ure, 7. Pomjan: 3. 4. 1959 od 15.30 do Iti ure, 8. Boršt: 30. 3. 1959 od 14,—15. ure, 9. Truške: 30. 3. 1959 od 15.30 do 16. ure, 10. Marezige: 30. 3. 1959. od 1G.30 do 17.30 ure, 11. Vanganel: 31. 3, 1959 od 14. do 15. ure, 12. Pridvor: 31. 3. 1959 od 15.30 do 1G.30 ure, 13. Pobegi: 2. 4. 1959 od 14. do 14.30 ure, 14. Prade: 2. 4. 1959 od 15,—16.30 ure, 15. Valdoltra: 6. 4. 1959 od 14. do 15.30 ure, IG. Kolomban: 6. 4. 1959 od 16. do 18. ure, 17. Božiči: 7. 4. 1959 od 14. do 16. ure, 18. Škofije: 10. 4. 1959 od 14. do 1G.30 ure, 19. Crnotiče: 30. 3. 1959 od 15. do 15.30 ure, 20. Osp: 30. 3. 1959 od IG,—17. ure, 21. Črni kal: 3. 3, 1959 od 17.30 do 18. ure, 22. Dol pri Hrastovlju: 1. 4. 1959 od 15. do 15.30 ure, 23. Loka: 1. 4. 1959 od 16. do 16.30 tire, 24. Rtžana: 1. 4. 1959 od 17,—18 ure, 25. Dekani: 3. 4. 1959 od 15.—17. ure, 26. Pregara: 30. 3. 1959 od 8.-9. ure, 27. Gradin: 30. 3. 1959 od 9.30 do 12. ure, 23. Hrvoji: 21. 3. 1959 od 8,—9, ure, 29. Trebeše: 18. 4. 1959 od 9.30 do 10. ure, 30. Sočerga: 31, 3. 1959 od 9.30 do 11. ure, 31. Movraž: 2. 4. 1959 od 8,—9. ure, 32. Gračišče: 2. 4. 1950 od 9,30 do 10.30 ure. Zamudniki naj pripeljejo svoje otroke na pregled o cepljenju dne 10. aprila 1959 v otroško ambulanto Zdravstvenega doma v Kopru. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, brata KARLA ANDREJAŠIČA se iskreno, zahvaljujemo vsem članom lovskih družin OLO Ko-per, Upravi za .gozdarstvo, poli-' tičnim organizacijam, darovalcem vencev-in.'cvetja ter onim, ki .so ga spremili, na njegovi zadnji : poti. Podgorje, 7. marca 1959. Žalujoča žena, otroci, mati, bratje in sestre ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na zadnji poti spremili našo drago mamo NEŽO VADNAL iz 2ej pri Prestranku; še posebej pa topla zahvala KUD »Ivan Vad.nal« in organizneni Zveze borcev, ki sta se poklonila spominu pokojmee in darovala vence. Žalujoče hčere (Nadaljevanje s 7. strani) Družbeni plan občine Sežana dinarjev, bo potrebna skrajna šted-nja pri administrativnih izdatkih. Odložiti bo treba tudi razna komunalna dela ali pa jih opraviti s prostovoljno delovno silo ter s sredstvi gospodarskih organizacij in ustanov v obliki prispevkov in samoprispevkov. Preveč bi bilo naštevati vse naloge na posameznih področjih, Osnovna naloga, ki jo- nakazuje družbeni plan pa je, ustvariti čimveč, pri trošenju sredstev pa štediti ne samo tisočake, ampak vsak dinar. To je dolžnost vseh organov gospodarskih organizacij in zavodov, S tem bo dana ljudskemu odboru največja in najbolj učinkovita podpora . -er DVOKOLESA od 7.000.— dalje, CIKLOMOTORJI od 44,000,— dalje ter VESPE in MOTORJE, nove ter rabljene, Vam nudi tvrdka MARCON, Trst, Ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. PREKLIC Preklicu j cm vse žaljive besede, ki sem jih govoril v pijanosti o Antoniji Kan-tel, Emi Jurca in Karolini Požar ter o njihovem početju na cerkvenih pevskih vajah in se jim zahvaljujem, da so odstopile od tožbe. Franc Jurca Postojna, Gorenje 1 RAZPIS Komisija za razpis delovnih mest pri Okrožnem sodišču v Kcpru razpisuje mesto STROJEPISCA I/b razreda Pogoji: dovršena nižja gimnazija in opravljen izpit za strojepisca I/b razreda, Plača po zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje, kolkovane s 30 din, življenjepis, spričevalo o strokovni izobrazbi in opravljenem izpitu za strojepisca I/b razreda je vložiti najkasneje do 11. aprila 1959. RAZPIS Komisija za razpis delovnih mest pri Okrajnem sodišču v Piranu razpisuje delovno mesto ZEMLJIŠKOKNJIŽNEGA REFERENTA Pogoji: dovršena srednja šola. Zaželeno znanje italijanskega jezika. Prednost imajo kandidati s