PoŠtnfna plačana v gotovln) Izhaja Tsnk petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5"50 Din, za inozemstvo lODin Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Cena 1.50 Dln Redakcija in uprara: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1 pritličj«, desno. Telefon interurban štev. 65 Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 47. Ceije, petek 8. novembra 1935. Leto XVII. Pomožna akcija v Celju V ponedeljek zvečer je bila v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu an- keta o pomožni akciji za zaposlitev brezposelnih in odpiranje dela nezmcžnih v celjski mestni obČini. Anketo je vodil mestni župan, navzoči pa so bili tudi drugi zastopniki občine ter predstavniki trgovcev, obrtnikov, hišnih posestnikov, cerkve, uradništva, delavstva in dobro- delnih organizacij. Župan je izjavil, da brezposelni ne bodo dobivaü podpor, marveč zapo- slitev, ker zahtevajo to tudi brezposelni sami. Mestna občina je prosila bansko upravo za pomoč pri pomožni akciji in poziva tudi prebivalstvo k sodelo- vanju. V Celju je sedaj okrog 300 brezposelnih. Če bi te zaposlili po 12 do 16 dni na mesec in bi prejemali 2'50 Din mezde na uro, bi bilo potrebnih vsak mesec 75.000 Din, do konca te- kočega proračunskega leta pa 375.000 Din, odnosno 470.000 Din, ker je treba pri§teti še 25 odstotkov za materialne izdatke. Za vse proračunsko leto pa bi bilo potrebnih najmanj en milijon dinarjev. Mestni socialni referent ja poudaril, da je namen pomožne akcije zaposlitev brezposelnih in podpiranje takih, ki nimajo za delo sposobnih hraniteljev, dočim naj za reveže skrbijo mestna občina in dobrodelna društva. V mestu je 176 brezposelnih z družinskimi člani in približno toliko tudi samskih brez- I poselnih. To Stevilo pa bo še naraslo. Hranitelji naj dobijo polno zaposlitev, samci pa vsaj po tri dni na teden. V tern primeru bi bilo do I. aprila 1936 potrebnih nad 670.000 Din, samo za hranilce pa 460.000 Din. Dolžnost podpiranja in zaposlitve brezposelnih ima poleg občine predvsem industrija, ker je stroj ustvaril industriji veliko premoženje, obenem pa povzročil brez- poselnost. Denar, ki bi se nabral za pomožno akcijo, bi se porabil za javna dela. V debati je bil stavljen predlog, naj bi hišni posestniki vplivali na svoje najemnike, da bi se zavezali prosto- voljno plačevati mesečne prispevke za pomožno akcijo. Ker prebivalstvo mestne občine zelo mnogo plačuje v bednostni fond, naj bi prejemala občina znatno večje zneske iz tega sklada, kakor jih je prejemala doslej. Bednostni fond naj bi se intenzivno pritegnil k sode- lovanju v industrijskih občinah. Uvesti je treba strogo kontrolo nad berači. Mestno poglavarstvo se bavi z vpra- šanjem, kako bi se beračenje omejilo. To poglavje se bo posebej obravnavalo. Prispevanje k pomožni akciji naj bi bilo progresivno. Pomožno akcijo bo vodil socialni odbor mestnega sveta, v nadzornem odboru pa bodo zastop- niki raznih stanov in dobrodelnih organizacij. Pridobitn' stanovi bodo samostojno prispevali k pomoŽni akciji. Pomožna akcija namerava zaposliti breiposelne pri regulaciji potoka Ložnice. Stroški bi znašali 800.000 do 900.000 Din. Brezposelni bi imeli dela vso zimo in prihodnje poletje ter delno tudi prihodnjo jesen. Od leta 1933. do le- toSnjega avgusta je bilo v mestni občini vplačanih nad 1,300.000 Din v bednostni fond, Celje pa je prejelo iz fonda samo 400.000. Če bi zimsko vreme včasih prekinilo regulacijo Ložnice, bi bilo brezposelnim odkazano drugo delo. Prispevki za pomožno akcijo naj se pobirajo že za november. Prtdobitni stanovi naj čimprej poročajo občini o uspehu pomožne akcije in nabiranjLi prispevkov v svojem delo- krogu, zakaj Čas hiti in pomoč je nujno potrebna. Pomožna akcija je bila uvedena v Celju že predlanskim. Kakor vidimo, bo za izvedbo letoSnje pomožne akcije potrebnih zelo mnogo prispevkov. Bo- jimo se, da bodo gospodarske razmere, ki so se še bolj poslabšale, zelo otežko- čale pomožno akcijo v obsegu, v ka- terem je zamišljena. Načrt ni nov in je dober, prihodnji meseci pa bodo pokazali, ali je docela izvedljiv, kar gotovo vsakdo iskreno želi. Delo Glasbene Matice v Celju Glasbena Matica v Celju je na svojem 17. rednem občnem zboru v sredo zve- čer zopet položila obračun svojega smo- trenega, požrtvovalnega in vseskozi uspeänega delovanja. Predsednik g. dr. Milan Orožen je v kratkih obrisih očrtal delo Glasbene Matice v preteklem šol- skem letu in poudaril nujno potrebo, da dobi Glasbena Matica primernejäe učilnice. lz poročila tajnice äol. upr. ge. I. Zupančičeve posnemamo: V učiteljskem zboru lani ni bilo sprememb. Ravnatelj g. Karlo Sancin je poučeval violino in vse ostale instrumente na lok, komorno glasbo in glasbeno teerijo ter vodil matični orkester. Ge. Mirca Sancinova, Ljudmila Božičeva in MaFenka Sancin- Plzäkova so poučevale klavir, g. Dušan Sancin violino in delno tudi klavir, g. Josip Šegula pa solopetje v I. semestru. Glasb8na Matica je tudi v lanskem šol- skem letu pokazala vso svojo delavnost tudi na samostojnih ter na mnogih kulturnih in patriotičnih prireditvah. Tako je pod ravnateljevim vodstvom sodelovala lani 31. oktobra pri spo- minski svečanosti za blagopokojnim kraljem, ki jo ;e priredila Jadranska straža v Narodnem domu, lani 1. de- cembra pri komemoraciji za blagopo- kojnim kraljem, 9. maja v veliki dvorani Celjskega doma na koncertu Celjskega pevskega društva ob Parmovi proslavi, 11. rnaja z godalnim kvartetom na prireditvi podmladka Jadranske straže, ob koncu istega meseca z godalnim kvartetom in nekaterimi gojenci na evharistični proslavi pri Solskih sestrah v Celju, 1. junija z orkestrom pri Ja- dranskih dnevih, 15. juniia v Mestnem gledališču v Celju z nastopom godal- nega kvarteta, solistov in orkestra, 28. junija z dijaškim orkestrom na celjski gimnaziii ter 3., 5., in 6. junija pri Sol- skih produkcijah in 7. junija na ko- mornem večeru v celjskem gledališču. Pri šolskih produkcijah je pokazala Sola Glasbene Matice tako stopnjevanje svo- jih uspehov in smotreno