List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806, Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v šimkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O.
JULIUS IN ETHEL ROSENBERG STA VLOŽILA PROŠNJO ZA POMILOSTITEV NA PREDSEDNIKA TRUMANA, S ČEMER JE BILA IZVRŠITEV SMRTNE OBSODBE AVTOMATIČNO ODLOŽENA DO KONČNE ODLOČITVE.	!
ZATO NAPNIMO VSE SILE, DA V ZADNJEM TRENUTKU REŠIMO DVA NEDOLŽNA ČLOVEKA SMRTI NA ELEKTRIČNEM STOLU IN S TEM ZABRANIMO DA OSTANETA NJUNA OTROKA SIROTI!
OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 220
TRST -SOBOTA, 17. JANUARJA 1953.
CENA 20 LIR
ZA POSPEŠENJE VOJNIH PRIPRAV NA BALKANU IN V JUŽNI EVROPI
NOVE MAHINACIJE TITA IN DE GASPERIJA
za razfeosanjeiSvohodnega ozemlja
Po vsem atlantskem tisku se nadaljuje kampanja za čim prejšnjo likvidacijo S.T.O. - Titov poslanik v Washingtonu je izjavil, da bo njegova vlada vzela v obzir vsak nov predlog glede Tržaškega ozemlja
Tržaško vprašanje je tudi ta teden med najvažnejšimi predmeti zahodnega tiska. Da o italijanskem in jugoslovanskem tisku sploh ne govorimo, je videti tudi v zadnjih dneh velik: zanimanje ameriških in. angleških listov za čim prejšnjo «rešitev» vprašanja STO.
Ko je bilo prve dni tega leta ponovno sproženo vprašanje STO z znanim dopisom Fi-sherjeve agenciji «United Press», je vsakdo vedel, da je bila ta vest naročena od krogov, ki imajo največji interes od takšne enostranske in protizakonite rešitve. To se je videlo predvsem iz dejstva, da se je ta novica ne le bliskovito razširila po vseh atlantskih državah, marveč, da so jo sprejeli z velikim navdušenjem ter so se veliki časopisi, ki so blizu vodilnim krogom, pridružili zadevnim na-
črtom. Kot rečeno, se tudi ta teden nadaljuje po časopisih zahodnega sveta kampanja za «rešitev» tržaškega vprašanja v smislu zahtev glavnega stana atlantskega bloka, to je z razkosanjem Ozemlja med Italijo in Jugoslavijo po sedanji črti ali z, morebitnimi popravki. Tako je angleški list «Daily Telegraph» ta teden v uvodnem članku pozival na razdelitev Tržaškega ozemlja, ki da je edina možna rešitev in kar bi mnogo pripomoglo «skupni (atlantski) stvari».
Kot smo zadnjič pisali, sta tako titovski kr.t italijanski reakcionarni tisk skušala zvrniti odgovornost za sprožitev te nove kampanje na nasprotno stranko ter se zaklinjala, da njihova vlada nima pri tem nobene krivde. Kljub temu da niso ne italijanski ne titovski vladni krogi prevzeli nobene
ZAKLJUČKI TOV. VIDALIJA
Ojačiti moramo borbo proti vsakemu fašizmu
V nedeljo se je na sedežu Partije nadaljeval sestanek slovenskih aktivistov KP STO, ki se je začel v torek, 6. t. m., a je bil prekinjen, da bi se na ta način dala možnost intervencije čim večjemu številu udeležencev.
Na nedeljskem sestanku je bil navzoč tudi generalni sekretar Komunistične partije tovariš Vittorio Vidali, kalere-~~iflu jé eden navzočih tolmačil, v italijanščini posamezne intervencije. Po končanih intervencijah je predsedujoči tov. Blazina podal besedo tovarišu Vidaliju, ki je podal zaključke plodne diskusije.
Iz diskusije — je povzel tov. Vidali — je mogoče ugotoviti dobre in slabe strani našega delovanja. Zadnja kampanja za obnovitev izkaznic in re-krutacijo je pokazala, da uži varno velik ugled med sloven skimi množicami. Vendar pa obstajajo pomanjkljivosti, k; jih moramo odstraniti in tako razširiti naš vpliv. Predvsem je nujno potrebna odločna borba proti titofašistom in vsem njihovim zaveznikom. Dokazati moramo slovenskemu ljudstvu, da takozvana «slovenska enotnost» ni narodna, marveč je nacionalistična, reakcionarna. Tudi se moramo odločno boriti proti vsakemu pojavu indipen-dentizma, ki stremi za tem, da raznaroduje in odvzame človeku vsako narodno zavest. Se so- nekateri ljudje, ki mislijo, da -je titovski režim stalen in si ne upajo nastopati proti njemu. Nam ni težko dokazati, da titovski režim ne bo dolgo trajal, ker je protiljudski in fašistični v pravem pomenu besede. Dokazati moramo ljudstvu, da so to najhujši izdajalci lastnega naroda, da so ubijalci naših tovarišev s ka-erimi ne more biti nobenih stikov ali strpnosti.
Pospešiti je treba delo med ilovenskimi delavci v tovarnah in na deloviščih, da bodo postali glavno jedro borbe za na. rodne pravice Slovencev in zastavonoše naše socialistične (teologije.
Voditi moramo pravilno nacionalno politiko in skrbeti tudi ? . 'iste Slovence v mestu, : ne znajo govoriti slovenski, eprav se čutijo Slovence. Ni njihova krivda, če ne znajo več svojega jezika,. 'kriva je raznarodovalna politika fašističnega režima. Tudi vse osta-
le množične organizacije se morajo bolj zanimati za probleme (Slovencev. Teren je dober; videli smo, kako se med Slovenci dobro razvija borba za mir.
Tovariši se morajo bolj zanimati, da objasnijo ljudstvu, kaj se godi v coni B in v Jugoslaviji sami, kako’ se je titovska «partija» prelevila v fašistično in kako propada. Zbu. diti moramo sovraštvo do beograjskih vohunov, kakršno čutijo jugoslovanski politični e-migranti, ki so na svoji koži občutili titovski režim. Pripravljeni smo ustvariti antifašistično fronto, toda ta ne sme imeti ne prot'slovanskega in ne protiitalijanskega značaja, sicer bi bila ta fronta nacionalistična, rasistična in ne antifašistična.
Dokazati moramo ljudstvu, da je naš najhujši sovražnik okupacijska oblast, anglo-ame-rišfei imperializem in da je italijanski nacionalizem le njegov hlapec. Stanje STO je ze-
(Nadaljuje se na 2. strani)
zveze in odgovornosti, pa niso ne eni ne drugi nastopili proti aovim načrtom, po katerih naj bi spomladi odšle iz cone A anglo-ameriške čete in s tem omogočile dejansko zasedbo te cone po Italiji. Nasprotno, tako jugoslovanski kot italijan-
Danes ob 17. sestanek
Centralnega komiteja KP STO
na sedežu Partije
skl tisk sta še z večjo vnemo kot kdaj prej začela zagovarjati razkosanje Ozemlja.
Toda ne samo tisk. marveč ‘udi uradni predstavniki prizadetih vlad so že ponovno dovolj jasno dalj vedeti, da so njihove vlade pripravljene priti do sporazuma v tem vprašanju. Po izjavah Tita, da
Italija že dejansko ima Trst, so -sledile De Gasperijeve po končani- konferenci atlantskega bloka, v katerih se navdušuje za zavezništvo s Titom in za ureditev vseh spornih vprašanj. Tudi po zadnji kampanji, ki jo je po naročilu Wa-ifrngtona ter z vednostjo Londona. Beograda in Rima sprožila dopisnica «United Pressa», je prišlo do ponovne potrditve, da i Rim i Beograd nestrpno čakata, da pride do- sporazuma glede našega Ozemlja. Tako je v petek prejšnjega tedna izjavil titovski poslanik v Washingtonu Vladimir Popovič, da bo Titova vlada vzela v obzir vsakršen nov predlog glede Svobodnega tržaške.-ga ozemlja. Podal je, da iz Londona in Washingtona še niso prišli nobeni, predlogi glede razdelitev Svobodnega ozemlja po sedanji razmejitveni črti. S tem je potrdil, da on in njegova vlada vedo za takšne načrte; p njih je bilo govora že pred nekaj tedni in so jih pripisovali britanskemu zunanjemu ministru Edenu.
De Gasperi na svojem obisku v Atenah ni dal sicer nobenih javnih izjav v zvezi z barantanjem, pač pa je ponovno potrdil važnost in potrebo Titovega sodelovanja v Balkanski vojaški zvezi, v kateri
sta poleg Jugoslavije zaenkrat že vključeni Grčija in Turčija, čim prej pa bi morala pristopiti tudi Italija. To zavezništvo je mogoče skleniti le potem, ko bodo rešena vsa viseča vprašanja med Italijo in Titovo vlado, med njimi, kot najbolj občutljivo, tudi tržaško. To je potrdil pred nedavnim titovski general Dušan Kveder, ki je že tudi postavil vprašanje obrambe Trsta in Italije «pred morebitnim sovjetskim napadom». V svojem članku je izrecno zahteval, da pripada Titu pravica, da brani Trst in Padsko nižino, češ da je edino v Jugoslaviji mogoče postaviti dovolj globoko «o-brambno» fronto v ta namen.
Tovariš Vidali je že pred časom izjavil, da atlantski politiki govore o Trstu le v Zvezi z vojno. To je žalostna resnica, ki se tudi to pot potrjuje.
Že gornja izjava titovskega generala nam to* jasno dokazuje; a tudi De Gasperi govori o potrebi sporazuma s Titom, katerega pogoj je tržaško vprašanje, le v zvezi z napadalnimi načrti njunih ameriških gospodarjev.
To pa potrjuje tudi dejstvo, da je bilo tržaško vprašanje ponovno postavljeno v prvo vrsto svetovnih dogodkov prav v času, ko vlada največje vrvenje političnih, diplomatskih in vojaških predstavnikov atlantskih držav, ko se ti predstavniki obiskujejo dan za dnem in je predmet njihovih razgovorov predvsem, kako ojačiti napadalne vojaške zveze in se čim bolj oborožiti. V iem namenu je šel De Gasperi v Atene, v istem namenu pride 20. t. m. turški zunanji minister Keprili v Beograd, kamor pride prihodnji mesec tudi grški
zunanji minister Stefanopulos. Za konec meseca je - najavil svoj obisk v Evropi bodeči zunanji minister ZDA J. Poster Dulles, oni, ki je obiskal Korejo malo pred ameriškim napadom.
Na pot pa se pripravlja tudi sam jugofašistični poglavnik Tito, ki je bil te dni od titovske skupščine, imenovan za poglavarja države, predsednika vlade in vrhovnega vojaškega poveljnika. Marca meseca se bo na «vabilo» londonske vlade podal -v Anglijo, kjer bo imel zaupne razgovore z njenimi predstavniki. Za n-a pomlad pa je že najavljen obisk britanskega zunanjega ministra Edena v Turčijo in Grčijo.
S temi in drugimi obiski se sklepa krog zarotniških sestankov. ki naj utrdijo vojaška napadalna zavezništva ter pripravijo vse potrebno za name-
ravani napad proti socialističnemu vzhodu. Glavna žarišča teh srečanj so postale balkanske prestolnice, ki naj po načrtih ameriških vojnih netilcev postanejo tudi izhodišče bodočega napada. Istočasno z imeni Beograd. Atene, Ankara in Rim pa odmeva tudi ime našega mesta, ki so mu atlantski vojskovodje namenili posebno važno vlogo.
V preteklem letu je imelo. 424 kanadskih družb preko 569 milijonov dolarjev profita. Leta 1951 so imele iste družbe 531 milijonov dolarjev profita, leta 1946. 277 milijonov dolarjev. Iz tega vidimo, da so se profiti magnatov v zadnjih petih letih več kot podvojili. Prejemki delovnih ljudi pa so se v tem času kvečjemu še poslabšali.
(Po listu «Jedinstvo»)
Z NOVO USTAVO SE UVAJA V JUGOSLAVIJI KORPORATIVNI SISTEM
Ti lova lolpa je uzakonila fašistično državno ureditev
Tito bo imel kot predsednik republike in vlade ter kot vrhovni vojaški poveljnik absolutno oblast v dižavi - Ukinjena je splošna in neposredna volilna pravica državljanov
Titofašistična skupščina v Beogradu je v torek popoldne «enoglasno» sprejela novi u-stavni zakon Jugoslavije in v sredo zjutraj «enoglasno», kot je bilo pričakovati izvolila Tita za «predsednika Jugoslavije». Obenem je izvolila člane zveznega izvršilnega sveta, ki bo sedaj skupaj z «upravnim svetom» nadomestil vlado.
S tem dejanjem so titofaši-sti, ki so se že z bonapartistič-nim in kontrarevolucionarnim udarom in s pomočjo anglo-ameriških imperialistov, njihovih gospodarjev polastili Jugoslavije, uzakonili fašistični režim v deželi in kapitalistično gospodarsko ureditev.
S sprejetjem novega ustavnega zakona in z likvidacijo prejšnje ustave, ki je zrasla kot plod borbe jugoslovanskih
narodov in je izražala njihove težnje po izgradnji nove, brez-rSzredne družbe, je bila uzakonjena diktatura bonaparti-stičnega in fašističnega tipa. Tudi nov'. " ’tmm: -akrm je v mnogih pogledih zelo sličen ureditvam- Bonaparta v Franciji do 1870. leta in fašizma v Italiji do zloma Muss-olinja.
Uzakonjena je bila -osebna diktatura Tita, ki po novem ustavnem zakonu združuje v svojih rokah funkcije glavarja države, t. j. republiškega predsednika, načelnika vlade, t. j. predsednika vladnega izvršnega sveta, in poveljnika vojske, istočasno pa predsednika sveta narodne obrambe. On ima torej dejansko v svojih rokah združeno vso politično in vojaško -oblast -v državi, ker samo tako lahko najboljše izvr-
Vojaške oblasti so Slovencem
največ škodovale na šolskem področju
Oblastem obeh con je šola sredstvo zatiranja in raznarodovanja - Dosledna borba komunistov žanje prve uspehe z napovedanim priznanjem stalnosti in enakovrednosti slovenske šole na Goriškem, kar bo odločilno vplivalo tudi na Tržaškem
Ako pregledamo šolske razmere na našem Ozemlju, lahko ugotovimo, da so Slovenci naših krajev nedvomno utrpeli pod ZVU največ krivic v narodnostnem pogledu prav na šolskem področju.
Vojaška uprava ne samo da stanja slovenskih šol v tolikih letih zasedbe ni izboljšala, temveč je z očividnimi dokazi odkrila svoje namene posluževati se šolstva za podžiganje nacionalizmov, poslužujoč se svojih hlap-cev nacionalističnih skupin, ter za vnašanje razdora med tukajšnjim prebivalstvom.
V čem obstajajo omenjene krivice, smo sicer že večkrat objavili Prva med vsemi je ona, da slovenske šole še nimajo zakonodaje, ki bi urejevala njih or-ganičen načrt in jih ščitila, zato
PO NAVODILIH TUJIH TAJNIH SLUŽB
Zločinski zdravniki
so umorili tov. Ždanova
V	torek je sovjetska agencija «Tass» izdala -sporočilo, da s-o državni organi odkrili in zaprli skupino 9 zdravnikov, ki so imeli nalogo, da z napačnim zdravljenjem skrajšajo življenje sovjetskih vodilnih osebnosti.
V	teku preiskave so ti zločinski zdravniki priznali, da so z namerno zgrešeno diagnozo in zdravljenjem povzročili prezgodnjo smrt Andreja Zdanova in Sčerbakova. Nameravali so dalje na isti način omajati zdravje vojaških voditeljev ZSSR, maršalov Vasilev-skega, Govorova. Konjeva, ad. mirala Levčenka in drugih. V
preiskavi je bilo dokazano za vse te podle zločince, da so bili v službi tujih tajnih služb. Večina njih- je -bila v stikih z židovsko nacionalistično organizacijo «Jo-int», katero je ustanovila ameriška tajna služba, ki jo je tudi podpirala in uporabljala v svoje zločinske namene.
Eden teh zločincev, dr. Vovsi je pri zaslišanju priznal, da je od tolpe «Joint» v ZDA dobil nalog, naj iztrebi vodilne osebnosti ZSSR. Ostali trije pa so priznali, da. so bili že dolgo časa v službi Intelligence Ser-vicea. Preiskava bo dokončana v bližnjih dneh.
nimajo nikakega jamstva za obstoj. Učitelji in profesorji nimajo stalnih- namestitev, so podvrženi kontroli tajne anglo-ameriške policije, ki odloča o njihovih namestitvah, jih premešča in odpušča po lastni volji, upoštevajoč njih politično pripadnost mesto kvaliteto in sposobnost. Slovenska šola in vrtci so zapostavljeni tudi v pogledu stavb, opreme, učil. ZVU je izdala odredbo, ki odloča, da se smejo slovenske šole odpreti samo v okoliših, kjer je 25 otrok na razpolago, vrtce pa, kjer jih je 30. Vrtci, namesto da .bi jih upravljala občina, pripadajo po večini zasebni ustanovi «Opera Asili Infantili» ter zato tudi nimajo jamstva za stalnost, niti ga nima osebje, ter so vrtci podvrženi raznim zapostavljanjem, bodisi v pogledu učil kot glede dodeljevanja prostorov itd.