prakso v zemljiški knjigi, Plača po zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje, kolkovane s 30 din, življenjepis ter spričevalo o šolski izobrazbi vložiti najkasneje v 15 dneh po objavi pri Okrajnem sodišču v Piranu. RAZPIS Po sklepu komisije za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij razpisuje trgovsko podjetje » Surovina « Maribor delovno mesto SKLADIŠČNIKA za odkupno postajo na Kozini Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Pismene ali ustne ponudbe poslati na. odkupno postajo SURO-- VINE v Ilirski Bistrici. RAZPIS Stanovanjska skupnost Semedela- i Koper sprejme HONORARNEGA USLUŽBENCA za vodenje poslov stanovanjske skup- ■ nos ti (administracija, blagajna, knjigovodstvo) Pogoji: dobre organizacijske spo,-sobnosti, znanje strojepisja in . knjigovodstva Pismene ponudbe z navedbo kvalifikacij in službovanj poslati na STANOVANJSKO SKUPNOST SEMEDELA-KOPER (S. Trošt, Semedela, blok 5) Cas službovanja deljen dopoldne in popoldne —■ Plača po dogovoru — Nastop službe takoj TELESNA VZGOJA * S P O P, * ŠAH * TELESNA VZGOJA PORI "k % * T S L S S VI PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO V tretjem, kolu spomladanskega dela primorskega nogometnega prvenstva so dosegli rezultate: Koper—Nova Gorica 0:3, Ilirska Bistrica-—Sidro 2:3, Branik—Tabor 5:3, Tolmin—Rudar 3:3, Pri-morje—Postojna 9:2 in Anhovo— Adria 3:0. Največje presenečenje so tokrat pripravili Ajdovci, ki so katastrofalno porazili Postojno. S tem so napravil veliko uslugo Novi Gorici, ki ima zdaj kar 5 točk prednosti, Lahko trdimo, da zdaj ni nobenih praktičnih možnosti, da bi še kdor koli ogrozil Novi Gorici naslov primorskega nogometnega prvaka. Glede same tekme v Ajdovščini pa naj povemo, da je bil začetek zelo buren in da ni prvi polčas (3:2 za Ajdovščino) prav nič kazal, da se bliža kakemu moštvu katastrofa. Toda Primorje je z izvrstno taktično igro postavilo nasprotnika v šah-mat pozicijo ter mu nasulo več golov, kot so jih prej dobili v desetih tekmah skupaj. Treba pa je grajati nekaj izpadov in grobosti, pri čemer so prednjačili zlasti gostje. Zelo nenavaden potek je imela tekma v Kopru. Komaj so začeli igrati (45 sekund), že je bil rezultat 2:0 za Novo Gorico. Dve za-četniški napaki koprske obrambe, dvakrat je obstala žoga v blatu pred vrati in dvakrat so jo gostje neovirano sunili v mrežo. Mar- LETOS VSO POZORNOST ZVEZNEMU ZLETU Pred dnevi je bil redni letni občni zbor koprskega Partizana, na katerem je društvo pregledalo lansko delo ter se pomenilo o novih nalogah. Ugotovitve odbornikov, da je bilo lansko leto eno najuspešnejših od ustanovitve društva, so povsem točne. Predvsem je treba omeniti, da so na vseh področjih popestrili delo ter niziralo precej tekmovanj v šport-zirali članstvo. Društvo je organa ta način vsestransko zaaktivi-nih igrah, v telovadbo pa so vnesli vrsto novih elementov. To je prišlo do izraza zlasti na lanski akademiji ob koncu leta, ko je občinstvo s številnimi priznanji nagradilo domiselne telesnovzgoj-ne delavce in izvajalce. Društvo je posvetilo vso pozornost panogam, za katere je ob morju veliko zanimanje. Prejšnji samostojni društvi veslačev in igralcev namiznega tenisa sta se zdaj priključili Partizanu. Člani društva so se začeli tudi sistematično baviti s plavanjem. Ko so govorili o letošnjih nalogah društva so na prvem mestu omenili bližnji zvezni zlet Partizana v Beogradu, koprski Partizan bo nastopil z dobro pripravljeno ekipo, mnogo pa si obetajo zlasti od mladink, ki so v zadnjem letu pokazale znaten napredek. V športnih predtekmo-vanjih za zvezni zlet bo društvo nastopilo v vseh panogah, ki jih