glasbeno vzgojo mlade generacije, da bi bil nanjo po- nosen tudi vsak večji glasbeni zavod. Ti javni nastopi so znova pokazali, da vodijo sob Glasbene Matice odlične moči z zaslužnim ravnateljem g. K. Sancinom na čelu, Dne 16. marca je septet bratov Živkov pod matičnim okriljem z uspehom koncertiral v Celj- skem domu. Odbor je številnim pro- silcem, v pretežni meri državnim na- meščencem, glede na njihove težke razmere znižal ukovino. Ker se bodo dohodki Glasbene Matice letos najbrŽ znatno skrčili, prosi Glasbena Matica mestno občino celjsko in vse denarne zavode, da bi po svojih močeh pod- pirali ta izredno važni kulturni zavod, da bo mogel ostati na sedanji višini. Zelo pereče je vprašanje šolskih pro- storov. Sedanji prostori nikakor niso primerni za pouk. Glasbena Matica je poslala mestnemu poglavarstvu prošnjo, naj ji poskusi preskrbeti primernejSe učilnice. Zaradi pomanjkanja učilnicse nekateri predmeti ne morejo pouČevati v toliki meri, kakor bi bilo potrebno. Sedanje učilnice ne ustrezajo niti naj- nujnejSim higijenskim zahtevam. Učerici morajo čakati na hodniku pred učilni- cami ali pa na ulici, kar je zlasti pozimi kvarno njihovemu zdravju in tudi v moralnem pogledu nevarno. Po poročilu blagajnika g. ravn. Fr. Turnška je prejel odbor na predlog pregledovalca računov g. direktorja Mravljaka, ki je podčrtal vseskozi skrb- no gospodarstvo Glasbene Matice, raz- reŠnico s pohvalo, blagajniku in g. ravn. Sancinu pa je občni zbor izrekel pri- znanje. Nadzornik Glasbene Matice g. Fink je poroČal, da učiteljski zbor vestno in požrtvovalno opravlia svojo težko nalogo. Ravn. Sancin vodi zavod v pe- dagoškem in administrativnem pogledu vzorno. Letošnje javne produkcije so bile na lepi umetniški višini in so po- kazale sadove večletne smotrene glas- bene vzgoje. Ravn. Sancin in Glasbena Matica dajeta kulturnim in nacionalnim organizacijam vedno svoje moči na razpolago. To je dokaz, da je Glasbena Matica kulturno-glasbeno središče vseh krajevnih društev. Učni prostori Glas- bene Matice so nezadostni in premajhni, nujno potrebna je tudi ureditev čakalnice za gojence. Ravnatelj g. K. Sancin je navedel, da je izmed lanskih 152 gojencev in gojenk nastopilo 52 na javnih produk- cijah. Zahvalil se je vsem, ki so z razumevanjem in pozornostjo sledili njegovim intencijam ter podpirali zavod. Glavno podporo so nudile dr2ava, ba- novina in mestna občina celjska. Pri volitvi je bil v celoti izvoljen dosedanji odbor. Ob zaključku se je g. direktor Mravljak zahvalil Glasbeni Matici in g. ravn. Sancinu za pozornost in usluge, ki jih izkazujeta celjski gi- mnaziji. Prav kakor boksač nasprotnika premaga bonbon kaselj PROIZVOD: »UNION«, ZAGREB Življenje in smrt razbojnika Omerze V zadnji številki smo objavili kratko vest, da so orožniki izsledili na Per- novem pri Veliki PireSici zloglasnega, že dolgo iskanega razbojnika Franca Omerzo in da je Omerza, ko je videl, da ne more več pobegniti, izvršil sa- momor. Omerza se je ustrelil v Četr- tek 31. oktobra ob 15. O tern smo bili obveščeni Že ob 15'30, nismo pa mogli več objaviti daljšega poročila, ker je moral list v stroj. Zato prina- šamo danes ves potek in podrobnosti. Kako so Izsledili Omerzo? V četrtek 31. oktobra ob 12. je pri- nesel neki kmečki fant s Pernovega na orožniško postajo na Dobrni listek, ki mu ga je bil dal neki Omerzov pajdaš. Na listku je bilo napisano, da se skriva na nekem kozolcu na Pernovem ne- znanec, cigar opis se strinja z Omer- zo. Vodja orožniške postaje na Do- brni Dodnarednik Štepančič ter orož- niška kaplarja Franc Županc in Danilo Čuk so takoj krenili z Dobrne proti Pernovem in obvestili vodjo orožniške postaje v Žalcu, da se v njenem ra- jonu skriva sumljiv moški. Ko je pri- spela dobrnska patrulja v Veliko Pi- rešico je naročila posestniku Ivanu Štefančiču, naj pogleda, ali je na nje- govem kozolcu na Pernovem neznan človek, in če ga tarn ne najde, naj pogleda še na kozolec svojega soseda Franca Čretnika. Ker ŠtefančiČ ni na- šel nikogar na svojem kozolcu, je sto- pil še na Čretnikov kozolec, ki so ga orožniki med tern obkolili in se skrili za drevesi. Ko je prišel Štefančič na Čretnikov kozolec, se je nenadno dvignil s sena neznan mo§ki in zaklical: »Kaj iščete tukaj?« Štefančič je v smislu navodil orožnikov odgovoril, da išče svoje vile, in vprašal neznanca, kaj dela na ko- zolcu in kdo mu je dovolil spati na kozolcu. To prerekanje je cut lastnik kozolca Čretnik. Stopil je pod kozolec in vprašal, kdo je na kozolcu in od kod ima dovoljenje, da spi na njego- vem kozolcu. Neznanec se je oblekel, pograbil samokres in stopil z orožjem v roki s kozolca. Čretnik in Štefančič sta se začela prerekati. Neznanec je ponudii Čretniku cigareto, Štefančič pa ga je opozoril, ,'da se tu ne sme ka- diti. Neznanec — bil je Franc Omer^a — je stopil izpod kozolca. Ko je bil oddaljen 15 korakov od drevesa, za katerim je bil skrit orožnik Čuk, je ta zaklical: »V imenu zakona stoj, roke kviSku!« Omerza se ie takoj skril pod kozolec in stopil na drugi, severni strani na prosto. Tu ga je zagledal kaplar Županc z Ljubnega, ki je za- časno na Dobrni v službi, in mu za- klical iz zaklona: »V imenu zakona stoj!