Na drugi strani lahko trdimo, da se prav tako godijo na šolskem polju italijanskemu ljudstvu v coni B vnebovpijoče krivice, po zaslugi teroristične vojaške uprave titofašistov. Kakor smo imeli in še imamo v coni A primere izvajanja sramotnih moralnih pritiskov nad slovenskimi starši za vpisovanje svojih otrok v italijanske šole s strani italijanskih funkcionarjev in vladnih organov in drugih gmotnih pa s strani raznih šovinističnih delodajalcev nad slovensko mladino, ki izhaja iz slovenskih šol, prav tako v coni B, pritiskajo moralno in gmotno na starše, ki se že več pokoljenj smatrajo za Italijane, za vpis otrok v slovenske, odnosno v hrvatske šole v očividnem namenu raznarodovanja. Prisilili so z raznimi zastra-hovanji in drugimi vsakovrstnimi pritiski na izselitev stotine italijanskih učiteljev cone B. Prav tako je z dijaki, ki ne morejo mirno nadaljevati svojega
učenja; kajti silijo jih na «prostovoljno» delo in predvojaško službo, na razne manifestacije političnega značaja ter so zato primorami se zateči v Italijo ali cono A, da dokončajo nemoteno svoj študij.
To neznosno stanje našega šol. stva jasno prikazuje spomenica, ki jo je pred kratkim SHPZ poslala na Varnostni svet OZN za rešitev narodnostnih pravic. V njej so nakazane tudi zahteve, za rešitev katerih poziva SHP Z najvišje oblasti.
SHPZ je sicer že mnogokrat intervenirala skupno z ostalimi demokratičnimi organizacijami v tem pogledu, a smo prepričani lahko, da bo ta zadnji korak večjega obsega rodil tudi več sadov, kot ostali v preteklosti. Akcija namreč, ki so jo pred
kratkim načeli komunistični ih socialistični poslanci v Italijani skem parlamentu za stalnost in zakonodajo slovenskih šol na Goriškem ima tudi za naše tržaško1 slovensko šolstvo velikanski pomen. Ze v Preteklosti je polk. Marshall izjavil delegaciji predstavnikov SHPZ, da bo ureditev zakonodaje na Goriškem vplivala tudi na slovensko šolstvo v Trstu. Isto je nedavno od tega izjavil tudi prof. Padda, odgovorni za prosvetni urad ZVU. Prav pred kratkim so trije poslanci v rimskem parlamentu prejeli odgovor ministra Segnija, ki zagotavlja, da bo predložen v odobritev predsedstvu ministrskega sveta in zakladnemu ministrstvu odlok, ki je že pripravljen za JELKA GERBEC
(Nadaljuje se na 4. strani)
šuje navodila in ukaze svojih gospodarjev Anglo - amerikan-cev in obnovljene jugoslovanske buržoazije. On le fiktivno •odgovarja pred skupščino, ima pa pravico da vodi po mili volji izvršni in upravni svet, ki -sta zamenjala -vlado. On ima pravico, da postavi svoj veto vsakemu aktu vladnih organov.
Istočasno sta nova organa: izvršni in upravni svet sestavljena tako, da predstavljata le pomožen organ diktatorja, t. j. Tita, ker nimata nobene funkcije razen te, da mu pomagata izvrševati zakone skupščine, ki je v rokah titofašistov. Zvezna skupščina ima nalogo, kot pravi Kardelj, da «sprejema resolucije in priporočila izvršilnemu svetu in mu SVETUJE, naj ukine ali spremeni svoje uitrepe...». V tem oziru je celo skupščina podrejena izvršnemu svetu, ki je pa po svoji strani podrejen diktatorju, t. j. Titu. V tem se -opaža vsa sličnost z ureditvijo • Mussolinija in Hitlerja v novejši dobi m Bonaparta v preteklem času.
Ustavni zakon je ukinil o-snovno pravico, za katero so se veono borile ljudske množice p-d vodstvom delavskega razreua v urugi polovic, prejšnjega in v sedanjem stoletju: to je direktno m sp los no voiilno pravico. Novi ustavni zakon uoioea, da se del poslancev skupsc.n-,: izvoli direktno, del pa inmrextno preko republiških svetov, kar pomeni, aa -so imenovani od zgoraj. Zbor proizvajalcev, za katerega se tit-ofaši-sti toliko repenčijo, n-i nič drugega kot kopija Mussolinijevih korporacij, t. j. medrazrednega organa, ki deluje v korist Duržoazije.
Najbolj zanimivo pa je, da bodo
t. j. dela vlade razen dveh navadni uradniki in ne bodo poslanci, kot. se dogaja v ZDA in kot je navada v vseh fašističnih deželah, tako da niso odvisni -od izvoljenih organov, marveč direktno od diktatorja
samega, v tem primeru od Tita.
Vsekakor je ta nova ustavna ureditev v Jugoslaviji zrcalo sedanje politične in gospodarske ureditve v deželi, ki- je fašistična in kapitalistična. An-glo-amerikanci se preko Tita hočejo na vsak način obvarovati pred vsakim iznena-de-njem, ki bi prišlo iz izvoljenih organov, in tako držati v svoji pesti Tita in njegovo tolpo vohunov in morilcev. Mi pa vemo, da beseda ljudstva je poglavitnega pomena. Novi u-stavni zakon ni nič drugega kot najboljši znak Titovega strahu pred jugoslovanskimi narodi. Vsekakor pa ga ta zakon ne bo rešil pred propastjo, ki je neizbežna in se mu iz dneva v dan bolj bliža.
S. NOVAK
SLAVA LENINU!
Juti i, v nedeljo ob 10. uri bo
v Kinu ob morju
spominska proslava
LENINA
Govorila bosta tovariša
STANE BIDOVEC
PAOLO SEMA
OD TEDNA
PETEK, 9. januarja: V svoji hoče igrati v sredozemski napa-poslamci ameriškemu kongresu ! daini zvezi.
je Truman javil, da predvideva proračun ZDA za finančno leto 1953-1954 78 milijard dolarjev izdatkov, od katerih 73 odst. gre v vojne svrhe. — V Karačiju (Pakistan) so se že tretji dan vršile demonstracije študentov, ki protestirajo proti povišanju taks; policija je tudi tega dne streljala na manifestante in v treh dneh ubila 16 ljudi in jih 200 ranila. — Ameriška letala so po pomoti bombardirala lastno postojanko v Koreji in povzročila več desetin mrtvih. — Angleški tisk poudarja, da je bil De Gasperi zelo hladno sprejet v Grčiji in da ni doživel zaželenega uspeha glede vloge, ki jo
VSE LJUDSTVO PROTI SLEPARSKEMU ZAKONU
D. C. hoče uvesti
klerikalno diktaturo
Ze preko mesec dni se opozicija v italijanskem parlamentu bori proti sleparskemu volilnemu zakonu. Ze prej in za časa razpravljanja, mèd katerim je vladna skupina skušala zatreti demokratično diskusijo, so začele prve velike stavke in protestne manifestacije. Tovariš Togliatti je že pred diskusijo o volilnem zakonu podčrtal, da je tak zakon nepredlož-ljiv, ker je v nasprotju z osnov, nimi členi ustave. Resno je o-pozarjal vlado in večino, naj odnehajo s poizkusom zadušiti ustavni red.
Od vsepovsod so poslanci opozicije prinašali v parlament
glas delavcev in kmetov z zah-č.ani upravnega sveta, teyo po spoštovanju ustave.
Kakor že omenjeno, so se stavke in protestne manifestacije vršile in se še danes vršijo v podporo parlamentarne borbe demokratičnih poslancev. In to je privedlo do tega, da se je tudi v vladnih strankah poja-
ZMAGOSLAVJE
UMIRAJOČIH
Titovce je zelo zbodla konferenca slovenskih aktivistov KP STO. To je tudi razumljivo, saj oni ne morejo organizirati kaj podobnega kljub temu, da potrosijo desetine in desetine milijonov mesečno za vzdrževanje svoje fašistične agenture v Trstu. Prav posebno pa jih je presenetilo, da so še na svetu ljudje, ki si upajo odkrito priznati napake in pomanjkljivosti svojega dela. O kritiki in samokritiki se titofašistom ni nikdar niti sanjalo, tudi takrat ne, ko so se š>: uspešno skrivali pod krinko komunizma.
Babiči, Štoke, laurentiji, Ironiji in drugi Titovi podi
. . pe-
drugi Titovi podrepniki niso znali nikdar drugega kot peti hvalnice svojim «velikanskim uspehom» in «naraščajočemu vplivu» med tržaškim delovnim ljudstvom. Toda ob prvem objektivnem preizkusu je njihova «moč» skopnela kot sneg v pomladanskem soncu. Poleg njihovih «množičnih manifestacij» so to dokazale tudi občinske volitve leta 1949., kjer so v vseh občinah
Zato si v lanskih volitvah sploh niso upali več samostojno nastopiti, marveč so se potuhnili na liste takozvane «skupnosti», kjer so na račun svojega neumnega gostitelja odnesli levji delež.
V svoji brezmejni poniglavosti skušajo prikazati samokritična poročila in intervencije kot nekakšno svoje zmagoslavje, češ še smo živi, saj nam to priznavajo celo naši najhujši nasprotniki — kominformisti. Res bedna tolažba umirajočega, če mu zdravnik zagotovi, da je še med živimi.
Posebno jih je navdušila ugotovitev tov. Marine, «da nismo še,znali vsem Slovencem prikazati fašistično bistvo titovstva
--»v., «jv, ,u v v,,,! vuvmon	in njegovo izdajstvo nad jugo-
zasedli «častno»... zadnje mesto, slovanskimi narodi», Odveč je
vaše veselje; kajti do danes nam- je uspelo prepričati o tem vse ostale Slovence razen onih bednih, ki vam še sledijo. Naša naloga v bodoče je torej, da o tem prepričamo še to malo peščico, tako da boste ostali končno popolnoma izolirani in prezirani od vsega ljudstva samo še poklicni špijoni in izdajalci lastnega naroda. Zato vam prav nič ne zavidamo vašega trpkega veselja nad dejstvom, da se še najde zasleo-ljenec med Slovenci, ki vam se nasede. Da pa bo zmanjkalo tudi teh poslednjih, pa prav dobro skrbe vaši tolovajski glavarji v Beogradu, ki so pravkar tudi formalno proglasili odkrito fašistično diktaturo in se s svojim izdajstvom nad tržaškimi Slovenci vedno bolj odkrito razkrinkujejo,
ČUDEN MOLK
Zadnja «Demokracija» je vidno vznemirjena zaradi ponovnih poskusov razbiti devinsko-nabrežinsko občino v dva dela. In v resnici je ta novi poskus nevaren manever onih struj, ki hočejo z razbitjem občine olajšati delo za dokončno razkosanje našega Ozemlja med Italijo in Jugoslavijo.
To delo pripisuje samo italijanskim šovinistom, katerim se prav tako kot Titu mudi, da «rešijo» tržaško vprašanje tako, kot zahtevajo njihovi ameriški gospodarji. Zaman pa iščemo v liparskem glasilu vsak, tudi najmanjši namig, da imajo pri tem nečednem poslu svoje prste vmes tudi titovski «agitatorji», ki so imeli že več zadevnih sestankov in ki tudi že propagirajo za razdelitev nabrežinsko-dev inske ob-č>'ue. To verjetno ni neznano krajevnim voditeljem SDZ. Zato pa je tem bolj čudno, da tega niso napisali v svojem listu. Kaj naj torej sodimo o tem molku? Ali se morda nočejo zameriti svojim fašističnim zaveznikom ali pa je to molk sokrivcev, ki skušajo zavrniti že vnaprej vso krivdo na drugega po geslu: «Primite tatu!»
vila zaskrbljenost. Številni pristaši PSDI, ki so imeli v stranki ugledne položaje, so izstopili iz njenih vrst
100.000 stavkajočih v Liguriji, številne stavke v vseh velikih in malih mestih republike ter protestne manifestacije, ki so se vse vršile povsod proti vladnemu poizkusu poteptati vse demokratične svoboščine. Demokratični poslanci so pravilno dokazali, da bi tako početje vlade doprineslo do razbitja nacionalne -skupnosti ter veliko nevarnost ne samo za socialistično - komunistični tabor, pač pa tudi za druge politične struje, ki še danes ljubimkajo z vlado. Tudi to je vplivalo na poslance in predstavnike različnih strank in celo med demokristjani je prišlo do ostavke mestnih in pokrajinskih voditeljev.
Vodstvo Komunistične partije Italije je pozvalo vse ljudstvo, naj vstane v obrambo demokratičnega režima, naj prepreči namene klerikalne vlade, da bi izvedla državni udar. Poziv med drugim pravi: «D emokristjanski predlog, ki zahteva, da bi vlada brez parlamenta izdelala volilni zak on, predstavlja grožnjo in nevarnost, da bi prišlo do pravega državnega udara. Sestava zakonov je zelo važna pravica parlamenta; odprava te pravice bi pomenila prehod iz demokratičnega in ustavnega režima v avtoritarni in absolutistični režim, ki ne bi več slonel na zakonu, marveč bi ga vodila samovolja nekaterih strank. Vodstvo KPI prikazuje pred javnim mnenjem to nevarnost in se obrača do vseh demokratičnih državljanov in tovarišev ter jih poziva, naj pomnožijo svoj napor in delovanje, da prepričajo ves narod o veliki nevarnosti, ki grozi italijanski družbi. Iz vseh krajev naše dežele naj se dvigne odločen protest. V veliki nevarnosti je naša demokracija. Naj narod pokale, da je pripravljen braniti jo!»
SUBOTA, 10. januarja: Vietnamske ljudske čete so začele napadati francoske postojanke na kamionih, ki so jih zajeli francoskim četam:- ob izlivu Rdeče reke so ljudske čete zavzele važno francosko trdnjavo. — V Keniji se nadaljuje lov na črnce; 22.000 vojakov in policistov se udeležuje čistke Kikujujev; angleško sodišče je obsodilo na smrt črnca Hamisa Bin Solemana. — De Gasperi je v Atenah priznal vlogo, ki jo igra Tito v atlantskih načrtih.
NEDELJA, 11. januarja: V Milanu se je zaključil 30. kongres PSI, ki je enodušno potrdil politiko zavezništva s KPI in enotnosti delavskega razreda. — Za svoje delo je ameriški inkvizitor Mac Carthy do sedaj dobil kot plačilo vsoto, ki znaša preko 112 milijonov lir. — V Karačiju je pakistanska policija aretirala 444 študentov.
PONEDELJEK. 12. januarja: Angleški finančni minister But-ler je izjavil, da si angleška vlada pridržuje pravico trgovati z deželami Vzhoda. — Ameriški senator Wiley je izjavi!, da bo ameriška vlada nudila finančno pomoč le državam, ki bodo odobrile načrt za evropsko vojsko: zato je francoski poluradni list «Le Monde» napisal, da se odnosi med ZDA in Francijo morajo razčistiti. — Vedno večje število ljudi zeži iz Južne v Severno Korejo; te dni je prispela skupina 96 ljudi.
TOREK. 13. januarja: V bližini Saigona so vietnamski partizani izvršili napad na policijsko postojanko Binh Thai; drugi partizani so napadli avtomobilsko kolono v bližini Tra Vinha. — Po vsej Italiji je bila 24 urna stavka železničarjev; kljub vsem vladnim poskusom je stavkalo 200.000 železničarjev, t. j. skoro 100 odst. delavcev in nameščencev.
SREDA, 14 januarja — V belgijskem rudniku Wasmes je zaradi eksplozije jamskega plina izgubilo življenje 14 rudarjev — Po vsej Italiji se nadaljujejo stavke proti sleparskemu volilnemu zakonu.
ČETRTEK, 15. januarja — V Zahodni Nemčiji so angleške o-blasti odkrile nacistično zaroto, ki je imela namen polastiti se oblasti v državi. V zaroto sn zapleteni najvišji nekdanji I jevi funkcionarji in ger od katerih so doslej aretira voditeljev. — En mrtev ranjenih je bilo pri žele nesreči na postaji v Wa tonu.
Voščila «DELuzj ob k. obletnici
Iz Barkovelj sta dospeli pismi z voščili s Stranj PD «M*-rij Matjašič-Milan» in sekcije KP STO, ki vzpodbujata naš list k nadaljnjim borbam za narodne pravice in mir.
Demokratični simpatizerj, iz Magdalene s-o poslali volčila in vzpodbudne besede -v pismu s podpisi mnogih prijatelj« s «Dela», Slovencev in Italijanov. Podobno pismo so nam poslali bralci našega lista r SMM.
Celica KP STO «Paoli» iz Ua cija pošilja svoje pozdrave ;n s Udarnost ter vzpodbuja k nadaljnjemu delu in borbi za bratstvo med narodi
Iz Sv. Ivana pošilja voščila celica "Margotti"
TITOVSTVO IN KOZMOPOLITIZEM
najhujša sovražnika Slovencev
SHPZ naj postane množična organizacija tržaških Slovencev v obrambo narodnih pravic in kulture -Izkoreniniti je treba popustljivost proti titofašizmu
(Nadaljevanje s 1. strani)
lo resno, ni izključeno, da bodo skušali uprizoriti novo izdajo londonske konference, da bi pomagali De Gasperiju. Zato moramo stalno objasnjevati, kdo baranta z našim Ozemljem in kje je naša edina rešitev.
Kar s etiče slovenske šole, je naše stališče jasno: boriti se moramo, prepričevati, pisati o tem govoriti na konferencah, množičnih in hišnih sestankih, da bi prepričali slovenske starše, naj vpišejo svoje -otroke v slovenske šoie. Toda prisiliti jih ne moremo. Tudi s tistimi, ki bi kljub temu vpisali svoje otroke v italijansko šolo, moramo nadalje držati stike, jih potrpežljivo vzgajati in jih prepričati,- naj vsaj dajo učit otroka slovenščine izven šole. Tovariši, ki hočejo prisiliti, pomagajo titovski propagandi.