goje. sikoga bi tak dogodek spravil ob moralo, vendar pri Koprčanih se to ni zgodilo. Začeli so z ostrimi proti napadi in bili večidel prvega polčasa v premoči. Kljub vsemu pa so gostje povišali rezultat na 3:0 na podoben način, kot sta padla prva dva gola. V drugem polčasu je bila igra enakovredna, akcije pa so bile počasnejše, ker so bili igralci zaradi blatnega in spolzkega terena zelo utrujeni. Čeprav bi glede na dogodke na igrišču ustrezal neodločen rezultat, pa je zmaga Nove Gorice vendarle zaslužena. Obramba gostov se je namreč ibolje znašla na težkem igrišču in se ni spuščala v nobeno nepotrebno kombiniranje, kakor so to delali Koprčani. Lestvica: so domačini zabili kar štiri gole. Nekoliko preseneča rezultat iz Tolmina, saj Rudarju nobeden ne bi pripisal, da bo_ osvojil točko na tujem igrišču. Se najbolj pričakovan izid je prišel iz Anho-vega, kjer so bili domačini v veliki premoči in bi lahko zmagali še z višjim rezultatom. V prihodnjem kolu bodo na sporedu naslednja srečanja: v Ajdovščini Primorje—Ilirska Bistrica, v Postojni Postojna—Anhovo, v Mirnu Adria—Branik, v Sežani Tabor—Koper, v Novi Gorici Nova Gorica—Tolmin in v Idriji Rudar—Sidro. Najbolj zanimivi srečanji bosta v Sežani in Idriji, medtem ko se v drugih krajih obetajo zmage domačinov. Mladina piranske osemletke vsak dan marljivo dela pri izgradnji novega piranskega športnega igrišča. Prostovoljno delo je mladim graditeljem v veselje in ponos, saj se zavedajo, da bo jutri igrišče velika pridobitev za vse mlade ljudi piranske občine N. Gorica 14 13 1 0 72:15 27 Postojna 14 10 2 2 48:19 22 Sidro 14 8 2 4 32:16 18 Primorje 14 8 2 4 43:26 18 Tabor 14 8 1 5 37:31 17 Koper 14 7 1 6 31:38 15 Tolmin 13 4 5 4 37:28 13 Anhovo 14 5 1 8 24:32 11 Branik 14 4 1 9 22:40 9 Rudar 14 3 2 9 36:53 8 Adria 14 3 1 10 20:47 7 I. Bistrica 13 0 1 12 15:72 1 Od drugih srečanj je treba omeniti zlasti tesen poraz Ilirske Bistrice na lastnem igrišču. Domačini so vodili že z 2:0 in se ima piransko Sidro zahvaliti sreči, da je izenačilo in zmagalo. Moštvo Ilirske Bistrice igra od tekme do tekme bolje in prav nič nas ne bo presenetilo, če bo moral tudi kak močnejši nasprotnik položiti orožje. Vsekakor so zimski odmor dobro izkoristili! Zanimivi dogodki so se zvrstili tudi na igrišču Branika. Sežan-čani so v prvem polčasu vodili s 3:1, nato pa jim je pošla-sapa in V prvih dneh letošnjega leta so začeli v Piranu z gradnjo šolskega in športnega igrišča. To igrišče bo sodobno urejeno in bo zadostovalo potrebam predšolske in šolske mladine, kakor tudi potrebam piranskih športnih organizacij. Podjetje Vodna skupnost iz Kopra je dalo na razpolago buldožer, ki je v kratkem času zravnal zemljišče za mestnim obzidjem Šolska mladina pa je s Dijaki proti študentom Pred dnevi sta bili v Postojni prijateljski srečanji v odbojki in šahu med dijaki postojnske gimnazije in študenti s Pivške kotline, ki študirajo na ljubljanski univerzi. Medtem ko so dijaki po enakovredni igri zmagali v odbojki s 3:2, so študentje prepričljivo porazili dijake s 4 in pol proti 1 in pol. prostovoljnim delom odstranjevala skale in opravila druga terenska dela. Doslej so mladi graditelji s pomočjo starejših članov TVD Partizan že opravili več tisoč delovnih ur, potrebno pa bo organizirati še vrsto prostovoljnih delovnih akcij, če hočejo, da bo igrišče zgrajeno v predvidenem roku. S sredstvi skupnosti bodo zgradili okrog tega velikega športnega objekta, na katerem bo več različnih igrišč, ograjo ob morju, a Pirahčani sami bodo zbrali denar za najnujnejše gradnje. om V okviru prireditev za počastitev 40-letnice PKJ so imeli koprski gimnazijci 