« Omerza, ki je bil oddaljen 17 korakov od Županca, se je naglo o- krentl proti Župancu in ustrelil^ s sa~ mokresom nanj, a ga ni zadel. Županc je nato s puSko ustrelil proti Omerzi in ga zadel v desni nadlaket. V tem trenutku je Omerza drugiČ naperil sa- mokres proti Župancu in sprožil, roka pa mu je omahnila in ustrelil je v zemljo pred seboj- Samokres mu je padel na zemljo, a ga je z levo roko hitro pobral ter začel bežati in streliati okrog sebe. Orožnika Županc in Čuk sta pohitela za Omerzo. Županc je oddal v teku štiri, Čuk pa en strel, a nista zadela. Omerza se sodi sam V tem je prihitel nasproti;.na pomoč neki moSki, hoteč Omerzo prijeti. Ko je prišel v bližino kakih 4 metrov od Omerze, je ta trikrat ustrelil proti njemu, a ga ni zadel, ker so mu že pojemale moči. V tem sta se orožnika približala Omerzi že na 5 do 6 m. Omerza je uvidel, da je bilo njegovo streljanje brez uspeha, četudi je bil oddal 10 do 12 strelov, in da ne more več pobegniti, ker so ga začele za- puSčati moči. Hitro se je odloČil k svojemu zadnjemu dejanju. Z levico si je nastavil samokres na levo uho in sprožil. Krogla je gla skozi možgane in izstopila za desnim ušesom. Omerza je zbral še zadnje moči, se opotekel še nekaj metrov, se nezavesten zgru- dil pod neko jablano. Iz obeh ran na glavi se je vlila kri, pomešana z mo- žgani. Kaplar Županc mu je s pomočjo drugih tudi izpral in obvezal obe rani. Omerza je po preteku 20 minutizdihnil, ne da bi se bil še zavede). V tem je prispela orožniška patrulja iz Žalca, ki je bila še priča Omerzove smrti. Orožniki so o dogodku takoj obvestili orožniško postajo v Celju in prosili, naj pride Omerzov oče ali pa njegov brat JoŽe, ki sta v celjskih zaporih. To pa ni bilo mogoče, ker je oče bolan, brat pa je bil zunaj na delu. Na okrožnem sodišču so se spomnili, da jetniški paznik Valentin Mak zelo dobro pozna Omerzo. Poveljnik celjske orožniSke postaje kapetan g. Pajkič in podporočnik g. Jaukovič sta prosila industrijčevo soprogo go. Ježovnikovo iz Arje vasi pvi Petrovčah, da bi ju peljala s svojim avtomobilom na Pernovo. S sebo; sta vzela tudi paznika Maka, ki mu pa nista povedala, za kaj gre. Ko so prispeli na Pernovo in je stopil Mak k truplu, je nenadno vzklikuil: »liudič, to je pa Omerza I« Omerza je ime! za levim ušesom, na levem lieu in na bradi brazgotine, ki jih je dobi! v borbi z orožniki letos 28. maja v Vrhpolju pri Moravčah. Te brazgotine so bile dokaz, da je Omerza v Vrhpolju ustrelil orožniSkega narednika Franca Vrička in podnarednika Franca Šte- fančiča. Pri mrtvem Omerzi so naSli vse članke in notice iz »Jutra« in »Slovenca«, ki so se nanašale nanj, 6 do 7 fotografij, med temi fotografijo, na kateri je Omerza slikan z neko EIzo iz Avstrije, žepno uro, browning 630 mm, 40 celih nabojev, 290 šilingov in Žepno svetilko. Na roki je imel dva prstana, enega s svojim monogramom. drugega pa z monogramom »Elza«. Oblečen je bil v elegantno sivo obleko Stran 2. »Nova Doba 8. XI. 1935. Štev. 47. obut pa v nizke čevlje znamke Bat'a. Na sebi je imel kratko suknjo in ze- lenkasto srajco, h kateri se je dobro prilegala lepo zavezana zelena kravata. Bi! je sveže obrit in ostrižen. Omerza je po zločinu v Vrhpolju očividno po- begnil v Avstrijo, odkoder se je nekaj dni pred izsieditvijo vrnil v Jugoslavijo. Omerzovotruplosoprenesliv mrtvašnico v Galicijo. Omerza na Pernovem in Zg. Ponikvi Omerza se je bil v družbi nekega pajdaša že več dni zadrževal na Per- novem in na Zg. Ponikvi. Nasproti kmetom je bil obziren in se je izdajal za brezposelnega. Prosil je pri njih za hrano, ki jo je vedno tudi dobil. V ponedeljek, torej tri dni pred svojo smrtjo, je prišel k neki kmetici na Pernovem in prosil za toplo mleko. Kmetica mu je odgovorila, da ima samo sirovo mleko, Omerza pa jo je naprosil, da je skuhala mleko. V hiši je bilo več ljudi. Na opazko nekega po- sestnika, da so taki mladi Ijudje brez posla, je Omerza odvrnil : »Dela nam dajte !« Omerzo so videli tudi v družbi z neznano žensko. Njegov pajdaš je v četrtek izginil. Omerza je vlomil v solo v Veliki Plrešici in hotel izropati župnika v Gotovljah Omerza in njegov pajdaš sta v noči na četrtek 31. oktobra vdrla v šolsko poslopje v Veliki PireŠici in stikala po sobah, a nista ničesar našla. Dogovorila sta se, da pojdeta v četrtek zvečer v Gotovlje pri Žalcu, kier bosta napadla in izropaia župnika. Omerzova smrt pa je preprečila ta naklep. Omerza se je vrnil na kozolec v četrtek ob 6. zjutraj in je ob 15., ko so prišli orožniki, še spal. Identiflkacija in raztelesenje Na Vseh svetih dan ob 13. se je od- peljala iz Celja v Galicijo sodna komisija s celjskim gasilskim avtomobilom. Ko- misijo je vodil preiskovalni sodnik g. Kraut, zapisnikar je bil avskultant g. Colarič, zdravniška izvedenca pa gg. dr. Podpečan in dr. Strnad. Pridružil se je Še komandir orožniškega voda pod- poročnik g. Jaukovič iz Celja. V sprern- stvu jetniSkega paznika so vzeli s seboj Omerzovega brata Jožeta, ki odslužuje v celjskih zaporih kazen za tatvine, izvršene v družbi z bratom Francetom v brežiSkem srezu. V mrtvašnici v Galiciji so najprej identificirali truplo. Jože Omerza ni takoj spoznal svojega brata Franca. Dejal je, da ga že več kakor leto dni ni videl, da pa ima mrtvec take lase kakor brat France. Na vprašanje sodnika g. Krauta, po kakšnem znamenju bi spoznal svojega brata, je JoŽe povedal, da se je njegov brat lani pri padcu s kolesa poškodoval na levem kolenu in da ima tarn brazgotino. Vodja dobrnske orožniške postaje g. Štepančič mu je predočil pri mrtvem Omerzi najdeno fotografijo, na kateri je Omerza slikan z omenjeno Elzo iz Avstriie. Jože je na sliki takoj spoznal svojega brata. Ko so mu nato še pokazali brazgotino na mrtveČevem levem kolenu, je Jože mirno potrdil, da je to njegov brat France. Sledilo je raztelesenje trupla. Ugo- tovili so, da je krogla iz orožnikove puške prestrelila Omerzi mišice na des- nem nadlaktu in da je krogla iz samo- kresa šla skozi možgane ter izstopila za desnim uSesom. Omerza je bil suh in sestradan. Pokopali so ga na Vernih du§ dopoldne na pokopaliSču v Galiciji. Omerzovl zločini France Omerza je bil rojen na Rož- nem pri Blanci ob Savi in je bil star 31 let. Že v zgodnji mladosti je zašel na krivo pot in ko je bil star 20 let, je bil zaradi raznih vlomov in tatvin obsojen na daljšo ječo. Pobegnil je iz zaporov v Stari Gradiški leta 1931., a kmalu so ga zopet prijeli, nato pa je presedel 13 mesecev v zaporih sres- kega sodišča, po prestani kazni pa je postal pravcati strah in trepet vse Dolenjske in, Štajerske. Preživljal se je samo z vlomi in tatvinami, bil je pa tudi zelo nasilen. Zasledovala so ga vsa oblastva v Sloveniji, vendar se je znal vedno spretno umikati o- rožnikom. Vso našo javnost je v maju razbu- ril strahovit zločin, ki je bil izvršen v Vrhpolju pri Moravčah. 