Na bodočem sestanku se bo razpravljalo o nacionalni politiki, Slovencev. Upati je, da bodo tovariši bolje pripravljeni tudi z vidika kritike in samokritike, ki tokrat ni bila ne obširna, ne globoka in tudi ne konkretna.
* * *
V teku izčrpne diskusije je bilo na torkovem in nedeljskem sestanku prikazano stanje na slovenskem področju, iznešene so bile napake, ki se pojavljajo pri tem delu, ter iznešeni številni predlogi za odpravo pomanjkljivosti in napak ter za zboljšanje dela Partije med Slovenci.
Delegat iz Flavij je prikazal stanje v miljskih hribih, kjer vlada velika narodna mlačnost, mnogo slovenskih staršev pošilja otroke v italijanske šole; na ta način se tamkajšnji Slovenci poitalijanču-jejo. Treba je staršem dokazati važnost, da vpisujejo otroke v slovensko šolo; kajti ljudje, ki zapadejo kozmopolitizmu, so
dejansko že v rokah nasprotnikov.
Tov. Pegan iz Saleža je poudaril potrebo pokazati ljudstvu. da so četniki in fašisti sedaj prijatelji titovcev. Mladini je treba posvetiti vso skrb ter preprečiti titovcem da bi se ji bližali. Delo naj bi izhajalo vsaj dvakrat tedensko in bi morali s terena čim več dopisovati vanj. Njegov predlog, naj se pošlje pozdrav «Delu» ob njegovi četrti obletnici, je bil sprejet s splošmm odobravanjem.
Tov. Abram z Opčin zahteva, naj se po celicah pristopi h konkretnim nalogam, kako izolirati titofaišiste in pobijati k zmopolitizem: treba je napraviti za to načrt.
Tov. Katra z Opčin opozarja na partijsko disciplino, ki jo premalo zavedni partijci večkrat kršijo. Z nasprotniki v dobri veri je treba mnogo diskutirati. Naša napaka je zlasti, da ne znamo svojih u-speh'.v dovolj izkoristiti v propagandi.
Tov. Hrvatič je prikazal lepe volilne uspehe na Škofijah, kjer so titovci ostali v neznatni manjšini. Vse preveč pa je popustljivosti do titofašistov.
Tov. Jagoda prikaže stanje pri SMM, kjer je mnogo Slovencev, za katere je treba stalno poskrbeti za slovenska predavanja. Titovci širijo sedaj geslo, češ da je Tito ostal zvest Stalinu in SZ ter da se bo v določenem trenutku obrnil k nam. S tem skušajo dezorjen-tirati ljudske množice.
Tov. Rogelja predlaga ob časne sestanke volivcev v podeželskih občinah, kjer bi se pomenili o perečih zadevah občanov. Gledati je treba, da se izvedejo naši volilni programi.
O pevovodjih je spregovoril tov. M. Kralj iz Trebč; potrebno je organizirati tečaje ali j kako drugače vzgojiti pevovo.
ZA VSAKOGAR NEKAJ.
t
«ATLANTSKA SPOJITEV»
((Po listu «Rude Pravo»)
AMERICAN
Bank
Titovska vlada je izdala dekret, s katerim se omogoča titovskim kolovodjem posest tuje valute in vlaganje iste v banke v tujini.
(Po časopisnih vesteh)
ČRNE PARE ZA ČRNE DANE...
(Po listu «Pod zastavom internacionalizma»)
dje za naše zbore, ki čakajo nanje.
Glede nabrežinskih dogodkov je podala kritično analizo tov. Mira. V akciji proti odstranitvi napisov, ki smo jo začeli mi, se nismo dovolj zanimali, da bi pritegnili ostale politične skupine. Se večja napaka pa je bila, da v tej naši akciji nismo' pravočasno izolirali in razkrinkovali titofašistov, na katere pada velik del odgovornosti za odstranitev dvojezičnih napisov
Probleme slovenskega šolstva je obravnavala v svoji intervenciji.tov. Jelka Gerbec, ki je prikazala, kako titofaši-sti zlorabljajo slovensko šolo v svoje politične manevre in ii s tem največ škodujejo. Spri. čo teh titovskih mahinacij, zapostavljanja s strani okupacijskih oblasti ter teroriziranja s strani italijanskih šovinistov je število otrok v slovenskih šolah padlo. Naša dolžnost je, da slovenske starše vztrajno prepričujemo o potrebi, da pošiljajo otroke v slovensko šolo. Nikakor pa ne smemo nanje izvajati pritisk. S tem jih samo odbijemo. Delo šolske komisije SHPZ se je precej zboljšalo: ustanovljenih je bilo precej roditeljskih svetov, sklicani so bili sestanki staršev v številnih vaseh; na teh so se obravnavala splošna in krajevna šolska vprašanja; organizirane so bile akcije za otvoritev ali izboljšanje šol in vrtcev, za namestitev nezaposlenih šolnikov, za šolski patronat itd. „
Tov. Eler iz Elerjev poudarja potrebe še odločnejše borbe za zaščito slovenskega jezika; tudi v društvih je treba pojasnjevati potrebo, da govorimo slovenski.
Tov. Zora Košutova je ponovno sprožila vprašanje slovenske mesečne družinske revije, namenjene zlasti ženam, mladini in otrokom.
O potrebi ostrejše borbe proti titovskim agentom po tovar. nah je spregovoril tov. Doro C er gol j iz Sv. Ivana. Te agente je treba izolirati, dočim se je treba približati vsem delavcem, ki oklevajo.
Tov. Bertok je govoril o stanju. Slovencev v Skednju; mladina največ govori italijansko. Potreben bi bil tečaj slovenščine; mi sami ne moremo; ko pa smo naprosili nekega učitelja, je zavrnil, češ kdo mu bo plačal zamujeni čas.
Tovarišica z Opčin je poudarila potrebo prepričevanja staršev za vpis otrok v slovensko šolo. Boriti se moramo tudi proti nezdravim in škodljivim pojavom kozmopo-litizma in narodne brezbrižnosti.
Osnovni problem notranjega partijskega življenja ne obstaja v ugotavljanju razlike mišljenja, metode delovanja v Partiji, pač pa obstaja, na kakšen način je potrebno rešiti notranja protislovja in kako se moramo boriti proti individualnim pojmovanjem, metodam in karakteristikam, ki so v nasprotju s partijskimi načeli.
So člani Partije, ki ne vidijo in nočejo priznati pomanjkljivosti, napak, ki škodujejo stvari Partije. Njihov slepi optimizem vpliva tako nanje, da smatrajo, da gre vse prav, tako da popuščajo v budnost j in zanemarjajo borbo proti pomanjkljivostim, napakam in odklonom.
Drugi tovariši pa bolehajo na tem, da vidipo samo napake, pomanjkljivosti in stvari, ki gredo slabo. Zato postanejo pesimisti in brez zaupanja v borbo Partije.
Napačni in enostranski sta obe zadržanji, temu nasprotno moramo biti trdno prepričani, da je naša Partija močna, da je polna perspektiv, istočasno pa se moramo zavedati, da v Partiji še obstajajo manjše ali večje napake in pomanjkljivosti, treba je vedeti, kakšen je njih izvor in katere so metode za njih odstranitev.
Kakor obstajajo napačna zadržanja v gledanju stvarnosti Partije, tako obstajajo tudi razna zadržanja, kako se lotiti te stvarnosti.
Nadalje obstajajo člani, ki se veselijo negativnih strani v Partiji, jih pretiravajo, da bi jo spravili na slab glas; tako delajo sovražniki Partije, špijoni in izdajalcu.
Nekateri člani z lahkoto osvajajo zmotne' ideologije in slabe vzglede, da bi zadostili svojim ambicijam in osebnim interesom; tako delujejo najslabši oportunisti.
Nekateri člani Partije dopuščajo, da gre svojo pot vse, kar je zmotnega in nezdravega, ne da bi se temu najmanj zoperstavili; taki ljudje se bojijo kritike in samokritike, so do skrajnosti brezbrižni, prekomerno popustljivi, taki člani imajo malo čuta dolžnosti in so prepojeni z liberalizmom in birokratizmom.
Četrti način napačnega zadržanja v pogledu pomanjkljivosti v Partiji pa zajema tiste člane, ki pri vsaki, tudi najmanjši pomanjkljivosti začnejo zagrizeno borbo. Ti so pripravljeni z vso lahkoto izključiti vsakega člana, ki pogreši, in če tega ne dosežejo, zapustijo partijsko življenje, kakor da bi bil njih edini namen zadeti tovariše z najstrožjo nepopustljivostjo brez vsakršnega pomisleka. Taki elementi ne razumejo izvora protislovij v notranjosti Partije in imajo mehanično birokratično pojmovanje o notranji borbi Partije.
PO KAMPANJI ZA OBNAVLJANJE IZKAZNIC ČLANOV KP
Možnosti in perspektive razširitve naše Partije
Potek praznikov razdeljevanja izkaznic na Opčinah, v Elerjih in na Dacju
Pobuda za rekrutacijo, ki smo jo- vodili istočasno, ko smo pripravljali in izdajali izkaznice naše Partije za leto 1953 in uspehi te akcije nam potrjujejo možnost, da lahko na široki črti nadaljujemo z delom in da imamo priliko pridobiti nove člane za našo- Partijo. Čeprav je bil v nekaterih sekcijah dosežen dober uspeh, vendar je potrebno poudariti, da so n. pr. pri Sv. Jakobu, v Tomažiču, pri Magdaleni, v Dolini in v ladjedelnic; Sv. Marka, še velike možnosti za pridobivanje novih članov. In toliko bolj je pričakovati na področjih tistih sekcij, ki so zadnje na lestvici.
Danes lahko uvidimo, da je politika, ki j- je vodila in jo vodi naša Komunistična Partija pravilna, da ima Partija večji vpliv pri različnih plasteh ljudstva ter da je dana možnost za nadaljnjo pritegnitev novih članov, ki bodo Partijo ojačili in razširili njen vpliv. Nadaljnji uspehi v tem oziru odvisijo od razporeditve načrtov, ki bi jih morale pripraviti sekcije oziroma celice.
V manj kot mesecu dni je vstopilo v Partijo nekaj sto-
tin novih tovarišev. Nekatere sekcije so dosegle komaj 50 odst., druge 15, in celo manj odstotkov predvidevanega u-speha. V nekaterih sekcijah in celicah so včlanjevanje novih elementov spontano pripravili posamezni zavestnejši tovariši.
Za najboljše uspehe pri našem delovanju moramo na vsak način pripraviti dober de. lovni načrt. To pomeni, da je naša dolžnost imeti v evidenci najsibo v sekciji, v celici, ali v tovarni, kdo so naši prijatelji in simpatizerji. Izslediti m ramo sindikalne aktiviste, ljudi, ki podpisujejo naše resolucije in peticije, vse tiste, ki kupujejo naše časopisje itd. S temi moramo pripraviti potrebne stike, da jih približamo ter jim obrazložimo važnost borbe naše Partije. Naravno- je, da ne bomo takoj želi zaželenih uspehov, ne smemo pa odnehati, pač pa načrtno in vztrajno nadaljevati.
Važno vlogo pri tem imajo voditelji skupin, ki imajo trajne stike s člani Partije ter so povezani s širšimi množicami. Njih naloga je ta, da s temi ljudmi pripravljajo primerne sestanke in obveščajo Partijo o
“AMERIŠKO“ LICE GLAVNEGA MESTA ISTRE
v v
»elmo umno LflTHLisce pri puliu
Za gradnjo letališča v Alturi je prispelo že veliko ameriških strokovnjakov - V zakotnih delih puljske obale raztovarjajo ameriške ladje “Liberty", ki prevažajo orožje, tanke in letala - 500 delavcev odpuščenih v ladjedelnici ‘‘Scoglio Olivi"
Po vsej Jugoslaviji so titofaši-sti že pred časom začeli gradnjo oelikih strateških objektov, ki naj bi služili za izvedbo an-glo-ameriških vojnih načrtov proti državam ljudske demokracije in Sovjetski zvezi. Predvsem so se teh del lotili na mejah z ljudskimi demokracijami in ob jadranski obali, kjer naj bi Ame-rikanci imeli svoja vojna oporišča, od koder bi pošiljali nad narode vzhodne Evrope «vzorce» svoje atomske kulture: bombe, napalm, bakteriološko orožje, atomske bombe itd.
Tito/ašisti so tudi Pulj uvrstili med najvažnejše vojne objekte in ga tako začeli spreminjati v bazo svojih in ameriških čet.
V tem zadnjem času so se lotili obnove letališča v Alturi, t. j. 5 kilometrov pri Pulju. Po projektih zgleda, da hočejo titofaši-sti napraviti iz tega eno izmed
največjih letališč v Jugoslaviji. Najbolj zanimivo pa je dejstvo, da se vsa dela vrše pod neposrednim vodstvom titovskega vrhovnega poveljstva. Gradnjo nadzorujejo ameriški visoki častniki in inženirji, ki stanujejo v Pulju ali v bližini in se vsakodnevno podajajo na kraj dela samega.
Govori se, da bodo na tem objektu zaposlili približno 4000 delavcev, med katerimi bo veliko število rudarjev. Načrti predvidevajo izkopavanje velikih votlin v obrobnih skalnatih pobočjih. Te votline bodo služile' kot hangarji za letala. Letališče bi moralo biti zgrajeno za to, da bi lahko na njem pristajala najtežja ameriška vojna letala vseh vrst.
Po pripravah in po važnosti, ki jo titojašisti in ameriški vojaški in gradbeni «strokovnjaki» pripisujejo temu letališču, se da
sklepati, da bo to letališče služilo tudi pristajanju težkih atomskih bombnikov, s katerimi Ame-rikanci mislijo opremiti Tita.
Po načrtih zgleda, da bo gradnja novega letališča trajala kaka tri leta. Stalno prihajajo v Pulj novi ameriški inženirji, ki bodo prevzeli v svoje roke gradnjo objekta.
Za sedaj so titofašisti nasilno odvzeli zemljo večjemu številu kmetov Alture in jih izgnali.
V zadnjih mesecih so začele pristajati v Pulju tudi ameriške ladje «Liberty». Vse te ladje so natovorjene z vojnim materialom: tanki, letali, topovi, municijo. Značilno je, da jih ne raztovarjajo v poljski luki, marveč v kakšnem zakotnem kotičku puljske obale ali pa za kakim malim otokom. Strelivo, tanke, letala, topove potem natovarjajo na za to pripravne splave, ki jih skri-
vaj in ponoči raztovarjajo in zvozijo v Altura, kjer se gradi novo letališče. Od tam odvažajo material v notranjost Jugoslavije.
Da ne bi prebivalstvo opažalo, kakšna «pomoč» prihaja iz ZDA, titofašisti strogo prepovedujejo vstop v vse kraje, kjer se raztovarja ali natovarja vojni material. Take prepovedane cone so označene po napisih. Varovane pa so od vojakov.
Kljub vsemu pa prebivalstvo opazuje, kakšno «svobodo» prinašajo ameriške ladje «Liberty». In ko so pred časom raztovorili letala, so puljski delavci komentirali: «Sedaj raztovarjajo belo moko s perutmi; to pomeni, da nam bo boljše...».
Pulj so titofašisti dejansko spre. menili v vojno luko, ki jo brez
njih mišljenjih, -težnjih, in zahtevah.
V	krajih, kjer obstajajo mala in srednja podjetja, se mora za zanimati -sekcija. V velikih tovarnah je stvar lažja, ker so tovariši -stalno bliz-u drugih delavcev in se jim iz tega razloga nudi možnost. da pritegnejo čim več ljudi v Partijo. Veliko pažnjo je treba posvečati ženam, ki v gotovih sekcijah sestavljajo 40 odstotkov vpisanih, v drugih sekcijah pa komaj 10 odstotkov.
Podeželske ljudi moramo bolj seznaniti s Partijo, jih seznaniti z borbo naše Partije ki se istoveti -s težnjami m zahtevami vsega podeželskega prebivalstva. Bilo bi dobro imeti s temi ljudmi od časa do časa kak sestanek in po možnosti jih tudi vabiti na sestanke Partije, potom katerih bi se ti prepričali o našem pravilnem delovanju in o demokraciji, ki vlada v Partiji.
Ce se bomo držali gori omenjenih nasvetov in si tudi osvojili predlog tovariša Vida-lija, ki ga postavlja v voščil-nem članku ob novem letu. kjer pravi, da si moramo prizadevati, da podvojimo članstvo naše Partije, bomo res napravili, kar je potrebno, da ojačimo in razširimo našo Partijo, da bo vedno bolj kios svojemu programu.
V	soboto 10. t. m. so v treh krajih priredili družabne večere od priliki razdeljevanja partijskih izkaznic za leto 1953.
Na Opčinah sta imela priložnostni nagovor o Partiji tovariša Karlo Bernetič in To-m-'nez. Sodeloval je openski orkester in člani domače dramske družine so izvajali nekaj recitacij. Vsi člani so sprejeli podporno znamko Partije.
Pri Dacju, kjer je v imenu Partije spregovoril tov. Blazina, so se prav dobro počutili. Dva spretna godca sta razveseljevala družabni večer. Tudi pri Dacju so vsi sprejeli podporno znamko- Partije.