27. marca medrazredno •prvenstvo v orodnem mnogoboju v poljubnih sestavah. Borbe za prva mesta so bile zelo zagrizene tako pri dijakih, kot tudi med dijakinjami. Posebno lepe uspehe so dosegli dijaki II. in dijakinje III. razreda, a tudi dijaki I. razreda so kot celota pokazali lep napredek, saj OKRAJNO PRVENSTVO DRUŠTEV PARTIZAN V KOŠARKI Prejšnjo sredo se je začelo okrajno košarkarsko prvenstvo društev Partizan za leto 1959. Kakor prejšnja leta, tekmujejo tudi letos le mladinska in članska moštva, ki so razdeljena v obmorski in zgornji pas. Medtem ko so moštva obmorskega pasu nastopila v Piranu, se je na podobnem polfinalnem turnirju v Postojni zbralo v sredo kar pet moštev iz Sežane, Ilirske Bistrice in Postojne. V konkurenci mladincev in članov sta zmagali nadmočno moštvi domačega Partizana, vsa pozornost turnirja pa je bila osredotočena na dvoboj med članoma republiških lig Postojno in Ilirsko Bistrico. Že nastop mladincev je privabil na igrišče nekaj sto gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali prve letošnje tekme na prostem v Postojni. Mladinci so igrali po- žrtvovalno in borbeno, vendar je bilo pri vseh treh nastopajočih moštvih opaziti, da se brez izkušenih tehničnih vodij le stežka znajdejo, čemur naša društva posvečajo še vedno premalo skrbi in pozornosti. Tekme so dale naslednje izide: Postojna : Sežana 39:23 (17:3); Sežana : II. Bistrica 39:15 (14:4); Postojna : II. Bistrica 40:17 (20:6). Lestvica polfinalnega prvenstva mladinskih moštev je takšna: Postojna Sežana II. Bistrica 2 2 0 79:40 4 2 1 1 62:54 2 2 0 2 32:79 0 Petorica najboljših strelcev, ki so bili obenem tudi najboljši igralci, je naslednja: Jurca (P) 45, Šajna (S) 27, Skrinj ar (S) 20, Inocente (P) 19 in Šušter (D. B.)) 13 košev. POSTOJNA — ILIRSKA BISTRICA 96 : 49 (41 : 29) V Ajdovščini je prav tako živahno in mladina izrabi vsak prosti čas, da s prostovoljnim delom doprinese svoj delež k izgradnji novega športnega igrišča, kjer bo šport lahko še bolj zaživel. Na sliki: ajdovske mladinke pri prostovoljnem delu na novem igrišču V članski konkurenci sta pred 350 živahnimi gledalci nastopili samo moštvi Postojne in Ilirske Bistrice. Dvoboj med obema ekipama je pokazal realno razmerje sil in znanja v kvalitetnem vrhu primorske košarke. Postojnčani so v izrednem tempu, ki ni popustil do kraja tekme, dobesedno nadigrali goste, ki so se na skorajšnji debut v II. republiški ligi vsled številnih objektivnih okoliščin kaj slabo pripravili, predvsem kondicijsko. Postojnčani so s svojo doslej najboljšo igro v celoti presenetili. Hitrost, odličen start in visok skok večine igralcev pa smotrnost akcij v napadu in obrambi so posledica petmesečnega marljivega treninga v telovadnici, ki ga je vodil Ljubo Miklavčič. On, kakor tudi najvišji igralec Jordan ter Vižin so odšli te dni na odslužen je kadrovskega roka v JLA. Nastop proti Ilirski Bistrici je bila njihova poslovilna tekma. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Postojna: Tavčar 47, L. Miklavčič 13, Jordan, Babuder 13, Pellaschier 4, Makarovič 3, Orel G, Baje 10, Cigon in Paternost. II. Bistrica: R. Grlj 21, M, Grlj 13, Štemberger 9, Kopriva, Pro-sen. 2, Lenarčič 4. Žnidaršič in Štefan. Na finalnem turnirju za prvenstvo koprskega okraja v košarki, ki bo te dni v Postojni, bodo nastopili zmagovalci pri mladincih in članih z obeh polfinalnih turnirjev v Postojni in Piranu. M. A. so zaostali za drugoplasiranimi če-trtošolci le za devet desetink točke. Dijaki so bili najbolj uspešni v preskokih čez švedsko skrinjo, niso pa dosegli želenih rezultatov na drogu, bradlji in akrobatiki. Dijakinje so bile v akrobatiki