28. maja sta hotela orožniški narednik Vričko in podnarednik Štefančtč v hiši Brigite GabrSčkove v Vrhpolju legilimirati sumljivega neznanca. Ta pa je blis- koma potegnil samokres in oddal na presenečena orožnika več strelov in ju smrtno nevarno ranil. Štefančič ga je kljub težki poškodbi sunil še z ba- jonetom v vrat. vendar je samo lažje ranil, da je zločinec lahko pobegnil. Oba ranjena orožnika sta v ljubljanski bolnišnici 1. junija ponoči podlegla poškodbam. j Takrat so osumili zločina Franceta Omerzo, vendar sprva ni bilo zadostnih dokazov o tern. V teku preiskave se je naDralo toliko dokazilnega gradiva, da je nedvomno dokazano, da zločinec ni nihče drugi nego Omerza. Pri Ga- brščkovi je namreč pustil nahrbtnik, v katerem so našli 1834 Din, 70 avstrij- skih kron, 100 raznih kovancev, bri- tev v veveričji koži, samokres, zavi- tek dermatola in zavitek obvez. Denar je bil ukraden iz župnega urada v Vrhpolju. Tarn je vlomil Omerza. 0- rožniki so pa Ltudi ugotovili, da je najdena britev last Omerzovega očeta Pavla iz Dečjega sela, ki so ga zasli- šali. Ta je takoj priznal, da je britev njegova. Samokres je bil ukraden po- sestniku Martinu Gučku v Dobjem, srez Šmarje pri Jelšah, pri katerem je vlomil Omerza lani v noči od 26. na 27. junija in mu odnesel poleg sa- mokresa še 14.000 Din. V pozabljenem nahrbtniku pri Gaberščkovi so našli tudi dva žepna robca, ki sta bila last posestnika Janeza Krulca iz Mokric. Ugotovili so, da sta pri Krulcu vlo- mila Omerza in niegov prav tako slo- viti pajdaš France Štangei, ki je bil nedavno pred novomeško poroto ob- sojen na 15 let ječe. To so bi!i pač zgovorni dokazi, da ni bil nihče drugi morilec obeh orožmkov, nego Omerza. Sicer se je pa morilec sam izdal. 9. juniia, torej nekaj dni po zločinu, se je pojavil pri neki Amaliji v Raztezah v občini Senovem pri Rajhenburgu. Vprašal jo je, Če je kaj čitala v listih o zločinu v Vrhpolju in kar priznal, da je on streljal na orožnika. Ko sta zahtevala, naj se legitimira. je potegnil iz žepa samokres in začel streljati. Pravil je, da se mu je čudno zdelo, ko ga je eden orožnikov vrge! čez mizo, čeprav mu je vrela kri iz ust. Pri tej priliki sta ga tudi ranila, ven- dar jima je lahko ušel. Pri nekem po- toku se je umil in nato zbežal. Ama- lija M. je povedala, da je bil Omerza res ranjen na vratu, da pa se mu je takrat rana skoraj že zacelila. Omerza je k Amaliji večkrat zaha- jal. Mesec dni pred zločinom ji je dal sto dinarjev in jo poslal v lekarno v Krško naj mu prinese dermatol in obveze. Amalija mu je to kupila, oboje so naSli v nahrbtniku, ki ga je pustil pri Gabrščkovi v Vrhpolju. Gabrščkova je orožnikom podala o zločincu opis, ki se je popolnoma uje- mal z Omerzo. Dokazov, da je bil Omerza morilec obeh orožnikov, je torej dovolj. Sedaj je zločinca doletela zaslužena kazen in vsa naša javnost si je oddahnila. Politični pregled p Seja Narodne skupščine in se- nata bo v ponodeljek. 11. t. m. V če- trtek opoldne sta bili predsedstvi obeh zbornic sprejeti v avdijenci pri Nj. Vis. knezu nam-estniku Pavlu ter kraljevskih namesüaikih dr. Ra- demku Stankovicu in dr. Ivu Pero- viču ter se predsfcavili kraljevemu namestništvu. p Italijanska ofenziva v Abesiniji. Italijausko vrhovao poveljstvo je v četrtek odredilo nadalj-evanje ofen- zive v vseh odsekili v Abesiniji. Ita- lijanska armada zaradi odločnega odpora abesinskih čet 1« polagoma prodira. l> češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je te dni govoril v češko- slovaškem s-enatu in poslanski zbor- nici o mednarodn-em položaju. Na- glašal je rued drugim, da Ceškoslo- vaška ni intsresirana n-a italijansko- abesinskem sporu. in da so se češko- slovaški odnošaji z Italijo izboljšali. Glede sankcij Društva narodov proti Italiji je izj-avil, naj vsaka država sama sklepa o njih izvajanju. Ceš- | koslovaška in z njo Mala antanta I ostaneta iskreni pobomici mini. j Češkosiovaška spromlja. dogodke j okrog abesinskega spora svesta si svoje od^ovorJTosti do DruStva na- rodov. Ob vsaki j)riliki bo nastopala spoi-azumno s Francijo in v skladu s politiko Male antante. p Obnova monarhije v Grčiji. IMe- biscita o obnovi monarhije v Grčiji se je udeležilo v nedeljo 90 odstot- kov vseh volilcev. Za mouarhijo je bilo oddanih 1,492.000 glasov (92%), za republiko pa samo 32.452 (8%). Največ volilcev je glasovalo za i-e- publiko na Kreti. Kmetsko ljudstvo je večinoma glasovalo za monarhi- jo. Znacil'ao ye, da so glasovali za m-onarhijo tudi emigrant] iz Male Azije, ki so bili svoje dni najbolj zanesljiva opora Venizela. Grški kralj Jurij se bo v kratkem vrnil v Grčijo, kjer mu pripravljajo trium- salen s})j-ejem. j) Danska vlada jc ))o nedeljskih parlamenturnil» volitivali podala ostavko. Novo vlado je sestavil so- cialni demoki-at St-aunig. V vladi so socialni demokrati in demoki-ati. p Pri naknadnih občinskih volit- vah v Angliji so dosogli Jiajvečje uspehe konservativci, ki so pri dobil i 32 mest, izgubili pa le 19. Dosedaj so pri nadomestnih občinskih volit- vah re.dno n-apredovali laburisti. So- dijo, da bo rezultat občiiiskih volitev vplival tudi na skorajšnje parlam-en- tarne volitve. p Novo vojaško in pomorsko za- stavo, ki hir.i kljukasti in vojni križ. so po Hitlo-jevem nalogu v freti't.ek prvič razobesili v Nemčiji. Domače vesti d Nj. Vis. knez-namestnik Pavle se je vmil v ponedeljek iz Londoiia v J3eograd. (I Nova palača Narodne skupščine se po dvajsetletni gradbcni dobi bli- ža končni dogi'aditvi. Zdaj izdeluje- jo notranjo opreino poslopja, elek- tiično napeljavo in centitilno kurja- vo. Nova palača bo, kakor zatrjujejo, najmadernejše urejeni parlament v Srednji Kvi'opi in na Balkanu. Ui1^- jaia bo tudi posenua naprava za gla- sovanje, tako tla bo glasovanje, ki traja zdaj včasih po več ur, konCano v nekaj niinutah. Kupola uovega [>o- slopja Narodne skupščine bo najvis- ja razgledna točka v Beogradu in bo dostopn-a tudi občinstvu. V po- slopju l)o oki'og 100 sob in več dvo- ran. Oki-og ptjslojija bo le])o urejen park, obdtm z ograjo iz klesanega kamna in železa. V sejni