V	Elerjih -so domačini pripravili družabni večer v prosvetnem domu. Spregovorila sta tovariša Viola ir. Posto-gna. Domači pevski zbor je ubrano zapel nekaj naših pesmi. Vsi so se dobro počutili na domačem slavju. Tudi letos so Elerji kakor lani pridobili naši Partiji 5 novih članov. Tovariši, majhna naselbina Elerjev nam bodi vzgled za nadaljevanje rekrutacije, da pridobimo čim več novih moči!
pa pocUžetiu
ZGONIK
Skupina mlečnozobih pobalinov je že dalj časa skušala motiti pevce združenega zbora iz Zgonika, Ma-ltga Repna in Saleža. Rogovilili sc zlasti okrog hiše, v kateri so po navadi pevske vaje. Očividno so poskušali izzvati kak incident. Da ni do - tega prišlo, je pripisati predvsem hladnokrvnosti pevcev, ki niso mlečnozobim pobalinom dali takega odgoi vora, kot so ga vredni.
"(Nadaljevanje na 4. strani)
UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE “DELA" GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 24-36.
Miroljubni govor
ameriškega predstavnika v OZN
(Po listu «Novaja Vremja»)
VELIKO ZANIMANJE ZA SLOVENSKO ŠOLO
TITOVCI SE ZAGANJAJO
KOT ZAKLETI SOVRAŽNIKI
Vest, ki smo jo objavili v zadnji številki našega lista, namreč, da je minister za javno izobrazbo Segni pozitivno odgovoril na zahteve, ki so mu jih predložili poslanci tov. Beltrame, Lazza in Luzzatto, je razveselila vso demokratično slovensko javnost. O tem vprašanju se živo razpravlja že ves teden in to ne le na Goriškem, temveč tudi po drugih predelih Italijanske republike, kjer žive Slovenci in na Svobodnem tržaškem ozemlju. Odgovor predstavlja za vse prave Slovence nov žarek upanja, da bo zmagala pravica in da bomo končno le dosegli to, kar želimo, kar zahtevamo in za kar se že toliko let borimo, namreč spoštovanje naših narodnostnih pravic.
Z uzakonitvijo slovenskih šol bo končno odpravljeno vsako zapostavljanje in oviranje naše šole. Učenci bodo gotovi, da se bodo s svojimi slovenskimi izpričevali lahko predstavili kjer koli in da bodo nemoteno lahko nadaljevali študij na kateri koli drugi višji ali visoki šoli.
Z uzakonitvijo slovenskih šol bo rešeno tudi pereče vprašanje učiteljev in profesorjev. Razpisan 'bo natečaj za mesto na slovenskih šolah, rešeno bo vprašanje stalne namestitve in jamstva za upokojitev.
Ud uzakonitve slovenske šole je torej odvisen ves nadaljnji razvoj in procvit slovenske šole v zamejstvu. Zato i pobude parlamentarcev, i odgovor ministra na interpelacije vsa demokratična javnost toplo pozdravlja in odobrava.
Borba za priznanje slovenskih šol na Goriškem in na Svobodnem tržaškem ozemlju se neprestano bije že vrsto let. V začetku je bila osredotočena pred-
vsem v Trstu in Gorici, kjer smo dražen 1 predvsem zato, ker je zahtevali, naj okupacijska voja- spravila na laž vse njihove do-ška uprava reši to vprašanje. Ta 1 sedanje tendenciozne argumenta-
bi ga bila prav lahko rešila, toda ga ni hotela, odnosno še vedno odbija ugodno rešitev. Funkcio*-narji VU v Trstu Foden in Marshall ter v zadnjem času prof. Padda so zatrjevali, da bo vprašanje uzakonitve slovenskih šol o Trstu lahko rešiti potem, ko bodo pravno priznane slovenske šole na Goriškem.
Tako je torej prišlo do interpelacije v rimskem parlamentu in ni res, kar pišejo titovski fašisti, namreč, da je tozadevno zahtevo postaviti v okvir «splošne kominformistične predvolilne vabe za slovenske glasove».
Vsa poštena slovenska in italijanska javnost pozdravlja korak parlamentarcev in odgovor ministra za javno izobrazbo, le fašisti in šovinisti, bodisi italijanski ali slovenski se proti njima zaganjajo in ju napadajo. Titovski fašisti so posebno raz-
cije. Njim ni po volji, da bi prišlo čim prej do dejanske uzakonitve slovenske šole v Italiji, to predvsem zato, ker v Jugoslaviji in v coni B STO neprestano raznarodujejo tamkaj živeči italijanski živelj. Zaradi tega ni titovska ekspozitura v Italiji nikoli konkretno zahtevala uzakonitve. Ona raje gleda neprestano trenje in raje manevrira zaviranje vsakršnega napredka in normalizacije. Da bi pa svoje zaviranje in resnično rovarjenje proti slovenski šoli čim bolje zakrinkala je ob priliki volitev postavila v svoj program tudi točko, ki se nanaša na uzakonitev slovenske šole. Po njih logiki naj bi se s tem vprašanjem pečal goriški občinski svet, za katerega pa vsi dobro vemo, s kakšnimi navdihi je prežet. Na take ljudi se torej zanaša banda titovskih plačancev.
M. D.
PREVAL8KI ŠKANDAL pred goriškim sodiščem
GORICA — Svojčas smo- poročali o zamenjavi funkcionarjev v konzorciju za bo-nifici-ranje Prevala. Do zamenjave, odnosno do odstranitve nekaterih funkcionarjev je prišlo potem, ko je naše časopisje opozorilo na nekatere nerodnosti, ki so se tam dogajale. V začetku se je -sicer poskušalo zakriti kar se bi pač dalo
in preprečiti vsako nadaljnje poročanje o vprašanju. Ta teden je prišlo celo- do sodne razprave. Na zatožni klopi je sedela uradnica Marcella Tuzzi. Obtožnica ji je očitala, da se je polastila 15.300 lir, ki so bile last konzorcija. Sodišče je je obsodilo pogojno na 3 mesece in 16 dni zapora.
Vsa pokrajina protestira proti skleparskemu volilnemu zakonu
GORICA — Po- vsej pokrajini prebivalci z živim zanimanjem sledijo razvoju težke politične borbe, ki jo vodijo v rimskem parlamentu poslanci opozicije zato, da bi zagotovili spoštovanje republiške u-stave, ki jo demokristjansk-i u-stroj poskuša -okrniti z uvedbo novega volilnega zakona.
V	Tržiču se o tem vprašanju razpravlja zlasti v ladjedelnicah. Delavci -so poslali vladi številne proteste. Vršila so se tudi številna protestna zborovanja. Delavci tovarne SOILVAY in opekarne v R-o-mansu, so poslali protestne re. solucije poslanski zbornici in predsedniku republike.
V	Starancanu, Turjaku, Renkih in Krminu so bila protestna zborovanja, na katerih so govorili tov. Bergamas, Po-let-to. Banfi in Battello. Za jutri je napovedano zborovanje v Mari-anu, kjer bo govoril tov. Poletto.
Živo zanimanje za to vprašanje je spravilo z ravnovesja celo goriško federacijo DC, ki je bila prisiljena nalepiti posebne plakate v svojo obrambo.
Prav bi bilo, da bi tudi Slovenci javno protestirali proti vsiljevanju demoikristjanov. Dejstvo je, da smo prav Slovane! tisti, ki sm-o najbolj prizadeti v pogledu demokratičnih in narodnostnih pravic. Z uvedbo klerofašistične diktature bi se naž poloraj še poslabšal.
Nadškof postaja
politični propagandist
GORICA — Novi nadškof rnons. Ambrosi, ki je do nedavnega nekako kazal, da se ne bo vtikava! v politične zadeve ter da se bo brigal samo
za verske zadeve, je v zadnjem času spremenil sv-oje obnašanje. Pred kratkim je spre. govoril vernikom, ne kot cerkveni poglavar, temveč kot aktivist krščanske demokracije. V svoji «gorečnosti» se je zagnal ne le proti komunistom, temveč proti vsem, ki niso demokristjani. To prav gotovo ne bo koristilo njegovemu u-gledu in niti cerkvi, katere najvišji predstavnik v naših krajih je prav on. Zavedal naj bi se raje resničnosti pregovora: »Sloga jači, nesloga tlačil».
Stavke v svetu
Stavkovno gibanje v kapitalističnih deželah se vedno bolj širi in zajema vedno večje plasti delovnega ljudstva.
V Italiji se neprestano vrste stavke delavcev. Delavci stavkajo med drugim tudi zato, da branijo svoje " tovariše pred odpusti z dela. Preteki; mesec je vodstvo tovarne «Terni». v istoimenskem mestu sklenilo, da odpusti 700 delavcev. Cim so delavci zvedeli za tozadevni korak vodstva so v znak protesta prenehali z delom za dve uri. Tudi uradniki zakladnega ministrstva, finančnega ministrstva in računovodske zbornice v Rimu so pred časom stavkali 48 ur.
Na Japonskem je zaradi stav. ke električarjev prenehalo o-bratovati 260 električnih central. S tem je bila najbolj prizadeta vojna industrija.
Tudi v Montevideu (Uruguay) je bila pretekli mesec velika stavka delavcev, ki delajo v tovarnah za predelovanje kavčuka. Omenjeni delavci zahtevajo izboljšanje mezd ter ponoven sprejem odpuščenih delavčevi
Toda, kot vsaka stvar, tako je tuai izzivanje v aogieanem času doseglo svoj vrhunec in preseglo meje. Nekega ve. cera v preteioem teanu je bila pevssa vaja. Tudi mleč-nozcooi so prišli in pričeli s svojim rogoviljenjem. Nekateri pevci so skočili za pobalini, ki so jo seveda pobrisali tako urno, da ni bilo ne duha ne siuha za njimi. Le 19-letni Aldo Živec je imel smolo. Naši tovariši so ga dohiteli, ga ujeli in predali policiji. Nadebudni motilec javnega reda je morda mislil, da se bo rešil s tem, da se je vrgel na tla. Mislil je, da ga bodo tovariši pustili v miru. Morda je računal celo na to, da bo postal žrtev morebitnega napada... Niti e»; , niti drugo se mu ni posrečilo. Zadevo ima sedaj v rokah policija. Upamo., da se v tem primeru ne bo izkazala pristranska.
Omeniti moramo, da je o-menjeni Aldo Živec član nekega drugega pevskega zbora. Ta je lahko «ponosen», ker ima tako «nadebudnega .n kulturnega» člana v svojih vrstah.
Pred nekaj časa je titovska občinska uprava vzela združenemu pevskemu zboru klavir. To je naredila z izgovorom, da je klavir šolska last in da ga je zato treba vrniti šoli. Temu pa seveda ni tako. Danes uporablja ta klavir titovski pevski zbor Kako utemeljuje to župan Obad? V vaseh zgoniške -občine, kjer je zelo cenjen pevski zbor, ki ga vodi požrtvovalni pevovodja Herman Milič, vlada zaradi tega -veliko nezadovoljstvo.
MALI REPEK
Pred nekaj tedni so bile velike vojaške vaje v okolici naše vasi. Okupacijski tanki so ob tej priliki zelo poškodovali naša polja, travnike in pašnike. Ubrali š-o si novo pot, ki vodi od Bri-ščkov mimo naše vasi, Zgonika, iSaleža in Bajte. Skoda je velika. Govori se, da nameravajo okupacijske oblasti rek-virirati vse -ozemlje ob tankovski poti.
Ker so že naredili tako občutno škodo, naj bi vsaj poskrbeli za to, da bi čim prej izplačali odškodnino. Za to pa bi se m rala malo resneje pozanimati občinska uprava v Zgoniku!
V titovskem zapor« je Elerjeva rodila hčerkico
3. januarja je Ondina Eler-jeva iz Elerjev (v coni A) povila hčerkico v koprskem zaporu. Kot je znano, je bila Elerjeva obsojena minulega novembra na 22 mesecev zapora, čeprav ji titofašistične hijene niso mogle ničesar dokazati in čeprav je bila hudo bolna in noseča.
Po obsodbi so ilegalno in kršeč predpise mirovne pogodbe in veljavne zakone odpeljali težko bolno in nosečo Elerjev-o v ljubljanski zapor.
V zadnjem času pa se je v Ljubljani njeno- zdravstveno stanje tako poslabšalo, da so jo morali znova prepeljati v cono B v strunjanski zapor (pri Piranu). Tri dni pred porodom pa so jo odpeljali v koprske zapore, kjer je rodila hčerkico. Takoj po porodu, ko se še ni opomogla in ko se je njeno stanje zaradi poroda še poslabšalo, so jo hoteli znova
odpeljati z lo-tfočičkom vred v ljubljanske Zapore.
Proti temu se je Ondina Elerjeva odločno zoperstavila, ker je vedela, da lahko ta prevoz pomeni smrt za njenega otročička in zanjo -samo. Tifcfašističnim krvnikom je izjavila, da si bo vzela življenje, ako jo bodo v sedanjem stanju ponovno odpeljali v Ljubljano.
Zaradi tega odločnega nastopa so titofašisti baje morali pristati na to, da se Elerjeva ne odpelje več v Ljubljano in da bodo njo in njeno- hčerkico obdržali v enem izmed zaporov cone B.
O podlem in hijenskem ravnanju titofašističnih oblasti z Elerjevo nimamo več kaj dodati. 2e gola dejstva govore, česa so titofašisti sposobni v -svojem -onemoglem proti!j ud-skem besu. Vsega zgražanja vredno pa je zadržanje oblasti cone A, 'ki niso ne za časa
aretacije, ne ob obsodbi, ne ob vesteh o titovskem zločinskem zadržanju napram Elerjev! niti ne ob porodu ukrenile ničesar v obrambo državljanke cone A. V tem so šli povsem na rokio- oblastem tisk in razne stranke našega mesta, ki se jim ne zdi vredno dvigniti glas obsodbe proti nečuvene-mu titovskemu zločinu. Kje so tisti ljudje, ki se -ob božiču licemersko trkajo na svoja «krščanska» prša in bahato izpovedujejo svojo «krščansko» vero? Kam so se potuhnile tiste oblasti, ki pravijo, da se borijo za «civilizacijo» in za «ohranitev družine in doma»?
Vseh teh ni na spregled ob primeru nesrečnice, ki je morala poviti svojega otroka v ječi. V tem primeru so vsi ti licemerci pozabili celo na za kon, 'ki velja na našem Ozf-m lju in ki določa, da se žena. ki je noseča, ne mere zapreti eno leto po porodu.
17. JANUARJA 1958
DBUO
STRAN 8
Teror francoskih kolonialistov
ne more zlomiti svobodoljubnih narodov
Osvobodilno gibanje v Tunisu, Alžiru in Maroku je zavzelo vsenarodni obseg - Zaupanje arabskih patriotov v Sovjetsko zvezo - Ameriški imperialisti izpodrivajo francoske konkurente iz severne Afrike
(Nadaljevanje iz zadnje številke)
Severna Afrika predstavlja zelo važen del v napadalnih načrtih imperialistov proti Sovjetski zvezi in ljudskim demokracijam. Francoski imperialisti na ves glas poveličujejo strateške prednosti zračnih in pomorskih oporišč, stavljenih na razpolago atlantskemu bloku in predvsem še njihovim ameriškim gospodarjem in «zaveznikom». Toda s tem. da so povabili svoje «prijatelje» yankeeje. naj grade svoja letališča v severni Afriki, so francoski imperialisti istočasno odprli tudi vrata grabežljivim ameriškim imperialističnim konkurentom.
Pod pretvezo del vojaške važnosti ali «gospodarske pomoči» je ameriškim imperialistom uspelo, da so" začeli sodelovati v odločujoči meri v celi vrsti podjetij ;n zlasti še v rudnikih. Polastili so se petrolejskih koncesij v Tunisu ter si zagotovili velikanski del trgovine v Maroku, kjer je danes že na deset tisoče ameriških naseljencev.
Francoski meščanski tisk se od časa do časa pritožuje nad «pomanjkanjem obzirnosti», «sovražnim značajem» delovanja ameriških agentov v severni Afriki. Brez dvoma je interesna borba med francoskimi in ameriškimi monopoli v severni Afriki eden izmed virov nasprotstev, ena od najhujših točk trenja med ameriškim imperializmom in francoskim satelitcm. Jasno je, da skušajo ameriški imperialisti čeprav se boje kot ognja borbe narodov za osvoboditev, izpodkopati položaje francoskemu konkurentu, da bi ga izpodrinili.
Narodi Tunisa, Maroka in Al-žira se ne dajo preslepiti «an-tikolonialistični» demagogiji iz Washingtona. Oni nečejo zsmenjati gospodarja, marveč izbojevati si svobodo. Dvoličnost in hinavščina, ki so jo pokazali predstavniki ZDA med diskusijo o tuniškem vprašanju na OZN, popolnoma razkrinkuje-ta ameriški imperializem ter ga prikazujeta v pravi luči krvoločnega sovražnika vseh osvobodilnih gibanj v kolonialnih in odvisnih deželah.
V nasprotju s tem pa daje Sovjetska zveza, dežela zmagovitega socializma, neprestano svojo moralno in politično pomoč narodom severne Afrike v njihovi borbi za narodno osvoboditev ter zahteva zanje, kakor za vse tlačene narode, pravico, da si sami vladajo, pravico do neodvisnosti in do narodne suverenosti. Ti narodi vedo, da lahko zaupajo be-
sedam predstavnikov Sovjetske zveze v OZN, ker poznajo srečno usodo nekdanjih kolonij, ki jih je o-svobodila Velika oktobrska socialistična revolucija, poznajo lepo uspevajoče življenje sovjetskih republik, ki imajo enake pravice in so visoko razvite politično, gospodarsko in kulturno. In prav zaradi tega patrioti teh dežel odločno proglašajo, da se ne bodo nikdar vojskovali proti deželi svobode in bratstva med narodi.