boljše kot na orodjih. Njihova izvedba vaj in estetika izvedbe je bila boljša od izvedbe dijakov. Dijakinje so zbrale 90 % dosegljivih točk, dijaki pa le 77 %. V reprezentanco gimnazije, ki bo nastopila na okrajnem prvenstvu srednjih in strokovnih šol so se uvrstili: Zoran Zerjal, II. razred, ki je zbral 36,5 točke od 40 možnih, Jadran Rebec, I. razred, Martin Mastrl, III. razred, Adolf France, III, razred, Aleksander Zerial, IV. razred, Leopold Gorjup, I. razred, Igor Maraž, IV. razred in Adolf Pamer, II. razred, ki je zbral 32,9 točke. Vrstni redi dijakinj pa je: Jadranka Tomažič, III. razred z 39,3 točke od 40 možnih, Vera Karo, III. razred, Breda ICaro, I. razred, Marjeta Tkavec, I. razred, Jelka Rebec, III. razred, Nadja Novak, I. razred, Evelina Stok, III. razred in Metka Vidmar, IV. razred s 34 točkami. Prvo mesto je med dijaki zasedel II. razred, sledijo mu pa IV., I. in III. razred. Med dijakinjami je bil vrstni red: III., I. in IV. razred, medtem ko niso dijakinje II. razreda osvojile nobene točke. M. P. Zaradi dveh zaporednih porazov je moštvo Izole zdrknilo na osmo mesto prvenstvene lestvice. Medtem ko je bil poraz z Ljubljano zaslužen, pa tega ne bi mogli reči za srečanje z Jesenicami. Res so domačini v prvem polčasu vodili z 2:0, toda ko so gostje zmanjšali razliko na 2:1 tik pred koncem prvega polčasa, so vzeli pobudo v svoje roke in jo obdržali do konca, Jeseničani so zmagali zaradi odlične igre svoje OBVESTILO V nedeljo, 5. aprila, ob 9. uri bo v Kopru, v gledališki dvorani, redna letna konferenca okrajnega odbora Ljudske tehnike, na kateri bodo govorili o tehničnem izobraževanju mladine in o prihodnjih nalogah članov Ljudske tehnike. obrambe, Izolani pa so se morali spoprijazniti z dejstvom, da ne zmaga zmeraj tisti, ki je boljši. Lestvica: Branik Rudar Maribor Ljubljana Kladivar Sobota Krim Izola Grafičar Triglav Jesenice Slovan V prihodnjem kolu se bo Izola pomerila na svojem igrišču z odličnim moštvom Maribora. Tokrat ima lepo priložnost, da se rehabilitira pred svojo publiko in premaga enega od kandidatov za prvo mesto. 14 10 2 2 47:15 22 14 9 3 2 36:18 21 14 7 5 2 29:14 19 14 7 3 4 26:20 17 14 7 3 ' 4 30:26 17 14 6 2 G 53:40 14 14 6 0 6 27:24 14 14 4 5 5 19:24 13 14 3 5 6 21:32 11 14 3 4 7 20:28 10 14 2 1 1.1 17:47 5 14 0 5 9 14:40 5 RENSKE JEGULJE ZGRADBA IZ PENASTEGA STEKLA Ena izmed poštnih golobic, ki so jih ob pričctku lanske svetovne razstave v Bruslju spustili s pošto pod oblake, je na nekem majhnem otoku v bližini Stockholma priletela skozi okno v neko hišo, sedla na stol in izlegla jajce. Nato je spet odfrOala in nadaljevala svojo pismonoško pot. V mestu Boivnanville v v ZDA živi starka Eugenia Fraizer, ki je navdušen pristaš militarizma. »Kaj more biti lepšega, kot vojaško življenje,« je prepevala po mestnih ulicah tudi letos, ko se je za svoj 93. rojstni dan kot vsako leto napravila v vojaško obleko in si zadela puško na rame ... Nemški tramper »Vorman Rass« je bil te dni v hudi nevarnosti: v strojnici je nastal požar, ki je grozil uničiti ladjo. Na bomoč je prvi prihitel angleški minolovec »Juivell«, ki je z vodno zaveso zakril ladjo, vendar pa ni mogel nič opraviti proti besnečemu ognju. Pomagali pa so si tako, da so s helikopterjem prepeljali gasilce na ladjo, ti pa so potem iz neposredne bližine lahko ukrotili rdeče peteline in rešili ladjo Na Češkoslovaškem so zadovoljivo uspeli poskus! v gradnji poslopja s penastim steklom. Kose penastega stekla, pritrjene na cevno konstrukcijo, omečejo z malto. Gradnja se dviga za polovico hitreje kot po starem načinu ter je za 40 % cenejša. Prihranek je predvsem v