dvorani bo 400 sedežev za poslanee, dve galeriji za ohčinstvo in lepo opremljene lo- že za državaike in novinarje. Popol- »loma dogotovljena bo nova zgrad- ba do 1. oktobra prihodnjega leta. (I Odkritje spominske plošče inž. Janezu Mačku na Lesičnem. V ne- deljo dopoldne so na Lesičnem pri Pilštanju slovesno odkrili spomin- sko ploščo inž. Janezu MnCku, oeatu dr. Vladimi^ja Mačka, na njegovi rojstni hiši. K odkritju je prispela vslika mnQZica udelez'encev iz Slo- vcuije i-n Hrvatske. NavzoCa sta bila tudi godba iz Zagreba in pevsko društvo »Zagreb«. Slavnost jf1 otvo- ril predsed'nik pripravljalnega odbo- ra posl-anec dr. Rudolf Dobovišek iz Celja. Nato so govorili še nekateri prvaki SDK in v slovenSöini ga. Sti- peü16eva, soproga rektorja zagreb- ške univerze, ki je odkrila spoinin- sko ploščo. Govorniki so naglašali, d'a je bil inž. Janez Maček Slovenec. Dr. Vladiniii1 Mačsk se ni udeležii s.večaaosti. d Glede gradnje kihaške pioge je prišlo med našo državo in pri ivas že več let zelo znano družbo Bati- gnolle do sporazuma, })o katerem si bo vlada baje prihranila 370 milijo- nov (iinarjev. d Bivši poštni direktor v Ljublja- ni dr. .Tanko Tavz.es je premešfre-n v Zagreb. (1 Iz sodne službe. Gosp. di*. Leo- pold Vičar, sodnik apelacijskega so- dišča v Ljubljani, je na lastno pros- njo razrešen funkcije sodnika pri drž. sodišču za zaščito di'zave. d Telefonski imenik za vso državo. Osrediiji odbor .Tugoslovenskeg-a no- vinarskega udruiženja je razpravljal na seji, ki jo je im-cl v Zagi-ebu v nedeljo pod predsedstvom svojeg-a preds'ednika Slave Jutiišc in v na- vzpčnosti odposjlancev vseh sekcij med drugim tudi o izdaji telesonske- ga imenika za našo držiavo. Imenik, ki bo izdan za leta 1930-37-38, j© iz- ro&eni Jugoslovenskemu uovinarske- mu udruženju in pojde izkupieek v njeg-ov pokojninski fond. Izdaja ime- •nika je poverjena beograjski sekciji. d Konzulat češkoslovaške republi- ke v Ljubljani opozai'ja vsc č-aško- slovaske državljane na področju dravske banovine ira pravilnik za uporabo uredbe o zaposlovanju tujih državljanov (Službeni list z dne 16. oktobra 1935) in poziva vse čsl. dr- žavljan-e, stalno aJli izačasno tukaj zaposlen-e, da se ravnajo po tern pi-avilniku in takoj storijo vse po- trebne korake v svrho zame-njave do SuktftO nad 800 vzorcev na zalogi. Odeje in perilo iz lastne tovarne nudi po zelo zmernih cenah FRANC D0B0VIČNIK, CELJE ko*ica leta 1935. izdanega dovoljenja z-azaposlitev zzomenjenim pravilni- kom predpisano »izkaznico o pokli- cu«, odnosno izposlovanja te izkaz- ni(^e. Potrebni formularji in navodi- 1-a se dobijo pri občnem upravnem ol>Iastvu pi've stopnje. d Blaznikova »Velika Pratika« za leto 1936. jo izšla in se dobiva pri za- !t)žniku, tiskarnj J. Blasaika nasl., Ljubljana, Breg 10 in v vseh vecjth trgovinah. Ta naš •aajstarejsi ljudski koU-uhu1 je l-es praktičen in zanimiv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska di*užina. Letos mu je dodana še vecbai'vna repi"odukci- ja I'sipe slike »Poklon Modrih«. d Dnnajska vremenska napoved za soboto 9. t. m.: Severne Alpe: Juž- no vreme, oblaČnost krajevn'o raz- iicna. Jiižne Alpe: Pretežno oblačno, nag*ijenj9 k dežju. Celje in okolica c Proračuna združenih celjskih občin naj bi ostala ločena do 1. apri- la 193(5, kakor j? to odredil g. mini- ster notranjih za.de v dv, Korošoc. Kako se pa to pi'akticno izvaja? Opa- žamo, da se sedaj naenkrat poprav- ljajo in nasip-ajo ceste v bivši oko- lici z gramozam, za kar pi-ej ni bilo denarja. Ker ga ni bilo, je verjetno, da se dela vse to via račun prejšnju- ga. mestnega teritorija. To pa ni v skladu z uredbo o združitvi občin in mi lnoramo proti tcniu ugovai-jati ter se bo moralo svoj fas, ko se bo (lolal raP.un za nazaj, pogledati, ka- ko se je vse to plačalo, in če ne bo v redu, bo moral a paC nadzorna ob- 1-ast uapraviti red. Viili se pa že se- daj, kako bo v bodoče z denarjem, ki ga bodo plaCali bivši meščani ma- lega Celja. Ta denar se bo pač po- i-abil v prvi vrsti v bivši okolici. Vpraša.mo tiste gg. trgov(-e, ki so se tako zavzemali za hitro in celot^io združitev, kaj porečejo k temu? Go- tovo pa jre, da večina Celjanov tega ire more odobravati, posebno pa ne prebivalci Vodnikove ulice. Kajti ta ulica naj bi bila letos spravljievia vsaj deloina v red in je bil že dolo- čen neki znesek za njeno katranizi- ranje. Ali je morda ta denar sedaj na razpolago za gramoženje cest v okolici, ker se v Vodnikovi ulici nisi ne napravi? Ali je to prav? <: O brezposelnih se je govorilo to (fcii na ankvjti na celjskem nragistra- tu. Heklo se je, da je potrebnih za zaposlitev brezposelnih mnogo sto- lisočev dinarjev, kar že dolgo vemo. Nikdo pa ni povedal, odkod so bo dobilo toliko denarja. Gospod refe- rent je sicer mnogo filozofiral o vpra&anju nezaposl-enih, ni pa sta- vil nobenega predloga, ki bi mogel osigurati uresničenjc velikopoteznib načrtov, ki so s-c pri tern razmotri- vali in celo sklenili. Brez denarja je pa. vse skupaj samo prazno govorje- nje. Upamo, d-a bo novi mestni svet pokazal pri tern vprašanju, al)i se more več storiti sedaj v veliki obči- ni, 'nego se je prej, ko so biil vsi ne- zaposleni stalno na delu pri mestni občini. Dvomimo, da se mu bo to pp- sreCilo, vprašumo pa se, kaj bo potem z onimi, ki nimajo dela, ko je že zima pred durmi. šwv. 47. »Nova Doha 8. XI. 1935. Stran 3. i Redni članski sestanek JNS za Celje in okolico bo v sreclo 13. .t in. ob 20. v Celjskem domu. Clanstvo je vabljeno, da se v čim večjem številu udeležuje teh rednib sestankov. c Nov član mestnega sveta. Name- sto umrlega člana mestneg»a sveta g. Franca Rebeuschegga je banska upi-ava imenovala v niestni svet tr- govca g. Ivana Rischnerja, ki je bi! tudi že član v septembru razpuščene- ga mestnega sveta. <• Vodopravna razprava zaradi re- gulacije Ložnice je bila pred dnevi ob Ložnici jn na sresk-em naöelstvu. Prva iega sodišea v Oeljn. c O Vseh svetih j-e prebivalstvo Ic- po okrasilo grobovo svojili dragih na mestneni, okoliškem in bolniskeni pokopališču, mestna