* * *
Borbo tuniških, mar iških in alžirskih patriotov so silovito podžgale tudi zgodovinska zmaga kitajskega naroda, slaven odpcr korejskega naroda proti ameriško - angleškemu napadu, zmagovita vojna, ki jo vodi vietnamski narod proti francoskim kolonialistom.
Narodnoosvobodilno gibanje severnoafriških narodov je v teh zadnjih časih zavzelo doslej še ne viden razmah in obseg. Množične manifestacije vsega ljudstva, splošna stavka, naraščanje vsakovrstnih akcij proti imperialistom so bile odgovor tuniškega ljudstva na streljanja, na kazenske ekspedicije in na podel umor Ferha-ta Hašeda. tajnika Splošne zveze tuniških delavcev, ki so ga izvedli biriči kolonialistov.
V vseh velikih mestih Maroka so delovne množice odločno pokazale svojo solidarnost z bratskim tuniškim narodom ter svojo voljo, priboriti si neodvisnost svoje dežele. Stotine maroških rodoljubov je bilo ubitih po kolonialist čnih četah v Všasablanci in v drugih kraj .:,. Toda to ni zaustavilo ljudsKOga gibanja; ljudstvo je odgovorilo z novimi rodoljubnimi demonstracijami in stavkami.
Alžirski narod je s svoje strani pokazal svojo solidarnost s tuniškim in maroškim narodom v mnogih manifestacijah in stavkah, proti katerim je kolonialistična policija nastopila z vso surovostjo.
Pripadnike narodnoosvobodilnega gibanja v vseh teh treh deželah preganjajo na najbolj krut način. Tisoče voditeljev in funkcionarjev, ki pripadajo različnim strankam in organizacijam, rodoljube vseh prepričanj so aretirali, jim sodili po prekem sodišču ali pa so jih deportirali brez procesa.
S p-.sebnim besom pa pre ganjajo kolonialisti komuniste. Sekretarji Komunistične partije Tunisa so bili deporti rani. Številni voditelji Komunistične partije Alžira so pre ganjani. Komunistično partijo Maroka so kolonialisti posta-
Predstavniki «Domowine» pozdravljajo predsednika Nemške demokratične republike Wilhelma Piecka.
Po zaslugi zgodovinske zmage Sovjetske vojske nad nemškim fašizmom je prišlo med drugim tudi do temeljitega preokreta zgodovine življenja Lužiških Srbov, ki žive na področjih sedanje demokratične nemške republike. Pred štirimi leti je deželna skupščina Saške sprejela zakon za zaščito narodnostnih in socialnih pravic Lužiških Srbov. Na podlagi tega zakona danes Lužiški Srbi svobodno in neovirano razvijajo svojo kulturo ter u Šivajo vse pravice svobodnega naroda v sklopu demokratične Nemčije. Zato se je v povojni dobi zelo razvilo kulturno de lovanje tega naroda. Obnovili so se pevski zbori, plesni ansambli in kulturne brigade.
Prvič v zgodovini imajo tuniški otroci priliko, da se učijo v svojem materinem jeziku. P°leg številnih osnovnih šol imajo lužiški Srbi tudi gimnazijo v Bancu, učiteljišče v Ra-tiboru ter kmetijsko strokovno šolo v Crostvicu. Danes študira na univerzi v Leipzigu okrog 80 lužiškosrbskih študentov. V Bancu deluje tudi znanstveni institut, -ki raziskuje kulturne vrednote lužiških Srbov. Srednjenemški radio oddaja med drugim tudi v lu-ziškosrbskem jeziku. Politična organizacija, ki vodi lužiške
Srbe se imenuje «Domowina»; njihov časopis pa je «Nowa Doba».
_ Leta 1951. so dobili trije lu-žiškosrbskl kulturni delavci državno- nagrado, in sicer pisatelj Jurij Brežan, slikar in grafik Mercin Novak in skladatelj Jurij Vinar.
Lužiški -Srbi, ki so bili stoletja zatirani, bi s svojimi lastnimi močmi prav gotovo ne mogli v tako kratkem času doseči tako velikih uspehov. Vse to pa so lahko dosegli zato, ker so deležni vsestranske in iskrene pomoči vlade delovnega ljudstva Nemške demokratične republike.
L. R. MADŽARSKA
Madžarsko poljedelstvo bo v tekočem letu napravilo, ponoven velik korak naprej. Z nadaljevanjem izgradnje velikega kanala v vzhodni Madžarski, ki bo dolg 100 km bodo lahko že namakali trikrat tolikšno- površino kot doslej.
Mehanizacija poljedelstva naglo napreduje. Po zaslugi pomoči Sovjetske zveze, ki je omogočila, da je Madžarska že preteklo leto pričela sama graditi kombajne, je že preteklo leto bilo v obratu v deželi 450 kombajnov. V tekočem letu pa bo domača industrija izdelala L200 novih kombajnov.
vili izven zakona, potem ko so zaprli njenega sekretarja tovariša Alija Jata. Toda nič ne more upogniti sile komunistov, zavednih in neustrašnih borcev za svobodo in bodočnost njihove domovine.
Komunistične partije Tunisa, Maroka in A|lžira trdno vztrajajo na čelu borbe in so prvoborci za narodno enotnost in za stvoritev širokih narodnih front za neodvisnost.
Tuniški, maroški in alžirski rodoljubi vedo, da jih v njihovi borbi podpira vse napredno človeštvo ter široke množice francoskega ljudstva. Oni prav dobro ločijo nesramne zatiralce od francoskih delovnih ljudi, ki se zoperstavljajo osovraženemu preganjanju v severni Afriki ter zahtevajo, naj se tamkajšnjim narodom prizna pravica do svobode in neodvisnosti.
Zasluga Komunistične partije Francije, partije Mauricea Thoreza, je, da je vedno izražala čustva -francoskega ljudstva in da je žigosala nezaslišane zločine francoskega imperializma in sokrivdo vseh buržujskih strank, vštevši stranko desnih -socialistov.
Vztrajno in odločno zahtevajoč, naj se ugodi težnjam narodov severne Afrike, ostaja Komunistična partija Fran. cije zvesta borbenim tradicijam francoskega delavskega gibanja za pravico vsakega naroda, da sme svobodno razpolagati s svojo usiodo, ter z dalekovidnostjo brani edino pravo nacionalno politiko, ki se sklada z interesi Francije in miru.
KONEC
LEO FIGUERES član CK Komunistične partije Francije
Mir naj vlada v svetu!
v, GOROHOV : PREGLED REVIJE „SLAVJANUEU
Sile mirovnih pristašev naraščajo in se utrjujejo
Komunistična partija je takoj po ustanovitvi Sovjetske države proglasila politiko miru in prijateljstva med narodi, ki jo odtlej neprestano izvaja tudi v praksi. Borbo, ki jo vodijo sovjetski ljudje za mir, podpirajo vsi miroljubni narodi. O tem so nazorno in prepričljivo govorili predstavniki preko 40 bratskih komunističnih in delavskih partij, ko so sporočali svoje pozdrave 19. kongresu Komunistične par-tije Sovjetske Zveze. Mirovni borci razkrinkujejo zločine sovražnikov človeštva.
Sedaj, ko vsi sovražniki miru, katerim načeljujejo ameriški imperialisti jačijo svoje zločinsko rovarjenje, je borba proti izbruhu novega svetovnega klanja postala najpoglavitnejša naloga vseh narodov sveta.
Zadnja številka revije «Sla-vjanje» (revijo izdaja Slovanski komite Sovjetske Zveze) piše med drugim tudi o tem, kako veliki konstruktivni program sov-
NEKAJ UTRINKOV O DELOVANJU OBČINSKE UPRAVE V ZGONIKU
Namesto v Gabrovec bodo javni telefon na proseško
napeljali
postajo
Bajta, Brišče in Zagrajec so po krivdi titovske uprave še vedno brez elektrike - Samatorci vprašujejo, kdaj se bodo pričela zimska dela - Namesto sestankov volivcev so titovci uvedli sestanke njihove politične organizacije - Velika večina občanov je nezadovoljna z Obadovo upravo
— Premalo pišete o razmerah v naši občini. Včasih, ko so bile te mnogo boljše nego so. danes, ste več pisali!
Tako nas je posvaril dober tovariš iz zgoniške občine. Obljubili smo mu, da bomo našo pomanjkljivost popravili v kolikor nam ho- mogoče, in to čimprej. Ker se zavedamo, da obljuba v resnici dela dolg, skušamo že danes delno izpolniti to -obljubo.
Zares so se v zadnjem času razmere v zgoniški -občini znatno- spremenile. K temu je pripomogla nova titovska -občinska uprava s svojimi priskledniki. Občani zgoniške občine so bili navajeni važna vprašanja skupno reševati. V ta namen so se pod bivšo demokratično občinsko upravo, kateri je načeloval tov. Pirc, vršili vsako leto po vseh vaseh množični sestanki, katere bi prav lahko imenovali zbori volivcev. Na njih so se pogovorili občani s svojimi! voditelji, voditelji sami pa -so na teh sestankih podali nekak obračun izvršenega dela. Vsi so bili s takimi sestanki zelo zadovoljni. Tega sedanja titovska u-prava noče nadaljevati. Namesto sestankov, ki bi bili namenjeni vsem volivcem, prireja sestanke svoje skupine, katere skuša olepšati s ponesrečenimi gesli takoimenovane slovenske skupnosti, ki pa je ffak že- dalj časa v pravih škripcih . Povsem razumljivo je, da se takih sestankov ne udeležuje niti polovica volivcev, odnosno občanov. Kdo neki bi hodil na sestanke, na katere se pripeljejo tudi politični pustolovci iz Trsta, ljudje, ki nosijo na sebi neizbrisen pečat zloglasnega titovskega fašizma in terorizma.
No, in na teh sestankih navadno govorijo «vodilni možje» o delu, ki ga je sedanja
Motiv iz Briščkov
titovska uprava izvršila v občini. Poročanje ni nič -drugega neg-o lastno hvalisanje. Toda, če malo glob j e pogledamo načrte bivše demokratične u-prave in če se z njimi malo podrobneje seznanimo, se kaj kmalu prepričamo, da je vse ali skoraj vse dosedanje hvalisanje naravnost smešno; saj so dela, ki so bila doslej dokončana po večini pričeli pod bivšo upravo.
Na marsikaj pa je občinska uprava, ki jo vodi titovec Obad, prehitro namerno ali nenamerno pozabila; marsikaj je spremenila zato-, ker ni -sovpadalo z njenim stremljenjem.
Že prejšnja občinska uprava je pripravila vse potrebno zato, da se napelje elektrika v Brišče, v Bajto pri Saležu in v Zagrajec. Vse tozadevne načrte pa je titovska uprava prenaredila. Po njeni logiki bi morali prizadeti vaščani sami prispevati znatne vsote zato, da bi dobili elektriko. Znano je, da je po dogovoru s prejšnjo občinsko upravo družba SEILVEG obljubila, da bo na-
peljala elektriko v vse omenjene zaselke proti go-tovemu jamstvu občine. Slo se je torej za nekaj milijonov lir, ki bi jih občinska uprava prav gotovo dobila v doglednem času. Toda Obadova uprava pogodbe ni hotela podpisati in tako je -šel načrt prejšnje u-prave po vodi, Bajta, Brišče in Zagrajec Pa so ostali brez elektrike in ni nikakih izgle-dov, da bi jo tako hitro dobili.
Drugo podobno dejanje se je dogodilo v Gabrovcu, kjer je prejšnja uprava napravila potrebne korake za to-, da bi vas dobila javen telefon. Celo prostor je bil že na razpolago. Toda za Obada in njegove sovrstnike to ni bilo potrebno. Mesto Gabrovca je dobila telefon proseška postaja, kjer prav gotovo ne bo služil občanom, temveč tujcem. Znano je, da je na proseški postaji veliko skladišče jugoslovanskega lesa. G. Obad je torej poskrbel za to, da bo ta kupčija v Jugoslaviji naropanega blaga čim bolj napredovala tudi s pomočjo telefona. To je
drugi greh, ki ga Gabrovčani prav gotovo ne bodo zlepa pozabili. To si lahko zapomnijo Obad in njegovi pomagači.
Titovska uprava se danes na vse pretege hvali, češ da je poskrbela, da se je ustanovila v Gabrovcu nižja osnovna šola. Pri tem seveda namerno zamolčuje dejstvo. ds je prav sedanji župan še za časa bivše občinske uprave vedno nasprotoval tej zahtevi in da je trdil da bi vsaka decentralizacija šole na Proseku škodila interesom slovanske šole. Dejstvo pa je, da se je Slovensko hrvatska prosvetna zveza vedno potegovala za pravilno rešitev tega vprašanja, ki še vedno ni rešeno ’ tako kot bi moralo biti. Na Tržaškem je več mladih slovenskih učiteljev brezposelnih, v Gabrovcu pa poučuje učna moč, ki je nastavljena tudi na zgoniški šoli. Povsem razumljivo je, da je to nepravilno in da bi se tudi za to vprašanje morala pozanimati občinska uprava.
V	Saležu tožijo, da je prejšnja uprava razširila nekatere poti in zgradila ob njih zidove. Bivša občinska uprava je nabavila tudi cement za to, da bi z njim pokrila omenjene zidove, kar bi vsekakor koristilo njih solidnosti. Nova u-prava pa je omenjeni cement porabila v druge namene.
Samatorca toži: Povsod so že pričeli s zimskimi deli, samo pri nas ni o njih še nobenega znamenja. Popolnoma prav da terja odgovor od titovske občinske uprave; kajti tudi ta vas ;ima svoje potrebe in svoje pravične zahteve, ki jih občinska uprava ne sme prezreti.
V	tem bežnem pregledu razmer, ki vladajo v zgoniški občini, kjer so trenutno na čelu obč. uprave titovci, imamo dovolj zgovorno potrdilo, da je hvalisanje o uspešnem delu
ne le smešno, temveč tudi brez vsake podlage. Teh nekaj primerov nam tudi dovolj zgovorno potrjuje, da je velika večina občanov nezadovoljna s -sedanjo upravo, kateri so- resnične potrebe in zahteve občanov v številnih primerih — deveta briga.
P. R.
jetskega ljudstva navdihuje celotno napredno človeštvo v borbi za mir in proti vojnim netilcem.
Ljudski umetnik S. Cerasimov pripoveduje v svojem članku «Luč Velikega Oktobra» o tem, kako se je borbi za mir, ki jo je sovjetsko ljudstvo začelo v oktobrskih dneh leta 1917, katero je podprlo vse sovjetsko ljudstvo, sedaj v vseh deželah zemeljske oble pridružilo na stotine in stotine milijonov ljudi, ki so dobre volje.
«Vsakogar, ki je utegnil obiskati ljudsko-demokratične dežele, oziroma osvobojeno Kitajsko, piše S. Gerasimov, navdaja veselje, saj je videl srečne, osvobojene ljudi, ki so spoznali popolnoma novo, nekdaj neznano radost ustvarjalnega dela za procvit celotnega— od sedaj naprej za vse večne čase svobodnega— ljudstva».
S. Gerasimov je skupaj z drugimi sovjetskimi kulturnimi delavci, na povabilo ameriških mirovnih borcev, obiskal tudi Združene države Amerike. Čeprav so si oblasti tedaj na vso moč prizadevale, da bi ameriško ljudstvo ločile od sovjetskih delegatov, se jim to vendarle ni posrečilo. V New Yorku se je vršil miting, kateremu je prisostvovalo 20 tisoč ljudi. Na mitingu so govorili zastopniki Sovjetske Zveze, med katerimi Aleksander Fadejev. Vsi navzoči so govorni-ke sprejeli z viharnimi ovacijami.
«Po mitingu, piše S. Gerasimov v svojih spominih, nam je na tisoče in tisoče ljudi ponujajo roke v prijateljski pozdrav. Policija si je sicer divje prizadevala, da bi nas od množice ločila, toda pred tako zanosno prijateljsko manifestacijo je bila enostavno brez moči».
Ko so sovjetski ljudje odhajali iz Združenih držav Amerike jih je navdajalo trdno prepričanje, da v Ameriki zori stanovitna težnja delovnih ljudi po ohranitvi
miru kljub zlobnemu obrekovanju ameriške propagande.
Revija «Slavjanje» je objavila tudi članek prosvetnega ministra Poljske ljudske republike Vitoi-da Jarosinskega «Po poti Velikega Oktobra». Avtor članka pripoveduje o tem, da se Poljska skupaj s Sovjetsko Zvezo nahaja v mirovnem in socialističnem taboru. Na ta način varuje in utrjuje svojo suverenost in neodvisnost ter si zagotavlja možnost, da svobodno odloča o svoji usodi in da si uredi življenje v skladu z voljo poljskega ljudstva.
«Vzgled, ki ga nudi Jugoslavija, piše V. Jarosinski, — nazorno dokazuje, da odklon od te poti pomeni izdajstvo ljudskih narodnih interesov. Vohunska Titova in Rankovičeva klika je jugoslovanske narode izdala, deželo pa ločila od demokratičnega tabora in jo izročila ameriškim kolonizatorjem v sužnost».
Avtor članka je potom neštetih primerov in dejstev dokazal, da prijateljstvo, ki vlada med Poljsko in Sovjetsko Zvezo, blagodejno vpliva na nagel razvoj poljskega ljudskega gospodarstva in kulture ter na porast ljudskega blagostanja na Poljskem.