materialu in njegovem transportu, je pa zgradba v primeri z normalno tudi za tretjino lažja. Te vrste gradnje so posebno primerne za kmetijske stavbe, ker so njihove stene dobri izolatorji toplote, ne zadržujejo vlage in j'im tudi kisline ne škodijo. V lanskem oktobru je minilo sto let od rojstva našega slavnega rojaka MhaJla Pupi-nu. univerzitetnega profesorja in izumitelja, ki ga poznamo tudi po njegovi avtobiografiji »Od pastirja do izumitelja«. Združenje diplomiran.h študentov tehniške šele na Kolumbijski un1.verzi v ZDA, kjer je pupin mnogo let dclo- Filmska igralka Debra Paget ima posebno veselje s slačenjem na filmskem platnu in je pripravljena povsod od Hollywooda prek Tokia in čez nazaj v Hollywood — seveda proti primernemu honorarju z nekaj ničlami —- razkazovali svoje čare radovednim ki-noobiskovalcem. Na sliki jo je videti v vlogi tempeljske vestalke in plesalke, ki jo je nekdaj igrala slavna La Jana v znanem filmu Indijski grobovi. Tega so zdaj ponovno posneli z Debro Paget v omenjeni vlogi VESTNA RAZNAŠALKA POŠTE Štirideset dni so stari psički na gornji sliki. Verjeli ali ne — sedemnajst hkrati jih je povrgla čistokrvna koker-španijelka svojemu gospodarju, nekemu kmetovalcu in navdušenemu lovcu v Rogers Meda, Colorado, ZDA Ob vznožju francoskih Ar-denov leži ob reki Maas mesto Sedan, znano po svoji tekstilni industriji. Ima nekaj nad 20.000 prebivalcev. Se bolj je znano "po raznih bitkah, ki so bile v njegovi bližini za Francoze vedno usodne. Tako n. pr. so leta 1870 Nemci tam zajeli cesarja Napoleona III., 1 n vso njegovo vojsko, V teku zadnjih sto let so francoski generali prav tam naokoli izgubili tri bitke, Na nedavnih volitvah je v sedanskem okrožju kandidiral in bil tudi izvoljen za poslanca general Nio-ret. Tamkajšnji prefekt mu je čestital z besedam1'.: »Vi ste prvi francoski general, ki je zmagal pri Sedanu!« POGLABLJANJE SUEŠKEGA PREKOPA Tri ameriška podjetja so pričela poglabljati Sueški prekop. Dela bodo trajala dve leti in bodo stala 6.3G milijona egiptovskih funtov. Plule bodo potem lahko skozi ladje z ugrezom 11.28 m. Vedno manj jih je. Obrežne tovarne z odpadno umazanijo in vedno bclj gosti ladijski promet sta jili pregnala v mirnejše in bolj čiste vode. Nekdaj je bil lov na jegulje pravna Renu zelo donosen. Tudi število ribičev, ki bi se ukvarjali z lovom na jegulje, vidoma pada. Lovijo z mrežami, vršami in ostmi. Za lov se poslužujejo posebnih majhnih in zelo okretnih čolnov, tako imenovanih »šokerjev«. Opolnoči dvignejo mreže in vrše prvič, drugič v jutranjih urah. Povpraševanje po jeguljah ulov izdatno presega. Iskane so z bukovino preltajene jegulje. iornarjera za Tudi našim pomorščakom hamburška mestna četrt St. Pauli s svojimi slovitimi zabavišči ni tuja. Najbrž imajo z njimi slabe izkušnje, kot se je o njih v teku zadnjih let čulo in pisalo od vsepovsod. Brezglavo navijanje cen in pcdlo izkoriščanje gostov je v mnogih lokalih že dolgo klicalo po ocipomoči. Ponekod so gostom, čim so bili okajeni, cene enostavno podvojili. V nekaterih restavracijah je stala črna kava 20 nemšluli Ciprski heroj, grški polkovnik Jurij Griva s, legendarni vodja EOKE in grških upornikov na Cipru, je po sklenjenem sporazumu, o Cipru zapustil otok in se odpeljal z letalom v Grčijo. Gornja slika ga kaže ob njegovem triumfalnem sprejemu v Atenah na letališču. Polkovnik Grivas je bil po nemški okupaciji Grčije med zadnjo vojno oficir v angleški vojski. mark, pivo z žganjem 10 mark. Nekje je bila točilna miza glede cen razdeljena na tri dele, V prvem delu je stala steklenica piva 1,5 marke, v drugem dve marki in v tretjem delu z žensko postrežbo