List 10.
Gospodarske stvari.
Belo ali črno vino.
PogosLoma povprašujejo, ali naj zasajajo svoje nove vinograde z belimi ali črnimi trtami, kar je seveda važno za prihodnjost. Nekateri trdijo, da je belo vino najimenitnejše na svetu, in zdi se jim komaj vredno govoriti o črnem vinu, vinščaki iz pokrajin pa, koder pridelujejo črno vino, nekako zaničljivo govore o belem vinu. Ako hočemo odločiti na to ali ono stran, moramo najprej iskati, kaj je prav za prav razloček med črnim in belim vinom.
Kemijska sestava belih in črnih vin je sicer precej enaka, vendar je razen barve le razlika glede obilnejše čreslovine v črnem vinu. Čreslovina je ona zagatna in pusta tvarina, ki je črnemu vinu potrebna. Belo vino ima tudi čreslovine, a tako malo, da je niti okusiti ne smemo Bela vina so rumenkasta vina brez čreslovine, črna vina pa modra ali vijoličasta vina z obilno čre-slovino.
čreslovina pa spreminja črnemu vinu svojstva v marsikaterem oziru in to bistveno. Pred vsem ne da čreslovina v črnem vinu priti najfinejšim okusnim tva-rinam do tiste veljave kot v belem vinu ; če so tudi v vinu, vendar jih prikriva okus čreslovine. Vrednost črnega vina presojamo torej po njegovih tako zvanih surovih sestavljenih delih, t. j. po medsebojnem razmerji alkohola, kisline, čreslovine, izlečka in vode. Pri belih vinih jemljemo pa razen teh tudi druge fine okusne tvarine v poštev.
Druga razlika med belim in črnim vinom je tudi njiju nasledek ob uživanji. S kislikastimi, belimi vini si ugasimo najbolje žejo, ker poživljajo, redčijo kri in silijo na vodo. črna vina so manj ali bolj zdravila. Čreslovina vpliva namreč tako na človeka kakor „kinin", t. j. pro-
timrzlično. Tudi proti driski so črna vina, le to napako imajo, da zapirajo vodo.
črno vino rabi pogostokrat zaradi zdravilne moči svoje, in marsikedo rajši pije prav zagatno črnino, nego uživa druga neprijetna zdravila. Tudi proti koleri rabi črno vino prav dobro.
Izvrstno vpliva črno vino na želodec, kateri je onemogel vsled prevelikega užitka piva. Statistika je res dokazala, da se toliko več črnega vina popije kolikor več piva, poraba belega vina pa se zmanjšava.
Vinska kupčija, ki je bila poprej omejena na majhne okraje ali dežele, bavila se je s tistim vinom, ki so ga v tistem okraji ali tisti deželi najrajši pili. Ker pa dan danes moremo pošiljati vino po železnici ali po parobrodih, kamor si bodi po svetu, zato mora gledati vinščak, da prideluje tisto vino, katero je najlaže prodati. Pri nas v Avstriji, povprašujejo tudi kupci le po črnem vinu, in sicer kupci iz južne Francoske, pa tudi kupci iz dežel, koder pijejo veliko piva, in to vedno bolj.
Belega vina pa vendar ne smemo nehati pridelovati ker ravno finejša bela vina ohranila si bodo vedno dobro ceno. Slaba bela vina pa ne bodo mogla dolgo časa tekmovati s pivom.              „Weinbau-KalenderM.