«Veliki Oktober razsvetljuje zmagoslavno pot bolgarskega ljudstva», pod tem naslovom je revija «Slavjanje» priobčila članek, ki ga je napisal član predsedstva Bolgarskega Slovanskega komiteja 1. Kjulkovski. Avtor članka piše o tem, da je bolgarsko ljudstvo po vzgledu Sovjetske Zveze v svoji deželi ustvarilo nov, ljudsko-demokratični red in da se Bolgarija, ki je bila nekdaj zaostala dežela, sedaj hitro razvija po socialistični poti. Bolgarija postaja industrijsko-agrarna dežela.
J. Kjulkovski piše o tem. da je bolgarsko ljudstvo tesno zdru. ženo z vsemi Ijudsko-demokra-tičnimi deželami in da trdno ter neomahljivo stoji v vrstah svetovne mirovne fronte.
«Bolgarsko ljudstvo, je rečeno v članku, se pogumno bori za mir in kot zvesti čuvar miru na Balkanu preprečuje vse zahrbtne poizkuse beograjskih, atenskih in ankarskih lutk ango-ameriških imperialistov, da iz balkanskega polotoka ponovno ustvarijo «skladišče smodnika».
V. GOROHOV
(Kanec prihodnjič)
Bf3(?OlfS81 Mislite
BIJ Z Hfi
Orjaški traktor j io in plugi - ponos sovjetskih kolhozov
BOŽIC VOJAKA JOE A
Frontna črta poteka v bližini točke 234. Ameriški vojaki slišijo na izvidniška mesta in celo v zaklonišča korejske vojake. Nekateri govorijo, drugi se smejejo, nek izvidnik kliče. Pred dobrim tedn-om. so držali to ameriško postojanko v oblasti južn-okorejski .vojaki. Toda morali so jih oddaljiti zato, ker so se spoprijateljili s Severnimi. To se je zgodilo na bojnem polju, v strelskih jarkih, v prvih bojnih črtah. Sleherno noč je kateri izmed njih pobegnili na nasprotno stran.
Zaradi tega je dospel na točko 234 oddelek Joa Morrisona, ki je izbran strelec, visok en meter in petinosemdeset in ima rdeče lase. Ti dve značilnosti sta povzročili, da so mu nadeli kar dva pridevka, «dolgin» in «rdečelasec». Pridevka so mu dali že tedaj, ko je bil zaposlen kot čistilec oken prj nekem podjetju v New Yorku. Dolgočasne ure na izvidniškem mestu na bojišču mu nikakor ne delajo preglavic, saj je bil navajen prebiti ure in ure pri čiščenju oken, privezan ob zunanjo steno v tridesetem ali štiridesetem nadstropju nebotičnikov.
Na božični večer, medtem ko je bil na straži, se je spomnil, kako ga je nekoč eden izmed njegovih tovarišev «prinesel okoli» s tem, da ga je zvezanega pustil vi-seti na zunanji strani nebotičnika. Iz uradov so že vsi odšli in Joe ni vedel, kako se rešiti. Ni mu ostajalo nič drugega nego, da je prižgal cigareto in kadil ter potrpežljivo čakal, da ga kdo reši. Slučajno je neko dekle tri nadstropja višje pogledalo skozi okno.
— Ej, plavolaska — je zaklical Joe.
Kaj se ti ne vrti v glavi, ko visiš tu zunaj, ga je vprašala plavolaska in zatisnila oči zaradi omotice.
-Ne še, toda kmalu se bo vrtelo. Ali so morda iznašli telefon v vašem stanovanju?
Ne, čakali smo, da prideš ti in nam daš pobudo
za to.
Napravi mj uslugo, telefoniraj vratarju in ga prosi, naj pride in me reši ali pa naj mi prinese kak časopis, da ga bom citai za krajši čas.
Tako je bil Joe rešen; plavolaska pa je postala njegova žena. .Sedaj imata enega otroka, starega že dve leti, ki izgovarja po sto besed na minuto..
Joe se je smejal sam s seboj. Tipal je po notranjem žepu svojega jopiča, v katerem1 je imel zbrana pisma. Pretemmo je bilo, da bi jih bral. Vseeno pa jih je potegnil iz žepa in jih gledal. Dovolj je bilo le, da je na njih videl kak sivi madež, kako črto ali črko.
Medtem sliši smeh pred sabo. Ta prihaja iz neke ko-
rejske postojanke, ki je prav blizu njega. V hipu se ga polasti .val malodušja in domotožja.
—■ Nocoj je božična noč — je pričel misliti Joe. — Mike bo šel zgodaj spat zato, da bo mati lahko okrasila božično drevesce. Prepričan sem, da bo poskušal čim dalje bdeti. Zlezel bo za vrata in skrivaj opazoval, kaj bo mati delala. Tudi jaz sem tako delal, ko sem bil še otrok. Morda si bo moj oče nadel brado in se preoblekel v dedka Božiča. Obleko in brado hrani že bogve koliko let v nekem zabojčku.
Te misli so mu kot kapljice kapale v glavo in so slabo vplivale nanj.
Nenaden topovski strel se je zaslišal iz daljave. Vzdramil ga je iz premišljevanja. Zavedel se je, kje se prav za prav nahaja. Gledal je okoli sebe in poskušal spoznati profil obrobnih gričev v temini.
Od časa do časa se je v daljavi posvetilo. Nekaj za tem se je zaslišalo bobnenje topov. Na tisti strani je bilo bojišče nemirno že nekaj ur. Morda je topništvo pripravljalo kak napad.
Vsakikrat, ko je ostal sam na straži, kakor tudi ponoči, ko se je prebudil, je premišljeval o vojni. Zdela se mu je čudna in nerazumljiva. Zakaj so prav za prav tam? Zakaj je tam on. Joe, namesto, da bi bil v New Yorku, kjer bi čistil okna na nebotičnikih? Zakaj je moral prebroditi Tihi ocean in priti na Korejo, kjer gazi nadležno blato?
Bo izkrcanju, medtem, ko se je njegova kolona pomikala proti bojišču, je Joe srečal kolono korejskih in kitajskih ujetnikov. Ko je videl ta prizor, ga je spreletela mrzlica. Ujetniki so prepevali. Marširali so Z rokami sklenjenimi nad tilnikom, z vedrim in odločnim pogledom vnaprej. Zdelo se mu je, da gleda mimohod vojakov v paradi. Petje je bilo energično in glasno. Ameriški vojaki na svojih kamionih so to' opazovali v tišini. Strmeli so od občudovanja. Nihče izmed njih ni spregovoril besedice, dokler ni odšel poslednji ujetnik. -Zadnji je bil sko-roda še otrok. Ozrl se je ravno v trenutku, ko je bil poleg njega Joe, pogledal ga je v oči resno in brez nasmeha ter pTi tem zakričal nekaj besed v svojem jeziku.
Malo naprej, na zidovih hiš, ki so jih amerikanci porušili, poškodovali ali zažgali, pa je Joe bral: «Amerikanci, pojdite domov! To je naša dežela!»
«To je naša dežela!» Joe ni mogel nikoli pozabiti teh besed.
Morda je v svojem jeziku prav isto hotel reči mladi
korejski ujetnik. «Tu je moja dežela, kaj hočeš tu, tujec? Nič slabega ti nisem naredil in nič nočem od tebe. Niti nimam nič proti tebi. Hočem samo to, da moja dežela ostane še nadalje moja, hočem si obnovit; hišo, ki si mi jo tj bombardiral.»
Joe je bil discipliniran vojak. Nikoli bi mu ne prišlo na misel, da ne bi izvršil ukazov svojih oficirjev. Toda ni razumel nič.
Evo ga na božično noč, ko leži v blatu in opazuje kretnje nekega sovražnika, ki ga ne razume in ga tudi ne sovraži. In ne ve, zakaj se tam nahaja, in tega niti ne razume. Ce bi ga na primer Mike vprašal, zakaj se ne vrne domov, bi mu prav gotovo ne vedel kaj odgovoriti.
Ubogi mali, veseli Mike! Morda je v tem trenutku zaspal in sanja o igračah. To je drugi božič, ki ga Joe obhaja daleč proč od doma. Za mnoge vojake je to že tretji božič.
V	tem trenutku se zasliši močan klic s korejske postojanke.
— Amerikanect Amerikanec!
— Kaj hočeš? — vpraša Joe in se stisne za zaščitno steno.
— Nocoj je tvoj praznik, Amerikanec. Čestitam.
Joe ne odgovori.
— Imaš otroke, Amerikanec?
Joe še nadalje molči. Neznanec pa nadaljuje:
Jaz imam dva. Toda ne vem kje sta. Zbo-gom, Amerikanec!
Tedaj se Joe ojunači in odvrne: — Hvala! — Toda to je izrekel skoroda potihoma, zato neznani Korejec tega ni razumel. Zato ga je vprašal:
—■ Kaj si rekel?
— Rekel sem, hvala — je zakričal Joe.
V	tem hipu zasliši nekoga za svojim hrbtom. Prišel je Vojak, da ga zamenja na straži. Prav gotovo je slišal pogovor.
— Kaj so hoteli? — je vprašal.
— Nič. — odvrne Joe.
Vojak ni bil prepričan o tem. toda ni vztrajal. Joe je še nekaj časa postal. Gledal je proti bojni črti. od koder mu je v temi nekdo voščil božič.
Toda, ti se jokaš, — je zakričal vojak, ki ga je zamenjal.
— Ne — je odgovoril Joe — to bo dežna kapljica... In obrnil se je v drugo stran.
DENNY STUART
V". R. OPČINE vprašuje koliko sončnih in luninih mrkov bo v prihodnjem letu in kateri bodo vidni tudi pri nas.
— V letošnjem letu bodo 3 sončni in 2 lunina mrka. Nobeden izmed sončnih mrkov ne bo viden pri nas. Mrk med 13. in 14. februarjem bo viden samo na Daljnem vzhodu, mrk, ki bo 11. julija bo viden v Groenlandiji in v Severni Ameriki, a mrk, ki bo 9. avgusta bo viden samo v Južnem Pacifiku in v Patagoniji.
Lunina mrka bosta 2. Pri nas bo viden samo mrk v noči med 29. in 30. januarjem. Začetek zamračitve bo ob 22,54, višek mrka bo 30 januarja ob 0.47, a konec zamračitve pa bo ob 1.30. Drugi lunin mrk bo 26. julija.
N. N. BAZOVICA: Koliko časa je rabil Alain Bombard zato, da je s svojim čolnom prebrodil Atlantski ocean?
— Prof. Alain Bombard je rabil za prebrodenje oceana točno 65 dni. Vozil se je na majhnem
gumijastem čolniču. Odpeljal se je brez kakršne koli hrane in brez pijače. S tem je namreč hotel dokazati, da človek lahko živi od tega, kar mu daje narava, in v tem je uspel. Hranil se je z ribami; pil pa je morsko vodo.
KMET IZ SOVODENJ: Krava ima razjedene parklje. Kaj naj naredim?
— Krava ima razjedene parklje zato, ker imate v hlevu vlago ali morda celo nesnago. Parklje operite z 2 odst. lizolove vode, obložite jih z ovato, nato pa za nekaj časa obujte v opanke. Prav storite, če pokličete živino-zdravnika.
DOPIS IZ BklŠČKOV
Stanovanja naj dobe predvsem domačini
Komunisti iz Briščkov so na svojem zadnjem celičnem sestanku razpravljali med dru g im tudi o vprašanjih v zvezi z novo šest stanovanjsko hišo, ki bo kmalu dovršena. O tej hiši se je že mnogo govorko. Znano je, kako je prejšnji župan tov. Pirc že on bi zgradili devet stanovanjsko prvega početka zahteval, na. h ilio. Ce bi se bilo to utesni čilo, bi bili zaenkrat v glavnem odpravili stanovanjska krizo v tej vasi. S šestimi novimi stanovanji pa kriza ne bo odpravljena. V zadnjem času se širijo vesti, da prosijo za dodelitev stanovanj v tej hiši tudi interesent; iz drugih vasi. Merodajne oblasti pa morajo vzeti v poštev predvsem potrebe domače vasi in najprej ugoditi prošnjam domačih vaščanov. Prošnje iz drugih krajev naj bi vzeli v poštev šele tedaj, ko bodo do-i bili vsj vaščani stanovanje.
MIAM...
— Ze pred dvema letoma in prej smo vedeli, da se krha titovska agentura v Trstu, že tedaj smo napovedali likvidacijo klike Babič et Co. Prepričani smo, da smo tudi v zadnji izdaji dobro zadeli, ko smo poročali, da je okoli 60 koritarjev odpuščenih. Seveda takšni kot so gotovi četniki ali strokovnjaki «jocad» niso bili odpuščeni pač pa postavljeni na položaje, kjer bodo še vnaprej pasli svoje nenasite želodce z denarjem, ki je nakazan za njihovo «delovanje» in ki je izžet iz zasužnjenega jugoslovanskega ljudstva.
Vidi se, da se je naša napoved uresničila ter da se iz dneva v dan pripravljajo nove likvidacije. Prepričani smo, da bodo tudi sedanji veljaki postali «joče» in da bodo nekega dne odvrženi kot cigaretni ogorki.
Če je te dni le ob napovedi gotovih odpustov manj važnih «aktivistov» padla kakšna zaušnica, kaj bo šele tedaj, ko bodo odpustili višje kolovodje, take, ki so se vedno postavljali proti delavcem in ki so iz dneva v noč iz Četnika postali, kakor sami trdijo, «komunisti)>.
"Ameriško" lice isirske prestolnice
(Nadaljevanje z 2. strani)
nobenih ceremonij in kot gospodarji uporabljajo 9merikanci. A ne samo to. Spremenili so lice Pulja, ki naj izgleda po novem «stilu», t. j. po ameriško. V znani ladjedelnici «Scoglio Olivi» se predvsem prenavljajo stare vojne ladje, podmornice itd. Istočasno so otvorili v mestu posebno vojaško šolo za aktivne oficirje vojne mornarice. V to šolo prihajajo oficiji z Reke, iz Splita in iz drugih luk Jugoslavije. Učijo se po ameriških učnih metodah.
Da se ne bi izneverili svojemu protidelavskemu bistvu, titofaši-sti mečejo na cestni tlak na stotine in stotine delavcev pod pretvezo «borbe proti birokraciji». Tudi to je v znamenju spreme-nitve značaja Pulja kot delovnega mesta.
Poleg razširjene brezposelnosti se je, kot «paše» ameriškemu tipu vojne luke, razpasla tudi prostitucija. Čeprav so bile javne hiše uradno prepovedane, vsak prebivalec Pulja bo vedel povedati, da je v tej in tej ulici in v tej in tej hiši to in to. O-blasti se za to sploh ne zmenijo kljub vsem ogorčenim protestom prebivalstva in prav posebno že. na.
Pulja ni več spoznati in ljudje se titotnšisiom v brk posme-huiejo' ko jim ti pravijo, da je se zlo izhajalo iz «sovjetskih metod». Prebivalci brez pike na jeziku pravijo, da je bilo pred štirimi, petimi in šestimi leti boljše kot sedaj, ko je Titu priskočila na pomoč (z letali) «majka» Amerika. A o Pulju še drugič.
RADO VUKCIC

DELO
KONFERENCA TOV. V1DALIJA V KINU OB MORJU
Razkosanje Tržaškega ozemlja je že v polni fazi uresničenja
Komunistična partija je vedno zahtevala, naj Trst služi kot stična točka in izmenjalno tržišče držav srednje Evrope - Nova kampanja je bila sprožena v času, ko se Tito odpravlja v London - Gen. Kveder o obrambi Trsta
V torek je napovedani govor generalnega sekretarja KP STO tovariša Vidalija «O nevarnostih in rešitvah tržaškega vprašanja» privabilo v dvo. rano Kina ob morju veliko množico ljudi, ki so jo napolnili do zadnjega kotička. Poleg komunistov in demokratov so bili navzoči tudi pripadniki vseh drugih političnih struj, ki ameriške zasedbene čete name-so z veliko pozornostjo sledili izvajanjem govornika.
Uvodoma je tov. Vidah' prikazal. kako so ameriški in o-stali atlantski krogi v sporazumu ponovno sprožili -vprašanje Trsta z vestjo dopisnice «United Press» iz Beograda.
Na podlagi dejstev je prikazal govornik, da je razkosanje
STO že. v fazi realizacije. Ze leta 1951. je Sforza imel razgovore s predstavnikom .Titove vlade glede razdelitve O-zemlja, ki naj bi se izvedla na podlagi obstoječe razmejitve in z nebistvenimi popravki meje. Značilno je, da je bila nova kampanja okrog Trsta sprožena prav v času, ko se Tito odpravlja na obisk v London in ko se vrše mrzlične priprave za organiziranje balkanskega- napadalnega bloka. Poleg tega -so pred vrati parlamentarne volitve v Italiji in De Gasperi potrebuje otipljivih «uspehov» za svojo volilno propagando.
Trst je postal središče hladne vojne, kar priznavajo ameriški, angleški in drugi listi. To
priznava tudi . italijanski in jugoslovanski tisk. Titov general Kveder je pred kratkim postavil zahtevo, da mora biti prepuščena obramba Trsta Ti. tovim četam. Zato ni čudno, da se vsem zelo mudi, d-a bi čim prej likvidirali tržaško vprašanje, ki je bilo doslej največja zavora za nameravano vojaško zvez med Jugoslavijo in Italijo. Zato pa se. ameriškim in angleškim generalom zelo mudi, da ustvarijo to možnost iskrenega sodelovanja rimske in Titove vlade v balkanskem bloku pod nadzorstvom atlantskih strategov.