štiri marke. Dogajalo se je, da so gostu, ki je plačal s stomarkskim bankovcem, vrnili le toliko, kakor če bi bil predložil pet-desetmarkski bankovec. Ce je ugovarjal, ga je krepak »ven-bacitclj« enostavno postavil pred vrata. Vsemu temu jc mestna uprava napravila sedaj konec. Posebna komisija je pregledala vse gostinske lokale, primerjajo njihove cene z velikostjo in stopnjo gostišča. Ce je bilo vse v skladu, je na zunanji strani ob vhodu v lokal namestila poseben letak, na katerem sta upodobljena rešilni pas in Mihaclijeva cerkev, simbol Hamburga. Nad rešilnim pasom pa stoji napsiano: »St. Paulijev obrat s primernimi cenami«. val kot slovit profesor elektro-mehanike, je za slavljcnčevo stoletnico ustanovilo Jubilejno medaljo Mihajla Pupina, namenjeno odlikovancem za izredne zasluge v korist domače dežele. Prvi jo je nedavno prejel kontraadmiral IIyman G, Rckovcr, »oče atomske podmornice«. NAJVEČJA NAJDIŠČA JANTARJA Na jantar, dragoceno okamc-nelo smolo iglavcev, so v izredno veliki množini naleteli sovjeti v Kalinlngrajski pokrajini ob vzhodnem morju. Jantarskt sloji v debelini 8 m ležijo tik ob morski obali in segajo mestoma do 500 m daleč v morje. Izkoriščajo jih s hidromelianiziranim dnevnim kopom. Vsak kubični meter izkopa vsebuje približno pol-drug k logram jantarja. Če bo šlo tako naprej, bo Mary Ellen Li les (na sliki levo) najmlajša prababica na svetu. Pred nedavnim je namreč postala s svojimi tridesetimi leti že drugič stara mama. Poročila se je, ko je imela 12 let in je s trinajstimi že rodila hčerko Tressie (na sliki desno), jo poročila s petnajstim letom in z njeno sedemnajsto pomladjo že drugič postala babica.. Zdaj pa si sami izračunajte, kdaj bo prababica in še prapra-babica če bo šlo po tej poti naprej — Hvala lepa, sem obljubila možu, preden je šel na pot, da ne bom kadila ... S cepinom, ki ga je držal v desnici, in s palico, ki jo je držal v levici, je kakor plesalec na vrvi, s slegnjenimi rokami lovil ravnovesje. Stopil je z eno nogo naprej, pa jo je takoj zopet pritegnil. Malo je manjkalo, pa bi bil omahnil! »Kaj bi dal za to. da bi bil prosjak,« je rekel in se nasmehnil. »Ce se zdajle srečno rešim milijonarstva, se ne bom nikdar več potegoval za to čast. Je močno neprijetna.« »Nič se ne hoj,« ga je osrčeval Dimač. »Jaz sem že napravil to pot; zato bo bolje, če grem prvi.« »Seveda, zato her tehtaš štirideset funtov več!« se je hudoval mali mož. »Nikar ne skrbi zame, bom takoj miren,« In res, kar v hipu je obvladal svoje živce. »Le glej, zdaj gre za reko Rogue in za jabolka,« jc govoril in stopil naprej z največjo previdnostjo in vendar s hladnokrvno gotovostjo. Stopal jc čisto nalahko, ker bi mu ena sama trda stopinja lahko bila usodna. Prehodil je žc dve tretjini tiste smrtnonevarne poti. Kar se je ustavil, da bi pregledal rego, čez katero bi moral stopiti. Na njenem dnu jc namreč zagledal svežo razpoklino. Dimač, ki ga jc skrbno motril, je zapazil, kako je Karsonu ušel pogled v brezno in kako se je začel komaj vidno tresti. »Naravnost glej!« mu je ostro, skoro surovo ukazal Dimač. »Zdaj! Naprej!« Mali mož jc ubogal in stopal naprej. Ni se več ustavil. Poševna stena na drugi strani je bila od sonca izli-zana in gladka, vendar ni bila posebno strma. Zato je Karson z lahkoto splezal do ozke police, se obrnil in sedel. »Zdaj je vrsta na tebi,« je zaklical. »Pogum in nikar se ne oziraj navzdol. Zaradi te neumnosti bi bil kmalu dušo izpustil. Kar brez bojazni naprej! Pa le hitro gibaj! Most je zlodjevo gnil.