občina pa jo uredila in ok rasi la. grobove na vo- jaškein pokopalisču. Ob krasnem ivolnčnem vrenrenu so ves d«an roma- le množice peš, z avtobusi in avto- mobili na pokopališča. Ob 15. so peü zdrnženi nioški zbori Celjsk-ega pev- skega društva, Oljke in Coljskcga Zvona žalostinke na okoliškorn, mito '.ia inesinein in irazadnjo na vojais- kem pokopališču. ( Koncert CPD dne 1. decembra. C?ijsko p-evsko društvo bo tutli lotos priredilo konoert v proslavo prazni- k nesrečni;, glachij in bosi primorski mladeniči v Jugoslavijo k svojini bratom samo zato, da si ohra- 'lijo golo življenje. Vsi smo dolžni, da jiin poniaganio, da ne izgladuje- jo in ne pomrznejo preko zime. V ta bratxi- in clovekoljubni nvamen bo miela. celjska Soča v soboto 9. t. m. ob 20, v vseh gornjih prostorih Na- rodnega doma družaben večer s pe- stritm sporedom in prostto zabavo. Ker je vstopnina nizka in ker giv za oajpotrebnejSe in ivajb-olj usmi- ljenja vredne med viami, pričaknjo- mo prav obilnega obiska vseli celj- skili slojev ne glede na stan in stran- karstvo. — V nedeljo 10. t. m. pa bo- do naš-e gospodiCne prod-ajale po me- stu cvetje in prosimo tudi tu prijaz- nega odmeva. Hvaležno sprejeniaino tudi najmanjše darove. — ^Rmtje, pomagajmo viajbednejšim našim bra- tom, ki so brez strehc in kruba. — Odbor »Soče«. c Pomagajte siromakom! Bliža se /.ima in z njo priliaja skrb za revno šolsko deco. Drž. krajevna aaačita dece in mladin-e v Celju si je vsako leto nadela nalogo, da je za božič priredila božičnico za revno Solsko dcco in ji pripravila nekaj bozidi'ß- ga veselja. Letos je pa sklenila, da no prirodi božičnice, marveč da bo obdarila revne šolske -otrok-e z-a. Mi- klavža in to zuto, da ima revček za božič že narejeno toplo obleko ali obutev. Obrnili smo ss že s proŠnjo na ';iaše blage dobrotnike, ki so j •nam vedno priskočili nu pomoč, da nam tudi tokrat damjejo za Miklav- ža. Odbor je prepričan, da je v Ce- lju še mnogo dobrot-e in usmiljenja. Zato apeliramo na V-as. Odprito sr- co in roke! Nabiitiina pola bo te dni tudi krožila. po mestu in okolici za obdaritev eeljskib šolskih otrok za Miklavža. Pix)simo V-as, blagi do- brotniki, trgovci, darujte po svoji moči, darujte po možnosti obilo! Za- š5ita že 15 1-et obdaruje revno deco z-a. zimo. Letos je »e težje, nego prejšnja leta. Zaslužka ni in število bi'ezposohiih je naraslo. Revščina jo šo večja, nego je bila. Zav^dajte so, da. v zsakini darom podprete bodoč- nost našega naroda in svojo doino- vino, ki mora biti v teh časih jačja, nogo kodajkoli. — Odbor Zaščite. c Nova sezona predavanj na Ljud- skem vseučilišču v Celju bo otvorj-o- '.ia v ponedeljek 11. t. m. ob 20. v risalniei deške meščanske šole s pre- davanj-em g. prof. dr. Pavla Brožni- ka iz Ljubljnne o temi »Po švicar- skih Alpah«. Zanimivo in poučno predavanje bo sprcmlj-alo nad 100 skioptičnib slik. ( S celjske gimnazije. Preineščen jo i/. Mnrske Sobotc za profesorja n« drž. realno gimnazijo v Celju g. dr. Pavel Stnnšek, znani javni in kul- turni delavec. c Za upravitelja meščanske šole v Žalcu je imenova'vi g. Rudolf Godicl, dosnd-anji začasni upra.vitelj te no- vo usianovljene šole. Gosp. Godic] j'O bil voč let strokovni učitelj na dcški nicščanski šoli v Celju, ki je '. njegovini odbodon» izgubila odlič- no rnoč. ( Neprekinjeno uradovanje pri celjskih sodiščih. ()d ponedeljka 11. I. in. daljo jc za oki^ožno in srssko sodišre v Celju odrojeno za vsak do- Invnik neprekinjeno uradovanje / nradnimi urami od 7.30 do 14. c Podporno društvo za uboge učencc -na drž. rclani ginuuuiji v Celju je inwlo pred chievi občni zbor, na kat'.M'eni so bili izvoljeni v odbor naslednji gg.: predsednik direktor Mravljak, jiodpredsednik (\v. Juit) Ilnišovoc, lajnik prof. Meliliar, bla- gajnik praf. Kai'dinai1, odborniki opat Jurak. prt)f. Kožuli in ]>rof. Mlinar; naincsi.nika prof, lirodar in prof. Ko- vafir; l'ovizorj;) prof. HolePek in jn'of. Napotnik. < Davčni odbor za inestno občino eeljsko l>o 24. in 25. t. m. od 8. zju- liaj dalj-o razpravljal pri davCni upravi o odnieri pridolvnine za tr- gxjvce. c Zasedanje davčne komisije v Ce- lju za obrtnike bo od 11. do 1(5. t. in. ()])ozarjairu) vse Clane, da. pravočas- no vlnžijo ev^ntualne ])]'itožbe. DJO Celje. ( Občni zbor Dijaskega do ma v Celju 1)0 v petek 15. t. in. ob 18. v klubovi sobi Celjskega. donra z obi- čajnim dnovnini redom. c Starejši Sokoli telovadijo sedaj stalno vsak torek in petek od 18.30 do 19.30 v niestni telovadaici. No- virnci se spi'cjemajo še do 20. 1. m. Vsi vljudno vablj-eni. c Zrele gozdne jagode je princsla v našo redakcijo nafta raznašalka ga. Antonija. Hesnikova. Jagode je nabrala v sredo pii Sp. La^iovžu. c Sreski odbor Rdečega križa v Ce- lju se iskreno zahvaljuje obiskoval- com grobov na nvestnem in okoliš- kem pokopališču, ki so darovali 14T0 novrev v znosku 1730 Din. c Nagradno streljanje bo ])jiredila savezna strelska družina v Celju v ) soboto 9. t. m. na strelišču v Pečov- \ niku. ZaC-etek ob 13. Clani vabljeni! j — Uprava. I c Uboj v Cerovcu. Pred trie Ian- j skim senatom okrožnega sodišča v Celju se j-e v četrtek »agovarjal 24- ! letni oženjeni posestnik Fj«anc Osek iz Cerovca pri Rogaški Slatini zara- di uboj a. Dn-e 11. oktobra okrog 22. j je Osekov sosed Franc Kores ustavil Osekovo ženo Julijano, ko je šla po Koresovem svetu. Rekel ji j«, da ^ie sme hoditi po "»ljegovem zemljiaču, ter jo sunil v prsi in udaril z roko po gl'avi, da se je zgrudila nezavest- ira. Osekova je poklicala na pomoč svojega moža. Fra«c Osek je priSel s koso v roki in stopil h Koresu. Ko je Kores vprašal Oseka: »Kaj boš ti napravil?