Se nikdar ni bila nevarnost za dejansko razdelitev Svobodnega -ozemlja tako neposredna in tako nevarna kot je
V ZNAMENJU BARANTANJA S TRŽAŠKIM OZEMLJEM
T1T0VCI PRIPRAVLJAJO NAČRTE za razflelitey nahrežinske občine
Na nekem sestanku so določali, kje naj bi bil sedež bodoče občine - Oto Kralj naj bi bil med kandidati za novega župana -“Primorski dnevnik" pripravlja za razdelitev ugodno ozračje
Te dni -s-o- postali titofaši-stični propagandisti v nabre-žinski občini nenavadno aktivni. Letajo od -vasi do vasi ter pripravljajo ugodno ozračje za razdelitev sedanje občine. To delajo po vzorcu svojih zaveznikov italijanskih šovinistov, ki -so že pred zadnjimi volitvami sprožili zamisel ponovne razdelitve občine. Po teh načrtih naj bi Devin, Stivan Sesljan, nov-o- ribiško na-selje, Medja vas in morda- jje kako drugo naselje, tratili samostojno ohČifi9f'ki naj bi imela sedež nekje v okolici Sesljana Torej so popolnoma v skladu z linijo, o kateri smo že tolikokrat pisali, z linijo razdelitve Tržaškega ozemlja po zamisli pokojnega grofa Sforze.
V kolikor smo izvedeli od prebivalcev omenjenih vasi, zlasti od ljudi, k-aterim se približujejo titojjašlstični aktivisti z namenom, da bi jih pridobili za načrt razdelitve ob-
SEJA OBČINSKEGA SVETA V TRSTU
TOV. POSASSI ZAHTEVA
ustanovitev potrošne ustanove
Prejšnji torek so se spet začele redne seje tržaškega občinskega sveta, ki so bile prekinjene pred božičnimi prazniki. Za to prvo sejo je bilo najavljeno razpravljane o stanju javnega skrbstva ” našem mestu, ki ga je doslej de-mo-kristjanska večina zavlačevala in k-i predstavlja tako bolečo stran našega javnega življenja.
Ob začetku seje so razni svetovalci postavili številna vprašanja. Najbolj važno vprašanje je bilo brez dvoma postavljeno od tov. 'Pogassija, ki je ponovno zahteval ustanovitev občinske potrošne ustanove. Ta predlog -so v zadnjih dveh letih komunisti že dvakrat postavili, toda doslej ni bilo še nič ukrenjenega v tej smeri. Tov. Pogassi je v -svoji intervenciji obrazložil, da zadnja leta neprestano rastejo cene življenjskim potrebščinam, zaradi česar je nujno potrebno ustanoviti občinsko potrošno ustanovo, ki bi urejevala cene in zajezila neprestano naraščanje. To ustanovo bi morali sestavljati dva občinska svetovalca, dva predstavnika potrošnikov, ki naj bi ju imenovali sindikati, predstavnik proizvajalcev, imenovan od Trgovske zbornice, predsedoval bi ji pa župan ali občinski odbornik. Čeprav je tov. Posassi zahteval,- naj se določi datum diskusije o tem vprašanju, sta župan in odbornik Rinaldini odgovorila, da ne bo mogoče predložiti tega vprašanja občinskemu svetu, ter omenja, da je odbor to že preučeval.
Tovarišica Bernetič je zahtevala podaljšanje filobusne proge št. 19 do Dacja in Do-mja, kar je tamkajšnje prebivalstvo zahtevalo z 29-5 podpisi. Obenem pa je opomnila, da h; bilo že treba zadovoljiti prebivalce ceste del Friuli od hšt. 151 do llTl, ki že dalj časa zahtevajo napeljavo električne razsvetljave.
Tov. Teiner (PSI) je prikazal potrebo otvoritve cenenih občinskih hotelov, s čemer bi se poživil množični turizem v našem mestu. Pomanjkanje primernih prenočišč je zelo občutno,
Prvi de! seje se je zaključil z intervencijami raznih drugih svetovalcev. Sledilo je toliko pričakovano poročilo o javnem skrbstvu, ki ga je podal
svetovalec Benussi (PSVG). Govornik je poudaril, da je obstoječa skrbstvena služba nezadostna, ugotovil je, da je mestu zelo žalostno, da javno skrbstvo ni pravilno urejeno in da je potrebno ugotoviti število ustanov, ki -se bavij-o z dobrodelnostjo ter število in vrsto potrebnih. Obenem je treba smotrneje razpolagati z zneski, ki so temu namenjeni ter izpremeniti javno skrbstvo stanje revnih ljudi v našem v pravo socialno -skrbstv-o.
Ti gospodje seveda ne računajo, da bi v tem primeru delavci ne imeli nobene pravice do socialnega zavarovanja in se ne zavedajo, da bi to še poslabšalo stanje na skrbstvenem polju. Zato je imel tov. Radich popolnoma prav, ko je govornika prekinil s pripombo:... «po amerikanskerti vzgledu»; kajti v Ameriki je delavec brezpravna raja. česar pa nekateri gospodje pri nas nočejo razumeti.
čine, odnosno za barantanje, spadajo med pobornike tudi bivši nabrežinski župan g. Oto Kralj, 'ki marljiv-o trguje s ti-tovci, in titovski občinski svetovalec Leopold Legiša. Titove! so imeli pretekli teden nek sestanek v Sesljanu. Na njem so razpravljali tudi o tem vprašanju. Med drugim So na njem določali cele, Kje naj bi postavili -sedež nove občine. Pravijo, da prevladuje mnenje, naj bi zgradili novo občinsko hišo v bližini gostilne g. Ota Kralja. Zgleda, da ti ljudje že odirajo medveda, katerega pa niso niti ulovili, odnosno, da delajo račune brez krčmarja.
«Primorski dnevnik» je poročal o nekem sestanku, katerega so se udeležili tudi pripadniki drugih političnih skupin. Na njem so razpravljali o važnih vprašanjih političnega značaja. Sestanek je vodil tito-fašistični priganjač Srečko Colja. Iz poročila o sestanku je razvidno, da je bilo glavno vprašanje, okrog -katerega se je sukala vsa diskusija, pripravljanje ugodneg-a ozračja za razdelitev občine. Da bi pa svoje temne namene nekoliko prikrili, so titovci pričeli trditi, da nabrežinska občina premalo skrbi za spodnji konec, t. j. za vasi, ki naj bi po njihovem pripadle novi občini.
Prisluhnili smo mnenju italijanskih šovinistov v zvezi s tem vprašanjem. Po večini so tudi oni ugodnega mnenja. U-pajo namreč, da bi v novi občini dosegli večino in bi tako z lahkoto zlezli na površje. Pri tem naj bi po njihovem mnenju posebno pripomogli italijanski ribiči, ki so se nedavno naselili pri Stivanu. Torej tudi oni so enakega mnenja k-ot titovci. Gliha pač vkup štriha.
Vprašanje, o katerem pišemo je zelo resno. To ne izhaja iz zgolj 'krajevnega merila, ki naj bi bilo po pisanju titovskega lj-šta predvsem gospodarskega značaja. To izhaja iz politike, ki jo po navodilih ameriških imperialistov vedita beo. grajska fašistična in rimska klerikalna vlada, in ki pelje k dokončnemu razkosanju Tržaškega ozemlja.
Vsi pošteni demokrati, zlasti pa zavedni Slovenci vedo, kaj
hi pomenilo razkosanje. Zato odločno odklanjajo tudi to provokacijo!
Enofnosf prisfaniščnikov
Borba, katero So' vodili pri-' stanišlci delavci že več kot en mesec, je, pretekli četrtek dosegla svoj -vrhunec s kompaktno stavko. To je bil odločen odgovor delavcev na nade-vaja tukajšnja VU na škodo de. vaja tukajšna VU na škodo delavskega razreda. -Bolj kot kdaj koli so bili pristaniščniki te-sno strnjeni okrog svojih voditeljev, zavedajoč se dejstva, da je od njih enotnosti in strnjenosti odvisen uspeh borbe. Voditelji pristaniških družb so sicer stavko proglasili za nezakonito, toda spričo kompaktnosti delavcev so morali popustiti; vsekakor pa je bila to velika provokacija proti delavcem in prot; njihovim interesom.
prav v današnjem času; saj bi moral Trst služiti kot pomorsko oporišče ameriških in o-stalih atlantskih sil ter kot luka za dobavo vojakov, orožja in ostale-oskrbe za alpsko fronto.
Komunistična partija je ved. no zahtevala, naj Trst služi kot stična točka in izmenjalno tržišče držav srednje Evrope. V tem namenu, da bi združil težnje vseh onih, ki nočejo razkosanja in spremembe našega mesta v vojn luko, je Komunistična partija stavila vsem ostalim političnim skupinam predlog za prehodno rešitev tega vprašanja do njegove dokončne rešitve, Namesto dosedanjih -vojaških uprav naj Tržačani- zahtevajo, naj Varnostni -svet postavi enotno civilno upravo za obe coni, ki bi pod njegovim vodstvom upravljala Svobodno tržaško -ozemlje. do njegove dokončne ureditve. Ta začasna rešitev ne izključuje nobene dokončne rešitve tržaškega vprašanja, kot si ga žele razne lokalne politane struje. S to začasno rešitvijo pa bi bili rešeni tuje okupacije tako v coni A kot tudi v coni B in bi prebivalstvo zopet moglo zaživeti do-stojnejše življenje v bolj de m-okratičnem vzdušju, spoštovane bi bile narodne in druge demokratične pravice, gospodarstvo pa bi. se z obnovo trgovskih stikov z deželami naravnega zaledja zopet dvignilo in z njim tudi možnost življenja. Zat-o so 'komunisti pripravljeni razpravljati o tem vprašanju z drugimi skupinami, odklanjajo pa dejansko razkosanje STO.
VU zapostavlja slovensko šolo
(Nadaljevanje s 1. strani)
venskega življa, staršev in prosvetnih delavcev, občinskih svetovalcev in vzgojiteljev. Zlasti morajo sprevideti vsi, ki so doslej imeli veliko nezaupanje do našega gibanja ter se zavedati, da sta sloga in pravilno stališče odločilni pri vsaki borbi.
Sprevidijo naj tudi oni, ki jih razni voditelji nacionalističnih struj, predvsem titovska agentura, slepijo s svojo lažno propagando, češ da smo mi in naše demokratične organizacije proti slovenskemu šolstvu ter prikazujejo sebe kot edine branitelje tukajšnjega slovenskega šolstva, v resnici so pa njegovi zakleti sovražniki, kar so sami s svojimi dejanji dokazali. Pomislijo naj in naj tudi svoj delež doprinesejo za čim boljši uspeh akcije SHPZ.
v	v
TRŽAŠKO LJUDSTVO za rešitev Rosenbergovih
Protestne konference v mestu in na podeželju Na tisoče podpisov za pomilostitev obsojencev
Tržaški -odbor za obrambo Rosenbergovih je organiziral «teden za obrambo obsojencev». V tem tednu so bile v mestu in na podeželju številne protestne konference. Povsod so se zbirali tudi podpisi, s ka-t er im i prebivalci pozivajo predsednika Trumana, naj pomilosti Rosembergova, ki -sta bila po nedolžnem obsojena na smrt na električni st-c-lici in tako prepreči, da bi njuna, še tako majhna otročička postala siroti. Konference so se -vršile pri Magdaleni, v Podlonjerju, v Kraljiču, Skednju, Rinaldiju, Miljah. Saležu, Samatorci, Trebčah, na Opč nah in v Bar-kovljah. Poleg teh so bili krajši sestanki tudi na raznih de-lovn:h mestih in sicer v starem pristanišču, v Domu pristaniških delavcev, v pristanišču pri -Sv, Andreju v lesnem skladišču pod Skednjem in
drugod, kjer je na stotine delavcev in demokratov pazljivo poslušalo besede govorniko-v, ki so prikazali, da sta Ro-sen-bergova po nedolžnem obsojena na smrt. V ladjedelnici Sv. Marka s-c delavci organizirali poseben «dan za obrambo Rosenbergovih». N-a ta dan so bili pa vseh oddelkih krajši sestanki, na katerih je bilo nabranih 1.600 podpisov proti obsodbi, odnosno podpisov, 's katerimi se prosi predsednika Trumana, naj pomilosti nedolžna obsojenca. V Arzenalu je bilo v tem tednu nabranih 600- podpisov.
Poleg tega je prejel odbor za obrambo Rosenbergovih številna pisma, s katerimi demokratično prebivalstvo poziva Trumana. naj pomilosti obsojenca. Iz Skednja so dospela 3 pisma s 212 podpisi, od Magdalene eno pismo s 92 podpisi,
slovenske osnovne in srednje šole za goriško pokrajino.
Tudi izjava, ki jo je podal minister Segni ob tej priliki, da imajo slovenska spričevala na Goriškem isto veljavo kot. italijanska, nam daje večje orožje v borbi za dejansko enakopravnost spričeval na našem Ozemlju, proti delodajalcem pripadnikom nacionalističnih struj.
Zaradi važnosti, ki jo ima, mora to vprašanje vzbuditi zanimanje vsega demokratičnega slo-
Tudi v Trstu je uspela
enotna stavka železničarjev
Propadli bedni poskusi stavkokaštva - Med tržaškimi železničarji ni bilo niti enega stavkokaza - Vodstvo liberincev je v zadnjem trenutku pozvalo delavcev naj ne stopijo v stavko, toda brez uspeha
Za teden ---dni----
Sobota 17. — Anton pušč
Nedelja 18. — Sv. Petra stol.
Ponedeljek 19. — Kanut, Marij.
Torek 20. —- Fabijan in Boštjan.
Sreda 21. — Neža (Janja).
Četrtek 22. — Vincenc (Vinko).
Petek 23. — Rajmund.
ZGODOVINSKI DNEVI
17.	1945 je Sovjetska armada osvobodila Varšavo.
18.	1943 je Sovjetska prebila fronto pri gradu.
21. 1921 je bila ustanovljena Komunistična pa-tiia Italije.
21. 1924 ie umrl Vladimir IIj ič Uljanov Lenin, organizator Oktobrske revolucije in stvaritelj ZSSR.
armada
Stalin-
V torek je bila stavka železničarjev. Kot po vsej Italiji tako je tudi v Trstu stavka povsem uspela. Kljub temu. da. Si je direkcija državnih železnic veliko
dio sta poskušala prikazati stavko v nepravi in tendenciozni luči. Prikazat’ sta hotela, da jo organizirajo samo socialkomuni-sti in da ima neke skrivnostne
Zborovanje železničarjev v dvorani “Vittorio Veneto"
prizadevala za to, da bi zlomila enotnost železničarjev, so se njeni poiskusi povsod klavrno izjalovili. Vladni tisk kakor tudi ra-
USPELA ENOTNA STAVKA DOLINSKIH OBČANOV
Inšpektorat za motorizacijo
je kriv, da ni še prišlo do sporazuma
Primorski dnevnik poskuša vnesti med stavkajoče potnike zmedo in jih pripraviti k popustljivosti J— Nove predvidene tarife
Do trenutka, ko to pišemo, še vedno traj-a stavka potnikov iz dolinske občine, ki se običajno vozijo z avtobusi podjetij «Autovie. Carsiche» in «La Stradale» v Trst in obratno. To je že drugi teden kompaktne stavke, ki kaže veliko zrelost prebivalstva dolinske občine. Z avtobui se vozijo po večini policisti in finančni -stražniki, nekateri drugi funkcionarji iz Trsta ter le nekaj domačinov, ki jim ni mar za to, če so se umazali s -sramotnim pečatom stavkokaštva.
Odločna in enotna stavka je spravila v nemalo zadrego avtobusne podjetnike. Posebno g. Ferjančič je bil ves čas silno zbegan. Očividno ni - računal na tako- odločnost potnikov.
Seja Glavnega odbora SHPZ
Seja Glavnega odbora Slovensko hrvatske prosvetne zveze, ki bi morala biti danes v soboto, je zaradi prezaposleno, sti večine odbornikov preložena na ponedeljek 19. januarja ob 17. uri. Ker se bo na njej razpravljajo o važnih vprašanjih, priporočamo vsem odbornikom, naj bodo točni! Kulturna prireditev pri Sv. Barbari
Drugo nedeljo 25. t.m. bodo gostovali pri Sv. Barbari dramska skupina, pevski oktet in orkester s Prcseka-Kontovela. Uprizorili bodo šaljivo Čehovo enodejanko «Snubač» in -spevoigro «Venček narodnih»; pevski oktet pa bo zapel nekaj lepih slovenskih -in ruskih pesmi. Nastopil bo tudi orkester, ki bo igral tudi pri plesu po predstavi. Začetek ob 16. uri.
Pevski oktet s Proseka-Kon-tovela
bo nastopil tudi V torek 20. t.m. ob 20. uri v dvorani «Kraljič» pri razdeljevanju izkaznic članom KP.
Prireditev v Boljuncu
V nedeljo 25. t.m, bo otro-
ška dramska skupina, ki jo vodi tov. Jelka Gerbec, nastopila z lepo pravljično igro «Pravljica -o travici hočem» in enodejanko «Sestrin varuh». Za ta nastop vlada v Boljuncu veliko zanimanje, saj je otroška igra ne le pri otrocih temveč tudi pri -odraslih zelo priljubljena.
Prešernova proslava v PD «Haas»
V četrtek 29. t.m. od 20. uri bo v prostorih prosvetnega društva «Haas» na Vrdeli Prešernova proslava.