« Loveč s palico ravnovesje, se je Dimač začel pomikati po nevarni poti. Bilo mu je jasno, da stoji most na trhlih nogah in da lahko vsak hip zgrmi v globino. Nenadoma je začutil tresljaj, potem komaj čutno zibanje snežene grmade, potem pa zopet tresljaj. Sledil je oster pok. Vedel je, da se za njim nekaj dogaja. Ce bi bil gluh in slep, bi mu o tem pričal srepi in groze polni Karsonov obraz. Iz globočin pod seboj je zaslišal slaboten, komaj slišen šum tekoče vode in nehote so se obrnile njegove oči navzdol, proti neizmernemu breznu. Šiloma jih je odtrgal od tega pogleda in jih nameril na pot pred seboj. Prekoračil je dve tretjini in dospel do rege. Kolikor je mogel presoditi po njenih ostrih robovih, je bila še čisto sveža, sonce se je še ni dotaknilo. Že je dvignil nogo, da bi prestopil, kar se je rega začela vidno širiti. Istočasno je zaslišal pod seboj ostro pokanje. Stopil je hitro čez, toda zaradi uglajenih žebljev mu je na poševnem robu rege spodletelo. Padel je na obraz in zdrsnil proti špranji. Nogi sta mu že zašli vanjo, s prsmi pa je slonel na palici, ki jo je pri padcu zasadil v sneg. Prvi Dimačev občutek jc bila neka nepopisna zoprna slabost in prva misel, ki mu je prišla, je bilo začudenje, zakaj ni padel v špranjo. Za hrbtom je pokalo in se treslo, da je paiica kar brnela. Iz globine, od srca ledenika, je prihajalo bobnenje velikih kosov ledu in snega, ki so se spodaj odlamljali od premostita. In vendar je tisti most, čeprav ves razpokan, še vedno stal. Seveda, listi del, ki ga je bil že prešel, se je nagnil za kakih dvajset stopinj. Od tam, kjer je bil, je lahko videl lvarsona. ki je čepel na svoji polici, upiraje se z nogami v raztajano površino, in naglo odvijal vrv. »Čakaj!« je klical. »Ne gani se, sicer bo vsa vražja past zgrmela na dno.« S hitrim pogledom je preračunal daljavo, snel z vratu svileno ruto in jo privezal na konec vrvi. Iz žepa je potegnil drugo tako ruto in jo privezal k prejšnji ter tako podaljšal vrv. Spletena je bila iz nestrojene kože in je zato bila zelo močna in lahka. Prvi lučaj je bil spreten in Dimač je zgrabil za vrv. Hotel je ob vrvi splezati iz nevarnega kraja, toda Karson, ki si je drugi konec vrvi še čvrsteje pritrdil k pasu, ga je ustavil. »Privezi si jo k pasu,« je ukazal. »Če mi spodleti, pojdeš tudi ti za mano,« je ugovarjal Dimač. Mali mož je postal trdovraten. »Jezik za zobe!« je zaklical jezno. »Ali ne veš, da bi odjek tvojega glasu lahko sprožil tisto vražjo past na dno?« »Ampak, če mi spodrsne...« je znova začel Dimač. »Molči! Nc bo ti spodrsnilo, ne. Stori, kakor sem ti velel. Da, tako je prav — pod pazduhami. Le trdno veži! Tako, zdaj! Naprej, ampak polagoma; bom že jaz vlekel vrv k sebi. Le počasi naprej, polahko.« Dimač je bil le še dobrih dvanajst čevljev oddaljen od trdnih tal, ko se je začel most rušiti. Skoro neslišno, toda vedno hitreje se je sesipal. »Hitro!« je zaklical Karson in vlekel z vso silo za vrv. Ko je snežna grmada končno buhnila v globino, se je Dimač pravkar hotel oprijeti roba razpoke, toda padajoči most ga je potegnil za seboj. Karson je sedel, široko razklenil kolena, in na vse kriplje potegnil za vrv. Sila potcgljaja je vrgla Dimača na steno ledenika, toda Karson je izgubil ravnovesje in omahnil s police, kjer je sedel. Kakor mačka sc je prevrgcl na prsi in obupno iskal z rokami, kje bi se oprijel. Polagoma je drsel navzdol. Štirideset čevljev niže, na drugem koncu napete vrvi, je z enako obupnostjo iskal opore Dimač. Prav takrat, ko jc planil iz globine grom, ki je pričal, da je most dosegel dno, sta se oba ustavila. Najprej je obstal Karson, ki je bil našel leden robček in se nanj oprl. Potem pa je s tisto mrvico sile, ki jo je še imel, nategnil vrv in tako zaustavil tudi Dimača.