«, je Osek s peto kose ud-a- ri.l Koresa po glavi in mu preklal lo- banjo. Kores je tri ure pozneje iz- dihnil zaradi krvavdtive 'možganov. Osek je prizual svoj© dejanj-e, iz.ja- vil pa je, da ni imel namena Koresa usmrtiti. Osek je bil obsojen -na tri leta i-obij« in izgubo častnih pravic za dobo 3 let, na plačilo 800 Din povpj-ečnine, stroškov kazeiiskega postopanja in odškodnine Koresovi rodbini za zdravnika in za pogreb, glede zahtrevane alinrentacije pu je bila Koresova rodbina zavrnjena >«ia pot civilne pravde. c žetev smrti. V celjski bolnišnici so urnrli: v ponedeljek 43-letni dela- vee Peter Leva s Frankolovega in 71-1 etna dninarica Marij-a ZavrSni- kova iz BraslovC, v torek 73-letna prevzitkarica Ana Kurej-eva od Sv. Do:iata pri Rogatcu in 45-letni pre- vžitkar Janez Hrastnik od Sv. Le- narta nad Laškim, v sredo pa v sta- rosti 46 let znani bandažist in roka- vičar g. Ivan Fric iz Celja (Glavni trg 1(5). Dne 1. t. m. je umrla na Ostrožnem 38-letna delavčeva žena Ana Pergerjeva z Ostrožnega, v to- rek pa na Zg. Hudinji 79-letna po- sestnica Mari j a Glinškova roj. Vreč- kova, mati mestnega svetaika in bivš-ega okoliškega župana g. Ivana GlinSka. N. p. v m.! ( Tujski promet in brezposelnost. V oktobru je obiskalo Celje 12(50 tuj- C9v (nasproti 1239 v letošnjem sep- tcmbru in 1155 v lanskem oktobru) in sicer 987 Jugoslovenov in 273 ino- zemcev, med temi 117 Avstrijeev, 58 Cehoslovakov, 54 Nemeev, 30 Itali- janov, 4 Madžari, 3 Francozi, 2 An- gleža, po 1 Rus, Bolgar in Švicar, 2 pa iz drugih držav. Pri celjski borzi del a se je od 21. do 31. oktobra na novo prijavilo 54 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 22 osob, posre- dovanj je bilo izvršenih 7, odpoto- valo je -53, odpadlo 47 os'eb. Dne 31. oktobra je ostalo v evide-nci 332 brez- poselnih (289 moških in 43 ze*ask) nasproti 305 (309 moškim in 56 žen- skam) dne 20. oktobra. Delo dobi 2G delaveev pri regulaeiji Savinje, 4 Cevljarji, po 1 oskrbnik in hlapec, po 2 služkinji in kmečki dekli ter 1 kuharica. v. V liotelu »Union« bo v nedeljo 10. t. m. Martinov večer z domačimi kolinaini in Martinovo gosjo. e Martinov veder društva jugosl. obrtnikov bo v nedeljo 10. t. m. v restavraeiji Narodni dom s pričet- kom ob 20. c Izjava. Kür so sirijo neresnične vesti, da sem oženjen, izjavljam, da je to neresnica in da bom primoran proti vsak-emu razširjtevalcu tiakib in si if nib vesti sodno postopati. — Emil Reinprecht, set ekspozituro Javne borze dela v Celju. c Mestno poglavarstvo poziva vse v obmoeju eeljske mestne občine bi- vajočo radiotelegr^afiste, ne glede na domovrnstvo, da se takoj, a najpor,- neje do 30. t. m. javijo mestnemu poglavarstvu, soba St. 6. c Tiskovine za zaposlitev inozem- skih delavcev in sicer obrazec 1 po 5 Din, obrazec 2 po 10s Din in obra- zec 3 po 50 Din se dobijo pri ekspo- zituri javn-e borze dela v Celju. Tarn se dobi tudi pravirnik o zaposlitvi inozemcev. c Potrdila o izvorn divjačine ima v zalogi podružnica Slov. lovskaga druStva v Celju. Izvod stan-e 0.10 Din. Tiskovine se dobijo pri blagajniku Celjske posojilnice g. Cimpriču in pri mesbnem računskem revidentu g. Wagnerju na mestnem poglavar- stvu. c 900 Din vredno kitaro je izmak- nil 37-letni izdelovalec slik na ste- klo Viktor P. iz Zagreba v četrtek čevljarskemu poinočnku Josipu Bi- dermanu iz biljardne inize v kavar- ni »Evropi« ua Kralja Petra cestf. Viktoria so kmalu izsledili. Pravi, da je bil pija'.i. lzrocili so ga sodišču. c Tatvine koles se iwiozijo v Celju od dne do due. V eetrtek je nekdo ukradel zlatarju g. Francu Ochsu iz- pred neke hiše v Gosposki ulici 1.000 Din vredno moško kolo znam- ke »Waffenrad«, tov. štev. 3,101.299 y, evid. Stcv. 2—12.094—3. c Dijaški kuhin ji v Celju je daro- val g. Franjo Vrečko, uradnik Cin- karno v Celju, 50 Din Mam-esto cvet- ja cia, grob svoje tete, posestnice ge. Marije Glinškove na Zg. Hudinji. c Šolske knjige in potrebščine, krep papir, listje za umetne rože itd. priporoča v veliki izbiri in po nizkih cenah K. Goridar vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7, knjigarna in veletrgovina s papirjem. c Nočno lekarniško službo ima od 9. do 15. t. m. kr. dvonna lekarna »Pri Mariji pomagaj.« c Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilsko službo ima od 10. do 16. t. m. II. vod, reševalno IV. skupina, inspekcijsko nani. poveljnika gosp. KaliSnik. Idila v spalnici ... uporabljala bom vedno samo SCHICHF0 TERPENTINOVO MILO ian°^onfepoie^^VO'° „Ne razumem! Doma pri materi sem imel vedno ¦^. /> čisto posteljino." „No potem bo'n pa rajŠi. v kuhir: L spal!" „Mali jaz sem vsa obupann!' „Pozabila si najvaž- nejše: Schichtovo ter- pent:n?-vc^/^^ ,,Perilo je zdaj s'e bolj belo kot pri materi." Stran 4. »Nova Doba 8. XI. 1935. Štev. 47. Gledališče Mestno gledališče v Celju Repertoar: Petek 15. novombra ob 20.: »Brato- mor na Metavi«. Gostovanje ljub- ljanske drame. Otvoritvevia pred- stava. Abonma. * Otvoritvena predstava v celj- skem gledališču bo v petek 15. t. in. ob 20. z Golijevo ljudsko igro »Bra- tomor na Metavi« v 6 slikah v re- žiji C. Debevca. Igra je doživela 6. t. m. v Ljubljani krstno predstavo. Sodelujejo najodlienejši člani Ijub- ljanske drame Marija Vera, Le- var, Kralj, Skrbinšek, Danilova, Gre- gorin, Sancin, Danes, Rakarjeva, Plut, Debevec itdd. Prosimo vse abo- nente, ki še viiso dvigiiili pri blagaj- ni -abon-entskih legitimacij, da to ns- mudoma store ter plačajo še pred otvoritveno predstavo prvi obrok. Cenj. abonente opozarjamo, da lah- ko, öe so zadržani, svoje sedežo naj- manj 3 dni pred predstavo stavijo blagajni na razpolago v svrlio pro- ste prodaje. Če se prostor proda, so odgovarjajoči znesek prizna dotične- mu abonentu. Pozivamo še enkrat vse prijatelje gledališča, ki se še ni- so odločili za abonma, da to viemu- doma store, kor iii več velike izbire prostorov. Sport t Dve nogometni tekmi na podsa- vezni dan v Celju. Vnedeljo 10. t. m., na podsavezni dan, bosta v Celju dve nogoni9tni tekmi in sicer ob 13.30 Olimp : Jugoslavija in ob 15. Celje : Atletiki. Vsi klubi miorajo nastopiti s prvimi moštvi v postavah z zad- nj5h prvenstvenih tekem. Obe tekmi bosta gotovo zelo zanimivi in nape- ti. Odigrani bosta na Glaziji. t Službeno iz SO v Celju. Delegira #e v nedeljo 10. t. m. ob 13.30 k pri- jateljski tekmi Olimp : Jugoslavija s, s, g. Reinprecht, stranska sodnika, gg, Pleteršek in Stoklas, ob 15. k t^Kmi Celje : Atletiki pa