Vabljeni člani in prijatelji. Občni zbor PD «Kolarič» pri Sv. Barbari
Prejšnjo soboto je imelo PD «Božidar Kolarič» pri Sv. Barbari nadaljevanje občnega, zbora, na katerem so se izvršile tudi volitve. Izvoljeni so: Kocijančič Anton, Viola Peter; Viola Meto, Mercandel Mario od Stefana, Merc.andel Mario pok. Andreja, Gač Atilij, Cač Nino, Korošec Franc, Korošec Bruno-, Korošec Angel, -Sega Oli vi j in Sega Josip. .Izpadli so iz starega odbora dva Sker-lova, ki sta se preselila v Trst in zaradi prezaposlenosti Cač
Justo in Cessani Carlo, ki pa sta obljubila svojo stalno pomoč. Predstavnik SHPZ, ki je pozdravil občni zbor, je govoril o važnosti prosvetnega delovanja. Na izrecno željo prisotnih je govoril tudi o Rosenbergovih, ki so ju reakcionarne militaristične sile po nedolžnem obsodile na smrt. Roditeljski sestanek v Dolini
Prihodnji petek, 23. t.m. ob 20. bo v Dolini v go-stilni «pri Lovretu» roditeljski sestanek, na katerega vabimo- starše in vse prebivalstvo. Razpravljali bomo o važnem šolskem vprašanju, o katerem bo poročal tov. Bidovec. Udeležite se polnoštevilno.
Umrl je Marij Mezgec
4. t. m. je preminul tov. Marij Mezgec. Marij je bil sin delavske družine in se vedno zavestno boril za pravice delavskega razreda. Kruta bolezen nam ga je pred časom u-grabila ter ga spravila v prerani grob.
Ob težki izgubi izrekamo iskreno -sožalje težko prizade, tim svojcem.
Mislil je, da ljudje -sodijo drugače o navijanju cen in ne tako, kot pišemo že toliko časa. Kompaktni bojkot ga je pripravil celo do tega, da je ukinil nekaj voženj.
«Primorski dnevnik», ki je sicer vedno- molčal o krivicah, ki so jih počenjali avtobusni podjetniki prizadetim potnikom, je v zadnjem času precej pisal o -stavki. Sicer mu ni preostalo drugega nego da piše; kajti tudi ljudje, ki tako-rekoč pripadajo -vrstam, čigar tolmač je on, so bili solidarni z ostalimi potniki. Vemo pa, da je to zelo bolelo titovske vrhove, saj dobro vemo, kak-o zadeve stoje. Vemo tudi zakaj s tako previdnostjo piše ta list proti nekemu avtobusnemu podjetju.
Vendar pa je bilo, zlasti v zadnjem času, pisanje «Primorskega dnevnika» zelo dvoumno in tendenciozno. Namiga-vanje na majhne razlike v cenah odnosno v malih zahtevah, ki naj bi jih predložil dolinski župan tov. Lovriha, ki je ves čas stavko uspešno vodil, nam dajo slutiti, da ima namen -ohrometi in o-slabiti odločnost do nadaljnje borbe. Potniki naj bi po njegovih željah prišli do zaključka: «zakaj naj -bi torej še nadalje tavkali, sàj gre itak za tako majhne zahteve, toda podjetja nočejo nit; teh sprejeti. Najbolje je torej, da vržemo puško v koruzo...».
Tarife, ki jih je omenjeni list priobčil v eni izmed številk tekočega tedna so zlagane. Mi smo že od prvega p-očetka zahtevali uvedbo polovične vozne cene za redne pc-tnike-abonen-te. Poleg téga smo zahtevali uradno ustanovitev postajališča na Daciu ter uvedbo odgovarjajoče tarife. Zahtevali -smo tudi ureditev kilometraže.
V .kolikor nam je bilo znano d-o- četrtka, so podjetja nekako pripravljena uvesti sledeče cene za tedenske vozne karte: za Dolino 650 lir (namesto 720); za Boljunec 980 (namesto 650), za Boršt 470 (namesto 510), za Ricmanje 470 (namesto 510) ter za Prebeneg in Mačkovlje 700 (namesto 800 lir). Glede
novega postajališča pri Daciu pa je zadeva -sledeča: Danes morajo potniki iz Doline plačevati do D-acia 95 lir (do Do-mja pa le 35 lir) za vožnjo. Na podlagi odgovarjajoče kilometraže bi morala veljati tarifa 48 lir. Po dosedanjih podatkih pa podjetje zahteva v bodoče 65 lir za vožnjo.
Poleg grabežljivih podjetij je velike škode, ki so jo utrpeli' prizadeti potniki, kriv predvsem conski inšpektorat za motorizacijo. Ta ni doslej popolnoma nič ukrenil za to, da bi prišlo do sporazuma, odnosno do uvedbe pravičnih tarif. Iz zadržanj-a ravnatelja inž. De Antonellisa bi se dalo -soditi, da je prav on tisti, ki daje potuho podjetnikom, kar vsa javnost ogorčeno obsoja. Baje je on celo zagrozil nekemu podjetju, -da ne sme popustiti; kajti v tem primeru bi pričeli stavkati tudi potniki drugih linij in bi zahtevali uvedbo znižanih voženj. Ce je to res, potem lahko trdimo, da je on tisti, ki resnično zavira ugo-nodno rešitev -spora.
V zvezi z zadevo je imel dolinski župan v sredo razgovor tudi s predsednikom cone prof. Palutanom. Ta je obljubil, da se bo- za zadevo pozanimal, toda do danes nam še ni znan učinek njegovega zanimanja.
Zveza enotnih sindikatov je napravila resne korake za rešitev vprašanja. Zadevo je predložila uradu z-a delo in prometnemu oddelku ZVU.
Upamo, da bo prišlo v najkrajšem času do uspešne rešitve vprašanja v korist prizadetih pr.tnikov, predvsem delavcev, vajencev, 'dijakov, mlekaric in peric, ki so ves čas stavke kazali sv-c-jo visoko raz redno zavest.
namene. S tem sta upala, da bosta od stavke odvrnila železničarje, ki pripadajo drugim političnim skupinam, zlasti demokristjane, republikance, socialdemokrate itd. Vodstvo tolte liberin-ske sindikalne organizacije je, zvesto svojemu poslanstvu, v zadnjem trenutku pozvalo včlanjene delavce, naj ne stavkajo. Toda prizadeti delavci so se na njegov poziv požvižgali. Tudi oni so še, solidarni s svojimi stanovskimi tovariši skoraj v celoti od-zvdlt stavkovnemu pozivu.
Direkcija državnih, železnic je sicer organizirala stavkokaštvo. Organizirala je prevoz z avtobusi. Tudi nekaj vlakov so spravili za silo skupaj. Toda vse to je bila prava revščina napram močni kompaktnosti železničarjev. Tudi potniki so bili solidarni s stavkajočimi.
Ob priliki velike stavke, ki je bila 7. avgusta preteklega leta, je direkcija v Trstu spravila v promet 20 vlakov od skupno 200 vlakov, ki dnevno vozijo na tržaških železnicah. V torek pa je spravila v promet le dva vlaka in sicer v poznih večernih urah. Eden izmed teh je bil vojaškega značaja. Oba sta vozila na progi Videm-Trst. Stavkokaze so morali pripeljati nekje iz Furlanije. V Trstu jih ni bilo mogoče dobiti.
To je sijajna lekcija, ki bo prav gotovo imela resen učinek. Kompaktna odsotnost pri delu je vsekakor hvalevredna. Zato smemo po vsej pravici reči, da spada
torkova stavka železničarjev med najbolj uspele in najenotnejše stavke, ki smo jih kdaj zabeležili, V nobenem primeru ni prišlo do razlike zaradi politične opredelitve, odnosno zaradi strankarske ali sindikalne pripadnosti.
Nadvse uspelo je bilo zborovanje stavkajočih železničarjev v kinodvorani «Vittorio Veneto», kjer so govorili sindikalni voditelji. Ob tej priliki so spregovorili govorniki različnih političnih odnosno sindikalnih organizacij. Vsi so bili prežeti z duhom kompaktnosti in enotnosti. Na zborovanju je bila sprejeta posebna resolucija, s katero so prizadeti protestirali proti vladi, ki je negativno odgovorila na njihove pravične zahteve.
TRST II.
Val. dol. 306,1
13	13' s"amel kvintet
lo.JO Kulturni obzornik - 19 Pc govor z ženo - 20. Pestra'ope retna glasba.	y
i	-9' KmetiJSka oddaja
1L30 Oddaja za najmlajše - 12 1 Ud melodije do melodije - l' Glasba po željah - 19, Tz filnl skega sve:a - 21 30 Izbrana liri Ka ~ 4Ž1.40 Richard Wagner- «Tri stan in Izolda» 1. dejanje Ponedeljek: 13.30 Kulturni ob f°rmk " Mamica pripovedi: je - 20. Slovenski motivi - 21 Književnost in umetnost - 21 3 Richard Wagner:	«Tristan ii
Izolda», 2. dejanje.
,JoKk: 13. Glasba po željah in „=Te.hmka in gospodarstvo 19.25 Angleščina po radiu - 21 Novela - 22. Richard Wagner «Tristan m Izolda», 3. dejanje.
Sreda: 13.30 Kulturni obzornii - 18.15 Rimski Korsakov: «Sehe ™z™da- ", 19- Zdravniški vedež 20 30 Sola m vzgoja - 21.30 Vo kalni kvartet - 22.00 Beethoven Simfonija st. 5.
Četrtek:	19. Slovenščina z;
Slovence - 21. Radijski oder We ner «Na ledeni plošči», na to Priljubljene melodije - 23 Chopinove poloneze in mazurke 13' Glasba po željah
18	15 Rahmaninov: Trije simfoni
mUPlieSi,"-i9' Kraii in ljudje
19	25 Angleščina po radiu - 20.3i Tržaški kulturni razgledi - 21.1! Zgodovina pomorstva.
Š F <1 R T
nogomet
V nedeljo 18. jan.
I. kategorija: Frausin - Opčini v Boljuncu ob 10.; Skedenj - Pic chettini v Boljuncu ob 12.30; Ro zandra - Sv. Marko v Boljuncu ob 14.30.
Seja občinskega svela v Dolini
V sredo, 21. januarja ob, 18. uri bo seja občinskega sveta v Dolini. Na dnevnem redu je razpravljanje o proračunu za finančn-o leto 1953 ter druga važn-a vprašanja.
Obvestilo
Kmetijskega nadzornišlva
Kmetijsko nadzorništvo ob vešča dvolastnike, da je z 31 decembrom p. 1. potekla ve ljavnost dvolastniških knjižit in -osebnih dovoljenj.
Da bo Kmetijsko nadzorni-štv-o lahko v pravem času poskrbelo za podaljšanje veljavnosti za leto 1953, morajo vs dvolastniki oddati dvoiastniške knjižice in -osebna dovoljenje najkasneje dio konca tega meseca pri Področnem kmetijskem nadzorništvu - urad za dvolastništvo-ulica Roma 20, I dnevno od 9 do 12 ure.
Odpusti z dela se nadaljujejo. Ta teden je vodstvo podjetja SATIM sklenilo, da dokončno preneha z delom s 15. januarjem t. 1. Sindikalne organizacije so bile obveščene, da bo odpuščenih skupno 63 delavcev.
*** Ta teden .je bil razširjen tudi na naše Ozemlje sporazum glede gradbenih delavcev. Ta sporazum je veljaven že od 22. decembra p. 1. Novi sporazum prinaša znatno izboljšanje za zainteresirane delavce. Med drugim so povišani prejemki za izredno ure, za akordno delo itd. Nov sporazum je plod dolge in odločne borbe gradbenih delavcev.
*«* petrolejski delavci so pripravljeni podvzeti resnejše ukrepe v svoji borbi za izboljšanje svojega položaja. V dneh 7, 8, in 9, so bila tozadevna pogajanja v Rimu. Kaže, da do danes še ni prišlo do zaželenega zaključka. Petrolejski magnati trmasto vztrajajo na svojem- stališču. Toda tudi delavci ne bodo odnehali, dokler ne bodo dosegli svojih pravic.
*** Ob novem letu so titovski fašistični «gospodarstveniki» v Trstu odpustili z dela okrog 30 tiskarskih delavcev. Pri tem niso niti malo upoštevali sporazuma glede odpustov. To je ponoven dokaz, kako titofašisti «ščitijo» delovne ljudi. Zadružno tiskarno
NALOGE MLADIH KOMUNISTOV
na kulfurnem in športnem polju
Sožalje
Komunistinča Partija sekcije Sv. Križ v imenu kriških komunistov in demokratov izraža tovarišem Josipu, Francu in Stefanu Bogatcu, globoka sožalje ob izgubi njihove' predrage matere.
Uredniški kolektiv «Dela» se pridružuje.
V nedeljo 11. januarja je imel Centralni -komite Komunistične mladine STO svojo redno sejo.
K prvi točki dnevnega reda, o obrambi interesov mladine, je obširno govoril tov. Fabi, ki je poudaril velik uspeh zborovanja delovne in učeče se mladine ter pribil potrebo popularizacije teh uspehov in mobilizacije vse mladine o-krog zaključne resolucije, sprejete na zborovanju.
Govoreč o nalogah mladih komunistov na sindikalnem polju je govornik poudaril potrebo, da pri vedno- večjem šte. vilu mladincev budimo zanimanje za sindikalne borbe, da jih učimo spoznavati važno-st sindikalnega delovanja in vstopanja v Enotne sindikate.
Glavne in neposredne naloge, ki -stojijo pred ZKM so: včlan-iti stotine n-o-vih mladincev v Enotne sindikate, ojačiti mladinske sindikalne komisije, dati tem .komisijam dobre in sposobne kadre. Samo z močnim sindikalnim gibanjem in vztrajno borbo bo mogoče ure-
sničiti vse zahteve mladine.
Nato je povzel besedo tov. Pescatori, ki je obravnaval drugo točko dnevnega reda: «naloge ZKM na razvedrilnem, športnem in kulturnem- polju». Ugotovil je, da je bilo to področje dela, ki je zelo važno in močno privlači vso mladino, precej zanemarjeno. Celice in sekcije bodo morale v bodoče razvijati razne kulturne in športne pobude od izletov, zabavnih večerov, dramskih družin, zborov in baletov do raznih prijateljskih nogometnih in drugih športnih srečanj, na katerih se bo sestajala mladina okrajev, vasi in tovarn.
Končno je bilo sklenjeno, d-a se skliče 1. februarja organizacijska konferenca ZKM, na katero se morajo že -sedaj začeti pripravljati celice in sekcije, da ji tako zagotovijo popoln uspeh.
-Centralni komite ZKM STO je -obenem s svoje seje poslal zahtevo po pomilostitvi zakoncev Rosenberg.
LUCIJAN RONCELJ
pa so dali v najem neki skrivnostni «zadrugi».
T** Ta teden je podjetje «Mediano» odpustilo z dela 45 delavk. Vodstvo podjetja je obljubilo, da bo odpuščenim nakazalo izredno odpravnino.
* * *
Pretekli teden je leteča policija odkrila kupčijo z ukradenimi čevlji. Prijela ie improviziranega «trgovca», nekega Angela dodana, ki ie ukradel na nekem kamionu sredi mesta 3 zaboje čevljev, ki jih je izdelala ameriška čevljarnica «Lukv Shoes Company» v Trstu, čevlje je prodajal po 100 lir. Vseh ukradenih čevljev je bilo 108 parov.
*** «Prizanesi mi, o Marija, če ti vzamem to, kar ti ne potrebuješ...» tako ie opravičil svojo tatvino neki 46 letni Adrijan Fouh. Omenjeni je ukradel v cerkvi svetega Antona Starega nekaj zlatnine, ki so jo pobožne duše darovale Materi božji. Tudi sv. Antona je oropal. Njega pa je prosil, naj mu prizanese, če to dela. Tako-le je dejal:	«Tebi
to ne služi, meni in mojemu prijatelju pa je potrebno za življenje».
*** V ponedeljek dopoldne je nesla 65 letna Valerija Visnovitz nekaj cvetja na grob svojega sina. Ob grobu ji je postalo slabo, čez nekaj časa pa je kar tam izdihnila.
*** 72 letna Antonija Zajc je napravila samomor. To je storila točno štiri leta po moževi smrti. Predno je izvršila samomor, se je oblekla v najboljšo obleko.
*** v sredo je močan sunek bu-rje podrl velik žerjav v ladjedelnici Sv. Roka pri Milija-h. Delavec, ki je manevriral žerjav je, videč veliko nevarnost, ki mu je pretila, v zadnjem trenutku skočil iz kabine. Po nesreči je padel na drugega delavca, ki je slučajno korakal mimo žerjava. Oba delavca so prepeljali v bolnico.
*** 34 letni Jordan Veglia je hotel na vsak način v zapor. Ra-čnal je na to, da si bo na tak način zagotovil streho in hrano vsaj v mrzlih zimskih dneh. Nekega večera ni imel kje prenočiti, zunaj pa je deževalo. Zlezel je na nek tovorni avto, na njem prenočil, nato pa ukradel platneno streho. Naslednjega dne je javil tatvino policiji. Sodišče pa ni ustreglo njegovi želji; kajti oprostilo ga je zaradi pomanjkanja dokazov.
* * *
V dneh od 8. do 14. januarja se je v tržaški občini rodilo 58 otrok; umrlo je 87 oseb; poročilo pa se je 45 parov.
V sklad «Dela» so prispevali
Ob priliki četrte -obletnice ponovnega izida «Dela» -so darovali za tiskovni sklad tov. Laharnar, Sv. Križ 1.000 lir Bodmenik, Trst 1.000 in sekcija KP STO Proisek-Kontovel 1.000 lir. Vsem iskrena hvala.
Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biagi) Založništvo «DELA»
Tiska tip. RIVA, Torrebianca »
Dovoljenje AIS