s. s. g. Veb- le, stranska sodnika gg. Hrastnik in. Mahkovec. Obe tekmi bosta na Glaziji. — Taynik. t SK Celje : SK Atletik 4 : 1 (1 : 1). V nedeljo popoldne ye, bila na Gla- ziji nogometna tekma med SK Cc- ljem in Atletiki. Celje je zasluženo zmagalo. Obe moStvi sta nastopili v močnih postavab. Tekma je bila zelo Žlvahna. igra je bila v prvem pol- ča&u izeira&eria, po odmoru pa so Atletiki popustili in Celje je preSlo v lalikd premoč. GoU za Celje so pa- dli v 30. ininuti prvega ter v 1(3., 19. iii $2. minuti drugega polčasa, cast- ni got za Atletike pa v 11. minuti prvega polčasa. Tekmo je sodil gösp. Atibii Ptesinger toČno in objektivno. i SK Jugoslavija : SK Žalec 8 : 2 (2 : 0). Na igrižču Jugoslavije je v nedeljo 2. t. in. Jugoslavija. v dru- gbrazredni prvenstvehi tekmi z lali- koto premagälä ŽalČane. Igra je bi- ia primitivna in nezanimiva. t Cross country v Celju. V nedeljo dopoldne je bil na Glaziji propagandni cross country tek za juniorje letnikov 1916, 1917, 1918 in 1919 ter propa- gandni cross country tek za prvenstvo mesta Celja in za prehodni pokal SK Jugoslavije. Juniorskega teka se je udeležilo 9 tekačev celjskega Olimpa, 8 tekačev celjske Jugoslavije in 7 te- kačev Maratona iz Maribora. Proga je bila dolga 2 km in je tekla ves čas pö Glaziji. Moči so bile precej tzravnane, tako da v prvih vrstah skoro ni bilo razüke. Rezultati so bill naslednji: Po- vsarnez'n^W : 1. Zigler (Maraton) 7.O77/io', 2. Končan I (Jugoslavija) 7.O91/io ; 3. Končan II (Jugoslavija) 7.12 VioJ 4. Belaj (Olimp). MoStva : 1. Maraton I 12 točk; 2. Jugoslavija 17 točk; 3. Oliinp 21 lock; 4. Maraton 11 28 točk. Cross coütry teka za prvenstvo mesta Celja in za prehodni pokal SK Jugoslavije se je udeležilo 14 tekačev in sicer branilec pokala SK Uirija iz Ljubljane, Maraton iz Maribora in Jugosiavija iz Celja. Proga ni bila posebno težka. Tekla \a približno tako kakor letos aprila pri teku za državno prvenstvo, i dolga pa je bila 71/2 km, bila je torej za 2V2 km krajša kakor v aprilu. Med tekom sta dva tekača odstopila. Naslov prvaka mesta Celja in pokal Jugoslavije si je zopet in prepričevalno priborila Ilirija. Rezultati: Posamezniki: 1. Bručan (Ilirija) 23.21 4/5 ; 2. Starman Lado (Ilirija) 23.39 Vs ; 3. Starman Adolf (Ilirija); 4. Osterman (ilirija); 5. Brunšek (Jugoslavija). Moštva : 1. Ilirija 6 točk; 2. Maraton 19 točk; 3. Jugoslavija 20 točk. Sodniki so bili gg. Kocmur, Plankl, Pleteršek, Urbančič in Veble iz Celja, starter pa g. Smerde! iz Maribora. Kino Kino Union Celje. Pet-ek 8., sobota 9., nedelja 10. t. m.: »Zlati otok«. Ve- lefilm po romatiu R. L. Stevensona. V glavnili ulogah Wallace Beery, Jackie Cooper, Lionel Barymore in Lewis Stone. Predigra: zvočni ted- nik. — V nedeljo 10. t. m. ob 10.30 matineja. — Od ponedeljka 11. t. m. daljo sija.jni film »Gospod brez sta- novanja« in zvoč^ii tednik. »Papa, ti imaš pa že mn'og'o belih las.« — »To ni nič čudnega, moj sjn. Vedno, kadar me jeziš, mi zraste bel las.« — »Tako, dedek pa ima same bele lase!« »Jaz verjamem le polovico tega, kar je zapisaiio.« »Jaz pa dvakrat toliko.« — »Zakaj?« — »Jaz sem davčni uradnik.« Konjski gnoj kupim. Ponudbe na upravo lista pod »Gnoj«. Gospodiöna iSče mesto v trgovini kot prodajalka ali kot blagajničarka. Zmožna slovenščine in nemščine. Slu2bo lahko nastopi takoj. Cenj. ponudbe ha upravo lista pod »Pridna in poštena«. Celjska poso|ilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NAR0DN1 DOM Slavnica in rezerve nad Din 16,200000'— Kupuje In pro« cäaLjei devize Isi valute Izdaja nverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nuAl za nje popolno var nest in ugodno obrestovanje Podružnici: Pflaribor, Šoštanj Reivrti MM los ' Wl0CI W doleniski cviček iz priznanih goric Gad ova pec in nov drameljski rizling iz gorice g. Fr. Mastnaka, vinogradnika w D v a m B j a h Specijaliteta: vino iz Želecnih dveri Vsak petek, soboto in nedeljo riževe klo- base in krvavice. Vsako nedeljo divjačina: srna ali zajec Se priporoča restavpaierka Šolske knjige za osnovne, meščanske in srednje sole, monopolne zvezke, risalne in pi- sane potrebščine kupite zelo ugodno v knjigarni in trgovini s papirjem SFraiäC LeskovšeRi Celte, Glavnt trg 16 Lep lokal v sredini mesta se odda. Celje, Razlagova ulica 8a/II. Na prodaj hisica y Celju z Iepim vrtom z vpeljano trgovino in trafiko, ugodno za invalida ali natakarico. Cena 40.000 Din. Celje, Obrežna cesta 7. Nova hiša z več sobami na Zg. Hudinji ob glayni cesti se takoj odda. Zldanšek, Trnovlje 60. Stavbiščt» na prodaj tudi proti plačilu s knjigami Ljudske posojilnice. Solnčna lega. Vpraša se na Ložnici št. 10 v Celju. Učenec se ''sprejme za krojaško obrt. Modni atelje Meško, Celje. Nalivna peresa z garancijo od 2 do 10 let in ob enem zavarovana proti izgubi V slučaju, da izgubite pcro, dobite novo enakovredno brexpiadno — Vsa percsa so zlata, 14 karatna z iridium vršičkorn po Din 60--, 90--, 120'-, 150-, 180-- in 250 - Prepričajte se o prvovrstnem blagu v knjigarni in papirnici f,Domovina(i — Cclje Kralja Petra c. 45. Franjo Dolžan • Celje kleparstvo, vodovodne instalacije. strelovodne naprave Za kresijo 4 Telefon 245 Prevzema vsa v zgoraj nawedene stroke jpadajoža dela In popravila — Cene zmerne — Postrežba točna in solldna II——iWlillB I \m IlilllllllllBMilMi Z A H V A L A Ob smrtilmojega dragega nepozabnega moža, gospoda IVANA FRICA se zahvaljujem vsem prijateljem in znancem za vse izraze sožalja, za vse darovane vence, pevskemu drustyu „Oljki" za petje na pokopališčti in vsem, ki so spremili pokojnika k zadnjemu počitku. Zalujoča žena. CELJE, 8. novembra 1935. Ufttanovljena Seta 1864. Pod «talnlit* driavnim nadioritvom Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOV TRG O lastui palači p» • kolodvoru) Za hranilne vloge jamči poleg prc- moženja hranilnicc še mesto Celje z vsem premože- njem in vso daveno moqo Novim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejujo Rado Pe(nlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tlskarno Milan Cetina.— Obav Celju.